SAVINJSKI VESTNIK
CELJE, 19. julija 1952
"Glasilo osvoBODmNE fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in SoStanja |
LETO V., STEV. 29 — CENA 6 DIN
Ureja uredniáki odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva : Celje, Titor
trg 1. Poitni predal 123. Telefon 7. čekovni
račun it. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaj*
Tsako eoboto.
praznik Celja -
in dan vstaje!
Ob prazniku vstaje
slovenskega naroda
22. julij 1941 pomeni usodno prelom-
nico v naši zgodovini. Prelomnico, v
]cateri je slovenski narod našel v sebi
dovolj moralne in fizične sile, da se je
i orožjem dvignil proti nemškim in
italijanskim fašističnim tolpam, ki so
neusmiljeno ropale, pobijale in izselje-
vale Slovence z njihovih stoletnih
ognjišč.
. Ni naključje, da prav ta dan, dan
upora, praznujemo skupno z ostalimi
i^goslovanskimi narodi. Ljudstvo, ki se
je borilo za svoj obstoj po vsej naši
zemlji, se je ^vignilo na poziv KPJ,
]ci je edina ostala z množicami in v
katero edino je ljudstvo imelo zaupa-
nje. Njen program je bil narodov pro-
gram in afirmiral se je v času krvi in
solza.
V tej prelomnici so obenem našle
svoj ventil revolucionarne težnje de-
lavskega razreda, katerega življenje v
predaprilski Jugoslaviji je kategorično
zahtevalo korenite izpremembe.
Slovenski narod je stopil v to gigant-
sko borbo s trdno vero v svojo moč in
zmago ter z zavestjo, da na staro ni
povratka. Ljudstvo se je uprlo. Samo
je vzelo usodo v svoje roke, zapuščeno
od . buržoaznih voditeljev, strank in
strančic, ki so imeli poprej polna usta
patriotizma in vojsko na razpolago, ka-
tere osnovni kader je bil pripravljen
se boriti, sedaj so se pa za ceno svojih
privilegiranih ekonomskih in političnih
položajev vdinjali okupatorju ter še na-
prej izdajali svoj že izdani narod.
Tako je bilo po vsej Jugoslaviji.
»Voditelji« so postali hlapci, ljudstvo
pa uporniki. Meja, ki je že poprej med
njimi jasno potekala, se je dokončno in
ostro začrtala ter dala vseljudskemu
uporu razredni karakter. Delovno ljud-
stvo Jugoslavije je stopilo v prvo fazo
ljudske revolucije.
Vsako mesto, vsaka vas in vsak po-
Men Slovenec je čutil v tistih dneh, da
je napočil čas, ko je čas braniti ne
samo svoje elementarne nacionalne pra-
vice, ki so bile na najbolj barbarski
način teptane in za katere se je slo-
venski narod že stoletja boril, temveč,
da je čas braniti narodov goli obstoj,
M še ni bil nikdar v zgodovini tako
ogrožen. Slovenskemu narodu je grozila
"popolna likvidacija.
V tistih težkih in usodepolnih dneh,
ko se je pošteno ljudstvo oklenilo svoje
Partije, katere prekaljeni in ojekleneli
borci so postali organizatorji upora, ko
so se pričele oglašati po zasužnjeni Ju-
goslaviji 'prve uporne puške, je tudi
Celje stopilo v vrsto upornih mest. Več,
postalo je eno izmed središč upora v
Sloveniji. Delež in žrtve Celja niso bile
majhne. Stiri leta je njegovo zemljo
namakala slovenska kri. Stari pisker in
Frankolovo sta samo dve izmed postaj
te Golgote.
20. julij 1941. Dan mesta Celja, dan
ustanovitve »Celjske čete«. Dan, ko so
najboljši sinovi Celja čutili v sebi moč
in ponos, da slede pozivu svojega na-
roda in svoje Partije in da postanejo
udarna pest svobodoljubnega mesta in
poosebljenje teženj in hotenj svobodo-
ljubnih in poštenih Celjanov.
Zato praznuje mesto Celje ta dan kot
svoj dan. Dan, v katerem je kot še
nikdar poprej stopil na površje ne-
uklonljiv ponos Celjanov, ljubezen do
svoje zemlje in vera v zmago, pravico
in resnico.
Imena, kot so Slander, Zidanšek,
Vrunč, Skvarča, Krajgher, Stante, bodo
ostala za vedno zapisana v srcih ljudi,
ki bivajo in bodo bivali v Celju.
Na ta dan se spominjamo vseh zna-
nih in neznanih junakov, ki so z nemin-
ljivo slavo ovenčali ime Celja. Junaki,
katerih imena in spomin je bil in bo
• bakla v temi in svetlih dneh. Spominja-
пго se vseh tistih mučenikov, katerih
kri je namočila celjska tla.
20. julij, dan Celja, ponosna obletnica
^Pornižkegra in svobodoljubnega mesta,
ki se v isti fronti z ostalimi jugoslovan-
skimi mesti in kraji bori za socializem
^n pravico ter hodi po poti, ki so mu jo
začrtali že tiste dni junaki, ki so dali
^voje najdražje za svetlo bodočnost.
Letos praznujemo prvič 20. julij kot
^an Celja, kot naš lokalni praznik,
^'''o.znujemo obletnico ustanovitve Celj-
ske čete, kot dan upora v samem nem-
škem rajhu, v centru Evrope in to ne
'^aj v letu 1944, ampak že v juliju 1941.
^q ta dan smo Celjani lahko upravičeno
Ponosni.
Na pohodu po sledovili lastnih stopio
Skupina 120 borcev s področja Ce-
lja in okolice se je po dolgih letih,
kot takrat v najtežjih dneh, zopet
zbrala pri Bormanovi domačiji na vrhu
Stare Grabe. Ni bilo treba dosti do-
mišljije, da so se zopet vživeli v par-
tizanske dni. Kot nekoč, so tudi v noči
od srede na četrtek doživljali približno
iste neprijetnosti, hkrati pa iste vedre
in tovariške urice, kakršne so doživeli
edinole kot partizani. Priroda jim je
postregla z občutnim spominom na
vremenske neprilike v partizanih. Rav-
no v tistih urah, ko so se na Strmecu
zamenjavale patrole s ptujskega okra-
ja s celjsko, je neusmiljeno lilo.
Krenili so na pot. Na oblačnem nebu
so se kazali prvi znaki svitanja, ko so
premočeni stopili po sledovih lastnih
stopinj iz medvojnih let. Kolona se je
pomikala po gozdovih, izpod premo-
čenih oblek je zaudarjalo po spotenih
telesih na napornem maršu. Na samot-
nih kmetijah so se oglašali psi, na ok-
nih so v mrak boléale velike otroške
oči, ki jih je radovednost spravila iz
toplih gnezd, odrasli pa, ki so vso to
»reprizo« videli tudi v »originalu«, so
stopili na prag in stisnili roke parti-
zanskim znancem. Imeli so se več po-
govoriti kot v dneh borbe. Govorili so
o preteklosti, razni trenutki so jim spet
živo stopili pred oči, pomenkovali so
se o sedanjosti in kot nekoč so zopet
omenjali bodočnost.
Pot jih je vodila skozi partizanske
vasi Sv. Florjan in Plevno do Rogaške
Slatine, Medtem se je zdanilo. Ura je
kazala pol šesto zjutraj, ko so priko-
rakali pred spomenik padlim borcem,
katerega je šele pred kratkim postavilo
prebivalstvo Rogaške Slatine nepozab-
nim žrtvam in borcem. V teh zgodnjih
urah so skozi Rogaško Slatino zado-j
neli rezki streli salv v čast številnim
Slatincem in okoličanom, ki so v bitki
za svobodo žrtvovali življenja. ;
Dasiravno borci, ki so potovali od
druge do šeste ure zjutraj, še niso bili
utrujeni in bi bili voljni korakati še
naprej, se je v Rogaški Slatini patru-
lja obnovila s svežimi borci, ki so pri-
hiteli iz vseh krajev, da sodelujejo v
tem zgodovinskem pohodu.
Nova patrola, ki je zapustila Roga-
ško Slatino ob šesti uri, se je nedaleč
od Slatine razdelila na pet skupin.
Ena je krenila po poti preko Zusma,
druga preko Pristave, tretja preko Zi-
bike, četrta skozi Sodno vas, a peta
preko Sv. Eme. Vse skupine so gredoč
obiskale vsako partizansko vasico, vsa-
ko domačijo, ki je med NOB sodelo-
vala v skupnem boju. Povsod so se
borci ustavili v prijetnem razgovoru z
domačini. Le-ti so bili veseli, da so
jih po tolikem času zopet obislcali tisti
ljudje, s katerimi so delili toliko lepih
in prav tako težkih ur. Cilj vseh teh
skupin je bil Podčetrtek.
V Podčetrtku so se na sprejem pa-
trole dobro pripravili. Člani Zveze bor-
cev so pripravili obrambo, a prebival-
stvo se je zbiralo k mitingu, ki je bil
po prihodu patrole na sporedu. Med
drugo in tretjo uro popoldne je okoli
Podčetrtka zaropotalo. Izgledalo je sko-
raj tako, kQt iota 1944, ko je Štirinaj-
sta sredi noči pregnala okupatorja iz
te kozjanske vasi. Vaščani so borce, ki
so »ponovno osvobodili« Podčetrtek, z
velikim veseljem sprejeli.
Po končanem mitingu v Podčetrtku
je patrola nadaljevala pot do Polja ob
Sotli, kjer se je njihova naporna pot
končala.
V Polju ob Sotli se je na slovensko-
hrvaški meji patrola zamenjala z novi-
mi močmi. Nova patrola je imela tež-
ko, zato pa zelo prijetno nalogo: obi-
skati rojstni kraj voditelja ljudske
vstaje maršala Tita — Kumrovec. Žal
ta obisk v rojstni vasi našega ljublje--
nega Maršala ne moremo opisati v tej
številki, ker poročil s tega pohoda do
zaključka del v tiskarni nismo do-
bili. O tem bomo poročali v prihodnji
številki. 
TRETJA REDNA SEJA MLO CELJE
Proračunske postavke so koristne le,
če je dohodek realiziran
Tudi največja podjetja v Celju dolgujejo pri dajatvah družbenega
prispevka. — Splošna stagnacija in »zmrznjeni« fondi. — Zakupna
gostišča dolgujejo veliko nad milijon din. — Kje ostaja delo stano-
vanjske zadruge- — Koloradski hrošč v »polnem razcvetu«. — Cin-
karniški plin povečuje umrljivost otrok. — Svet za kulturo in pro-
sveto v finančnih težavah. — »Farme« v mestnem središču morajo
proč. — Nova stanovanjska komisija. — Pasaža v Prešernovi ulici
— kamen spotike.
V dvorani sindikalnega doma je bilo
pretekli petek tretje zasedanje MLO
Celje. Število navzočih je zagotovilo
sklepčnost. Neupravičeno odsotnih je
bilo 10 odbornikov. Taki se bodo sča-
soma znašli pred težkim položajem,
kadar bodo volivci zahtevali poročilo,
kako so zastopali svoje volilne enote v
MLO, posebno kadar so v razpravi važ-j
ne komunalne zadeve. j
Zapisnik z druge seje MLO je preči-
tal tov. Pelko, nakar je predsednik sve-^
ta za gospodarstvo, tov. Gradišnik, po-^
ročal o delu tega sveta in odborov.      j
Mestnemu ljudskemu odboru povzroH
ča največ skrbi realizacija družbe^
nega prispevka. Proračun je bil potr-j
jen na isto višino izdatkov pri vseh'
dohodkih, dasiravno bi dejansko potre-
be izdatkov daleč presegle planirane
dohodke v mestnem proračunu. Ker pa
proračun MLO predstavlja okoli 80%
vseh dohodkov s strani socialističnega
gospodarstva, navajamo nekaj prime-
rov. Tovarna emajlirane posode bi mo-
rala doslej plačati 78 milijonov v pro-
račun, plačala pa je le nekaj čez 57
milijonov dinarjev. Tkalnica hlačevine
je še dolžnik za več kot pet milijonov
dinarjev. Podobno je tući pri LIP in v
drugih podjetjih. Vsemu temu je kriva
splošna stagnacija blaga.
Poleg podjetij socialističnega gospo-
darstva so najtrdovratnejši dolžniki
obrtniki in prosti poklici. Njihov dolg
znaša na dohodnini lanskega leta in na
akontacijah letošnjega leta precej nad
3 milijone dinarjev. Problem zase je
tudi kopičenje nekurantnega blaga v
trgovinah. Vzroke za take nenormalne
vsote bodo raziskovali, ker je verjetne
temu največ kriv nagon nabavljačev do
artiklov z visoko provizijo. Ogromno,
1 milijon in 300.000 din dolgujejo tudi
lastniki 14 gostišč v zakupu. Nujno je,
da se ti zaostanki poravnajo, v bodoče
pa je treba s takimi zakupniki pogodbe
ra.zveljaviti. Kar se obrtnikov tiče, bi
morala obrtna zbornica opozoriti svoje
člane na izpolnjevanje dolžnosti. Glede
industrije pa bi bilo vsekakor potrebno
v svet za gospodarstvo pritegniti več
delavcev, da .bodo lahko videli in spo-
znali tekoče probleme.
O delu Sveta za komunalne zadeve
je poročal predsednik sveta Skomina
Rafko. Povedal je, da je imel svet za
komunalne zadeve od druge seje MLO
že štiri seje. Na teh so pripravili razne
predloge, ki naj bi jih na seji MLO
sprejeli.
Prvenstveno je treba urediti vpra-
šanje stanovanjskih zgradb, ki so po-
trebne nujnih popravil, bodisi zaradi
dolgoletnega zanemarjanja popravil, bo-
disi zaradi škode, ki je nastala po le-
tošnjem snegu. Ta popravila so ponekod
zelo nujna, da bi se obdržal že itak
pomanjkljiv stanovanjski prostor. Mi-
sliti je treba tudi na notranjo ureditev
stanovanj. Nekatera stanovanja niso
bila prečiščena že dolgo vrsto let in je
treba izdati odlok, ki bi zagotovil to
obveznost pri lastnikih stanovanj. (Ku-
hinje naj bi se čistile vsako leto, ostali
prostori pa vsaki dve leti.)
Kritično je bilo" doslej za privatne
lastnike hiš. V kolikor je bil zadnja leta
gradbeni material že bolj na razpolago,
se čuti še vedno pomanjkanje delovne
sile. Da bi se zatrlo šušmarstvo gradbe-
nih del in da bi privatniki prišli do
cenejše delovne sile pri popravilih, na-
merava Svet za komunalne zadeve po-
staviti posebno gradbeno ekipo, ki bo
na razpolago za vsa manjša popravila
tudi privatnikom.
Bilo je še govora o nehigienskih pri-
likah prebivalstva mesta pri kopanju
v Savinji in predložen je bil sklep, naj
bi se kopanje niže od železniškega
mostu na Bregu prepovedalo. Posebni
del razprave je posvetil reorganizaciji
avtoparka, ki še danes vzdržuje tu in
tam veliko število uslužbencev v pri-
meri z zaposlenimi delavci. Nujno je
celjski avtopark ojačati na ta način, da
se vsa razpoložljiva prevozna sredstva
združijo pod eno upravo, ki bi na eni
strani laže zadovoljila stranke, na
drugi strani pa zmanjšala režijo pod-
jetja. Istočasno je treba misliti tudi na
odvzem tistih vozil, ki so raznim pod-
jetjem nepotrebna in s tem zatreti tudi
to vrsto šušmarstva.
Poleg nekaterih problemov s področja
vzdrževanja cest je tov. Skomina ome-
nil tudi novogradnjo pasaže v Prešer-
novi ulici, ki je že mesece »kamen spo-
tike«. Da tu delo ne gre naprej, je kriva
premajhna kontrola gradilišča s strani
podjetnika, dalje to, da ima dokaj slabo
delovno silo, k vsemu temu pa tudi:
okolnost, da izvrševalca teh del ne pri-i
ganja izpolnitev plačnega fonda, kot jei
to primer drugod. Podjetniku je trebaj
postaviti dokončen rok in ga nanj po-;
godbeno vezati. i
Na obe poročili se je razvila diskusija.^
Zelo važne se nam zde besede ljudskega
odbornika, ki je navzoče opozoril na
veliko nevarnost koloradskega hrošča,
ki se je na celjskem teritoriju močno
razširil. Treba bo izvesti ostro kontrolo
in strogo kaznovati brezbrižneže. Kmet-
je se za ta problem zadnje čase že bolj
zanimajo, ob strani pa še stoje vrtičkar-
ji. V potrebnih primerih je treba iz-
vesti ostre sankcije zoper brezbrižneže.
Za zatiranje hrošča je prva poklicana
kmetijska zadruga, ki pa trenutno nima
na razpolago učinkovitega škropiva.
Le-to je treba nujno oskrbeti, kajti
hrošč predstavlja vse večjo nevarnost
za nasade krompirja.
Vprašanje privatnih avtoprevoznikov. — Predloge volivcev je treba
upoštevati. — Elektrifikacija in vodovodna dela
Dokaj besed je bilo izrečenih tudi k
problemu avtoprevoznikov-privatnikov,
ki so bili z odlokom demobilizirani iz
državnih prevozniških uprav. Njim je
treba ali določiti pri državnem avto-
parku posebno sekcijo za registracijo in
razporeditev njihovih voženj, ali pa jim
izstaviti kakršna koli dovoljenja za
vožnje. Vsekakor ne gre, da številni
prevozniki v Celju ne bi izvrševali
svoje obveznosti do države z odvajanjem
gotovega dela dohodkov.
V razpravi o elektrifikaciji so sprožili
odborniki nekaj zahtev za svoje volilne
enote. Tako je odbornik Veber iz Za-
vodne predlagal preusmeritev toka 110
na 220 voltov, češ da je tok v gotovemj
delu Zavodne zelo šibek. Odbornik i^
Zgornje Hudinje je postavil vprašanjej
podaljšanja razsvetljave na Mariborski
cesti. Oba predloga bosta upoštevanaj
kolikor bo mogoče, toda ne iz sredste\^
treh milijonov, ki so predvideni za nové
napeljave električnega toka do naselij^j
ki nimajo elektrike. To je bilo izglaso-
vano že na drugi seji MLO in nima
smisla trgati že itak malega zneska, ki^
bo le v pomoč pri elektrifikaciji teh na-]
seli j, saj bodo morali dobršni del sred-1
stev interesenti zbrati sami. Zavodna!
in Zgornja Hudinja bosta dobili zado-j
ščenje, če bo le mogoče, iz sredstev zai
vzdrževanje obstoječega električnega'
omrežja. j
Odborniki so potrdili sklep, da se j
eventuelni prihranki denarja pri do-j
vršitvi vodovoda v Zagradu uporabijo]
za zajetje enega izvira vode pri bodo-i
čem vodovodu na Polulah. !
Odbornik iz Zgornje Hudinje je opo-|
zoril navzoče, da je treba želje volivcev]
na terenu upoštevati. Iznesel je primeri
Zgornje Hudinje, kjer se že dolge j
časa na sestankih obravnava vprašanje'
pekarne in zasut j a izkopanega terena |
za zadružni dom, ki ni predviden za j
nadaljnjo gradnjo. Oba problema sta!
bila vnesena v zapisnik.
V ospredje je prišlo tudi vprašanje
stanovanjske zadruge, ki naj bi poma-
gala privatnikom pri gradnji stanovanj-
skih hiš. Zadruga ima na razpolago
gotova sredstva, ki so ostala pri likvi-
daciji Potrošniške zadruge Bil bi že
čas, da se nekje začne dejansko delo tej
zadruge, saj je vendar stanovanjski
problem najvažnejši in najbolj pereč
v našem mestu. Poleg tega je javnost
zelo malo spoznana z obstojem te za-
druge.
Diskusija je bila obširna in razno-
vrstna. Nehote mi daje misliti, da bi
bilo potrebno take seje večkrat sklicati,
da bi se o nastalih problemih lahko
temeljiteje pomenili. Tako pa se nabere
preveč problemov hkrati, razna poro-
čila so zelo važna, pa gredo prehitro in
prepovršno mimo njih.
Na tej seji je bil načet tudi že re-
zervni del proračuna. V finančne težave
I je prišel Svet za kulturo in prosveto
zaradi pasivnosti dveh dijaških kuhinj
in zaradi vzdrževanja dnevnih letovanj
otrok.
Predsednik Sveta za ljudsko zdrav-
stvo dr. Lovšin je opozoril na potrebo
ustanovitve rejniške službe pri MLO.
Poudaril je, da je visoka umrljivost do-
jenčkov v Celju pereča. Ena tretjina
vseh smrtnih primerov pri dojenčkih
ima vzrok v okuženem zraku s cinkar-
niškim plinom, ker se je ugotovila bo-
lezen na dihalnih organih. Cinkarniški
plin postaja torej že nevaren tudi člo-
veku, ne samo kmetijski proizvodnji v
tem delu mestnega področja.
Na seji so potrdili še vrsto raznih
odlokov. Med temi je tudi postavitev
nove stanovanjske komisije. Za pred-
sednika stanovanjske komisije I. stopnje
je bil imenovan tov. Delameja, za taj-
nika pa tov. Sket Ivan. Za predsednika
stanovanjske komisije II. stopnje je bil
imenovan tov. Presinger Riko. Potrjen
je bil tudi poslovnik Mestne hranilnice.
Za predsednika komisije za arondacijo,
razlastitev in zamenjavo zemljišč je bil
imenovan dr. Pavlic Marjan. Nadalje je
bil sprejet sklep o združitvi SAP in
Prevozništva, kakor tudi o ustanovitvi
državnega gospodarskega podjetja
Apnenik Pečovnik. Sprejet je bil tudi
sklep o varstvu higiene in estetski po-
dobi Celja, o uničevanju poljskega ple-
vela in odstranjevanju ter prepovedi
gojitve živali v središču mesta. Pred-
sednik sveta za notranje zadeve je po-
udaril važnost ureditve nekaterih cest
in križišč, kakor tudi postavitve novih
prometnih znakov.
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«. dne 19. julija 1952
Stev. 28
V Celju se zbori volivcev vedno bolj uveljavljajo
ODBORNIKI BI SE MORALI BOLJ ZAVZEMATI ZA PAMETNE PREDLOGE
IN NAROČILA VOLIVCEV — IZRECNO ZANIMANJE ZA KOMUNALNA
VPRAŠANJA — ODLOKI MLO PO VPRAŠANJU KALJENJA NOČNEGA
MIRU NE SMEJO OSTATI NA PAPIRJU — V LISCAH SO »UGOTOVILI«,
DA SO ODBORNIKI SIROMAKI? — VSEPOVSOD STANOVANJSKI PRO-
BLEM KOT GLAVNI PREDMET DISKUSIJE
V preteklem mesecu so se v Celju
vršili zbori volivcev. Izid teh zborov
nam je pokazal razne pomanjkljivosti,
seveda pa tudi dobre strani in izkušnje,
ki se jih moramo v bodoče posluževati
in se na njih učiti. Razveseljivo je, da
so bili glede na obravnavo problemov
zadnji zbori volivcev precej na višji
stopnji od prejšnjih. Referenti so zado-
voljivo pojasnili proračun MLO za leto
1952, prav tako so v veliki večini dobro
obrazložili vse gospodarske spremembe
in spremembe v ljudski oblasti.
Diskusija je bila mnogo živahnejša in
tudi stvarnejša, kakor na prejšnjih zbo-
rih volivcev. Volivci se niso v večini
primerov več ustavljali na drobnih
vprašanjih in osebnih interesih, ampak
so stvar globlje zajeli in tudi v širšem
obsegu.
Priznati moramo, da je bila kritika
zdrava in dobronamerna.
Živo so bili volivci zainteresirani na
komunalni dejavnosti MLO, kar je bilo
razvidno iz več umestnih predlogov.
Ce hočemo, da bodo zbori volivcev
tudi v bodoče uspešni in da bo tako
res lahko vsak volivec sodeloval v
oblasti, je dolžnost mestnega ljudskega
odbora, da osvoji vse pametne predloge
in jih po možnosti vnese v program
svojega dela. Volivci pa bi morali na
bodočih zborih zahtevati od svojih od-
bornikov, kaj je MLO ukrenil v zvezi
z njihovimi predlogi.
Zbori volivcev bi lahko bili že prej
uspešnejši in živahnejši, če bi se od-
borniki mestnega ljudskega odbora bolj
zavzemali za naročila volivcev, tako pa
so dostikrat pametni in upravičeni pred-
logi ostali neupoštevani.
Volivci v Zgornji Hudinji so med
drugim razpravljali in predlagali, da
naj bi mestni ljudski odbor poskrbel
za napeljavo vodovoda do glavnega
vodnjaka sredi vasi. Vaščani imajo se-
daj vodnjak z nezdravo vodo, poleg
tega pa bi v primeru požara bilo ga-
šenje otežkočeno, ker ni v bližini te-
koče vode, voda iz sedanjih vodnjakov
pa ne bi zadoščala. Pefeč problem je
tudi preskrba prebivalstva s kruhom,
saj nimajo v bližini ne pekarne, ne
prodajalne za kruh, čeprav je v tej vasi
okoli 700 delavcev, ki morajo dnevno
hoditi po kruh v mesto. Zahteva voliv-
cev po trgovini oziroma pekarni je
upravičena. Vprašanje zase je tudi javna
razsvetljava, ki je v tem predelu po-
manjkljiva. Popolnoma upravičena je
tudi zahteva kmetov, da se jim v bo-
doče vse izplača za prodani hmelj in
da jim zadruga ne odteguje za vplačilo
davkov.
V Gaberju so živahno razpravljali o
komunalni dejavnosti, o škodi po cin-
karniškem plinu itd. Izrazito so se za-
nimali za vzgojo mladine, predvsem o
učencih v gospodarstvu. Problem je v
tem, kako vključiti delavsko mladino
v strokovni uk. Iz tega se vidi skrb za
mladino, njeno vzgojo in napredek.
Tudi v kmečkih predelih se čuti lep
napredek, saj so kmetje predvsem di-
skutirali in stavljali predloge, kako iz-
boljšati naše kmetijstvo oziroma dvig-
niti hektarski donos in pospešiti borbo
proti rastlinskim škodljivcem. Iniciativo
kmetov v tem pogledu mora tudi mest-
ni ljudski odbor podpreti.
Med našimi kmeti pa je še vedno pre-
malo zanimanja za skupno obdelavo
zemlje, za kar se bodo morali kmetje
tudi prej ali slej orientirati, kar je
pogoj za procvit kmetijstva tudi pri nas.
Tudi kaljenje nočnega miru ni po-
godu volivcem v Celju. Zato zahtevajo,
da odloki MLO po tem vprašanju ne
ostanejo samo na papirju.
Kot rdeča nit pa se vleče na vseh se-
stankih stanovanjsko vprašanje. Za re-
šitev tega perečega problema mora
mestni ljudski odbor najti sredstva.
Ni moj namen razpravljati podrobno
o vsakem zboru volivcev, vsekakor pa
se mora s predlogi zborov volivcev
mestni ljudski odbor temeljito seznaniti
in tudi ukrepati.
V Liscah je bila poleg pozitivne di-
skusije tudi negativna, to pa zato, ker
so utemeljevali, da so obrtniki preveč
obdavčeni. Ce bi ti diskutanti le malo
pogledali okoli sebe, bi jim bilo jasno,
da obrtniki v Celju neprimerno boljše
živijo kot katerikoli delavec ali na-
meščenec.
Kot že omenjeno, naj MLO temeljite
razpravlja o vseh predlogih volivcev,
njegova dolžnost pa je tudi, da preko
odbornikov volivce seznani, ali je nji-
hove predloge osvojil in če jih ni, zakaj
ne. Volivci pa naj se zavedajo svojih
pravic in zahtevajo od odbornikov, da
jim poročajo o svojem delu. Tako bodo
tudi tisti odborniki, ki sedaj stojijo ne-
kako ob strani kot častni člani, postali
aktivnejši.
Kakor so uspehi zborov že vidni, tako
se z njimi ne moremo že popolnoma
zadovoljiti. Udeležba na zborih volivcev
bi bila veliko večja, če bi odbori OF
bili aktivnejši na terenu in organizacij-
ske zbore pripravili. Tako važni sestan-
ki, kot so zbori volivcev, ne bi smeli
pod nobenim pogojem iti mimo OF
organizacije na terenu. Veliko uspešnej-
ši bi bili zbori volivcev, če bi se odbori
OF zavedali svoje dolžnosti in če bi bili
na tekočem o naši družbeni gospodarski
dejavnosti. Obsojanja vredno je tudi to,
da se mnogi člani KP niso čutili dolžne,
da bi se povezali z odborom OF in
ljudskim odbornikom in tako pripo-
mogli pri izvedbi zbora volivcev. Mi-
slim, da so ti tovariši najbolj poklicani
in dolžni, da pomagajo na terenu. Saj
je njihova osnovna dolžnost, da so tesno
povezani z množicami, da ne iščejo
množice njih, ampak oni množice. Biti
član te ali one organizacije še ne po-
meni ničesar, če ni ta član živ organ,
ki je pripravljen delati kjerkoli za ko-
risti skupnosti. Kako naj potem taki
člani vodijo in usmerjajo ljudske mno-
žice, če si domišljajo, da so nad njimi
in upoštevajo samo svoj jaz ali pa da
zaradi nezdravega oportunizma in ne-
vednosti molčijo? Napredne ljudske
množice so take tovariše že prerasle in
korakajo pred njimi zmagoslavno na-
prej. I
Na splošno se opaža, da je delo v od-i
borih OF dokaj nerazgibano, tega naj
se zavedajo vsi naši odbori OF. Izhod;
iz tega je poživitev vzgojno političnega-
dela samih aktivistov, ker le tako bodo
mogli delati med ljudmi.
Ne bi se moglo trditi, da je v Celju
premalo sestankov. Lahko bi jih bilo še
manj, toda biti bi morali kvalitetnejši
in dobro obiskani, na njih naj bi se
razpravljalo konkretneje o političnih in
gospodarskih vprašanjih samega terena.
Zato je potrebno, da aktivisti živijo s
terenom in da so v stalnem stiku z vo-
livci in z ljudsko oblastjo. Zaradi tega
se morajo organizacije OF veliko bolj
povezovati z mestnim ljudskim odbo-
rom in med množicami pojasnjevati vse
ukrepe. Naša naloga pa ni samo po-
jasnjevanje in postavljanje ljudi pred
gotova dejstva, pač pa je treba njihovo
samoiniciativo upoštevati, ker le na ta
način bomo aktivizirali široke plasti in
jih pritegnili k samoupravljanju.
Mnenja sem, da imajo na splošno \^
Celju ljudje željo po vsestranskem 1д|
pozitivnem sodelovanju, potrebno je lej
da se to njihovo dobro voljo zna utrje-j
vati in pravilno usmerjati.
Organizacije OF naj ne pozabijo, da;
je reorganizacija ljudskih odborov va-
žen in revolucionaren korak v naši na-i
daljnji graditvi sploh, zato morajo
naprej temu vprašanju posvečati vso:
pažnjo in ljudem neprestano razlagat^
ter z njimi o tem diskutirati.
Odbori OF naj se tudi bolj povežejoi
z ljudsko oblastjo preko našega lokal-]
nega tiska in tako opozarjajo na vsai
pereča vprašanja terena. j
To bi bilo nekaj pripomb k doseda-^
njemu in bodočemu delu zborov voliv-!
cev in v zvezi s tem k delu OF irt
ostalih množičnih organizacij na terenu^
Pelko Cveto. ;
Ustanovljeno je delavsko kulturno društvo „Svoboda"
NEKAJ PRIPOMB K USTANOVNEMU OBCNEMU ZBORU V GABERJU
Pretekli petek ob 7. uri zvečer je bil
ustanovni občni zbor društva »Svoboda«
v dvoranici bivše gostilne »Pri Jugoslo-
vanu«. Sestanka, ki se je pričel z
majhno zamudo, se je udeležilo nad 300
ljudi. Poleg starih »Svobodašev« so bili
navzoči tudi predstavniki MK KPS,
OSS, MLO in drugih množičnih organi-
zacij. Po izvolitvi delovnega predsed-
stva, zapisnikarja in overovateljev ter
kandidacijske komisije je bivši »Svobo-
daš« tov. Svetek v kratkem referatu
orisal delo in borbo celjskega delav-
skega kulturnega društva »Svoboda« v
bivši Jugoslaviji in nakazal glavni na-
men ustanovitve društva ter poglavitne
naloge za delo društva v bodoče.
O delu iniciativnega odbora je poro-
čal tov. Spat. Začasna društvena pravila
so bila sprejeta precej na »hitro roko«.
Delno opravičilo, da je bil pravilnik
sprejet brez potrebne diskusije, je ta,
da so pravila le začasna in da bodo
končnoveljavna pravila sprejeta na zle-
tu društev »Svoboda« v Trbovljah. Re-
cimo, da se o začasnih pravilih ne iz-
plača diskutirati, vendar je treba misliti
na to, da bodo morali za dokončna pra-
vila dajati predloge člani. Kajti, če bi
povsod v Sloveniji storili tako, kot so
v Celju, bi bila ta pravila kaj malo
demokratično sestavljena, čeprav bi v
bistvu bila demokratična. Trdnost pra-
vil je v tem, da jih predlaga članstvo.
Le taka pravila so na demokratičnem
principu in na osnovi teh se potem
lahko zahteva prava društvena disci-
plina in izpolnjevanje dolžnosti. To
pomanjkljivost bodo morali še nado-
knaditi.
Približno isto je bilo z volitvami.
Sicer je pri tem nerodno. Izvoljen je
bil 54-članski plenum društva, kjer naj
bi bili vključeni prvenstveno zastopniki
vseh celjskih kolektivov. Plenum pa naj
bi pozneje izvolil iz svojih vrst upravni
odbor, razsodišče in nadzorni odbor. Pq
mojem bi bilo prav, če ta izvoljeni pie,
num še ne bi bil končnoveljaven. Vse-
kakor bi bilo bolje, če bi zaenkrat pred-
sta vi j al izvoljeni plenum nekak raz-
širjeni iniciativni odbor, istočasno pa bi
opravljal delo plenuma, ker je prven-
stvena naloga plenuma zbiranje član-
stva po kolektivih in začetek delovanja
vsaj nekaterih kulturno umetniških vej
društva. Člani izvoljenega plenuma naj
bi kot člani razširjenega iniciativnega'
odbora zbrali čimveč članov v društvo
po svojih kolektivih, kot člani plenuma
pa naj bi že izvrševali svoje dolžnosti
v okviru začasnega upravnega in nad-
zornega odbora ter razsodišča. Po ko-
lektivih pa naj bi ob dani priliki po-
trdili dosedanjega predstavnika v dru^
štvu ali pa izvolili novega. To bi bil^
po mojem najboljša rešitev, da se za
dosti demokratičnosti v društvu, hkratB
pa ne zavlačuje intenzivnega razvoji
dejavnosti v društvu. 
Ni bil moj namen kritizirati. Občni
zbor je pokazal redko videno navduše-
nje in udeležbo pri diskusiji. Podobnega
ustanovnega občnega zbora, ki bi obetal
za bodoče delo društva toliko pozitivnih
pogojev, že dolgo nisem videl. Prav za-
radi tega se mi zdi vredno opozoriti na
pomanjkljivosti. j
Vsekakor pa ima novoustanovljeno
društvo tako hvaležno področje dela in
toliko izkušenih članov, da je pričako-
vati od društva v bližnji bodočnosti še
dosti uspehov. Le-te menda vsi že z
nestrpnostjo pričakujemo. J. K.
Kako posluje Tekstilna tovarna Šempeter
pod vodsivom direktorja Rudija Hribarja
Spomladi 1953 so pričeli preiskovati razne
nepravilnosti, ki so se dogajale v tekstilni
tovarni Šempeter. V teku preiskave so ugo-
tovili, da so te nepravilnosti delali ljudje na
vidnih položajih v podjetju, dopuščal pa jih
je tudi Svet za industrijo pri 0L,0 Celje-
okolica.
Tako jeGoričJože, predsednik uprav-
nega odbora v tovarni in nekaj časa v. d. di-
reklorj?, začel na svojem domu že jeseni 1951
tkati blago za lastno prodajo. Elektromotor
si je »sposodil« v tovarni, električni priklju-
ček je plačala tovarna kot tudi tok, ki je bil
porabljen za tkanje blaga. Pri tkanju mu je
pomagal tehnični vodja tovarne Brinar
Anton in sta skupno napravila 865 m bla-
ga ter ga prodajala. Tovarna ob nedeljah po
navadi ni obratovala. Neke nedelje pa se je
kadilo iz tovarniškega dimnika. Toda ni se
delalo za podjetje. Goric in Brinar sta sta-
vila v obrat stroje in barvala blago za
»lastno produkcijo«. Vsi stroški in poraba go-
riva ter ostalega materiala so šli v breme
tovarne. Surovine sta deloma dobivala iz tek-
stilne tovarne v Litiji, ker pa sama tam nista
imela poznanstva jima je to »uslugo« napra-
vil direktor podjetja Hribar Rudi, ki je Go-
rica napotil v Litijo, predhodno pa zadevo
glede nabave sam uredil. Račun je litijska
predilnica poslala seveda na tovarno v Šem-
petru — saj je bilo nabavljeno na ime to-
varno — toda sekretar podjetja Cilenšek Ra-
do, ki je za te mahinacije dobro vedel in ki
je po svoji službeni dolžnosti odpiral pošto,
tega računa ni izročil knjigovodstvu ampak
Goriču, ker je vedel, da je material zanj do-
bavljen. Deloma sta dobivala material tudi
v tekstilni tovarni v Preboldu, deloma pa
tudi iz tovarne Šempeter.
Poleg tega so se vodilni uslužbenci podjetja
pečali s prodajo ostankov, ki včasih niso bili
ostanki saj so merili včasih po deset in več
metrov. Za te ostanke so določali smešno
nizke cene, tako da so bile cene ostankov
nižje kot stanejo tovarno samo surovine. Ta-
ke cene jim je dopuščal tudi Svet za indu-
strijo OLO Celje-okolica, uslužbenci sveta
pa so se tudi sami večkrat poslužili takih
ostankov. S prodajo »ostankov« po taki ceni
je Goric Jože oškodoval podjetje za nič manj
kot 1,311.000 din, direktor podjetja Hribar
Budi pa za 608.000 din. Direktor podjetja je
pošiljal take »ostanke« raznim poznanim ose-
bam, za storjene usluge je dobil celo iz rud-
nika v Velenju 51 m2 parketa, ki je bil sicer
naslovljen *na podjetje, vendar ga je Hribar
Rudi ujjorabil za svojo stanovanjsko hišo,
katero si gradi. Nekaj drugega materiala, ka-
terega je rabil pri gradnji svoje hiše je do-
bil iz zalog tovarne po nižjih cenah. Tehnični
vodja podjetja Brinar Anton, ki se je poleg
tkanja in prodaje blaga bavil tudi z razde-
ljevanjem takozvanih ostankov, je oškodoval
podjetje samo s tem za okoli 40.000 din.
Mojster v razprodajanju »ostankov« je bil
predvsem sekretar podjetja Cilenšek Rado.
Gradil si je namreč hišo in je za to rabil
sevedr. denar. Po zelo nizkih cenah je do-
bival v podjetju blago pa tudi na nedovoljen
, način je prihajal do njega ter ga skupno z
vratarjem Pukmajstrom in Svetom prodajal
i po raznih krajih na Pohorju. Za tako prodajo
je dobil v podjetju plačan dopust. Tudi ne-
kaj gradbenega materiala za hišo si je iz-
posodi! v tovarni in ji zato še danes dolguje
37.000 din. Tudi Hribar Franc, ki sicer ni
bil zaposlen v tovarni je začel z izdelavo
blaga. Napravil je okoli 700 m platna in ga
dal v prodajo šefu trgovskih podjetij v Šo-
štanju Matko Francu. Material za izdelavo je
večinoma dobival iz tekstilne tovarne v Pre-
boldu. Gornji primer daje točno sliko, kako
daleč so se spuščali voditelji podjetja. Takšno
početje je še bolj obsodbe vredno, ker so
politično dovolj razgledani, da bi lahko raz-
sodili kaj je prav in kaj ne. Staviti v pogon
tovarno za osebne koristi, je vendar višek
predrznosti in grabežljivosti. V svojem po-
hlepu po denarju so izkoristili svoje vodilne
položaje ter tako oškodovali državo za vsoto,
ki gre v milijone.
Ti ljudje so prejemali na nedovoljen načhi
za svojo »domačo tovarno« prejo po nižjih
enotnih cenah. Na ta način so postali visoko
konkurenčni tovarni, katero so sami voditi.
Državo so pa na ta način prikrajšali za raz-
liko v ceni in tržnem dobičku za preko ел
milijon dinarjev. Interesantno je, da so se
pri prodaji svojih izdelkov, ki so jih zaradi
prikrajšanja državnega proračuna za tržni
dobiček, lahko prodajali po veliko nižjih ce-
nah kot pa tovarna, posluževali blanket to-
varniških računov ter tako prikrivali svoje
nedovoljeno početje. Te falsificirane račune
st . izstavila tehnični vodja Briner in pred-
sednik upravnega odbora Goric Jože. Prejo
so dobivali na račun tovarne, ko je bila še ;
najstrožje kontigentirana, medtem ko je mo-j
ralo podjetje kasneje zaradi premajhnega]
kontingenta preje odpustiti delavce. Do tehj
nepravilnosti in malverzacij verjetno ne biJ
prišlo, če bi bilo stališče direktorja do tehj
ljudi drugačno. Pripomniti tudi moramo, daJ
jo Hribar razpolagal z avtomobilom »Ljudsk^
tehnike« saj je ob priliki, ko se je vršila^
birmp. v Dobrni odobril prevoz birmancev izj
Šempetra v Dobrno.
Pred kratkim so razdelili nagrade iz nad-
plánskega dobička za leto 1951, Najvišjo na-
grado v znesku 7000 din je prejel direktor.
Kljub temu, da ga skoraj tričetrt leta ni bilo
v službi, medtem, ko so drugi delavci do-
bili od 1000 din dalje. Izvzeta je komisija
zr. razdelitev nagrad, ki si je sama sebi do-
delila primerno več. Nekaj od zgoraj nave-
denih se je vrnilo iz preiskovalnega zapora,
med njimi tudi Briner Anton. Kljub temu,
da jih je delovni kolektiv na množičnem se-
stanku obsodil zaradi njihovega nepoštenega
dela so bili vsi ti od predsednice sindikata
zelo prisrčno sprejeti in pozdravljeni. No, to
ni nič čudnega, ker so imeli do nje vedno
največjo zaupanje. Dokaz temu je tudi njena
velika materinska briga, saj je vedno napo-
vedovala, kdaj se bo kateri vrnil iz zapora.
Tudi direktor sam je izpuščene sprejel z ve-
likim veseljem. Vse štiri je takoj zopet za-
poslil, medtem ko je »nedolžnega« tehničnega
vodjo Brinerja postavil zopet na staro me-
sto. Čudimo se, zakaj vodstvo tovarne ni na-
vedenih suspendiralo, saj so bili vsi dalj
časa v preiskovalnem zaporu. Po vrnitvi iz
zapora so zasedli stara mesta in tako kri-
minalnr, druščina dela nemoteno dalje.
Zaradi redukcije, ki je bila pred vreitvijo
izpiiščenih, jc; podjetja moralo odpustiti pre-
cejšnje števila poštenih delavcev, je bilo j
splošno pričakovati, «da bo uprava brez na-
daljnega odpustila tudi te, ki so se vrnili
iz pripora. Toda kaj se je zgodilo. Direktor.
Hribar Rudi je vse te škodljivce, ki so sej
okoriščali na račun tovarne za lastni žep po- ■
stavi! na stara mesta. Gotovo je to storil poj
načelu: »Stara druščina paše skupaj«. Upra-
vičeno se nad tem zgražajo delavci in se
čudijo temu, kako more direktor kljub vse-i
mu temu kar se je v tovarni dogajalo, ostati i
na svojem direktorskem stolčku, nameščati^
nazaj kriminalce, odpuščati pa poštene de-,
lavce.
Za parket, ki ga je direktor Hribar dobil:
iz Velenja, se je verjetno tudi oddolžil. Ra-'
čun je bil sicer izstavljen na tekstilno Šem-j
peter, toda tovarna ga ni videla. Kako je]
bilo poskrbljeno za razvedrilo delavcev v pro-j
stem času vam lahko pove naslednji primer:*
Tovarna ima dva radijska sprejemnika, ob]
priliki preiskave pri Briner Antonu in Gorici
Jožetu sta se oba sprejemnika nahajala pri'
njima doma. Marsikateremu se je zdelo čud-^
no, da sta oba aparata pokvarjena.
Skrajni čas je, da merodajni ukrenejo po-i
trebno, da se stvari v tekstilni tovarni šem^^]
peter dokončno uredijo in postavijo na od-J
govorna mesta ljudje, ki bodo imeli zaupanje)
celotnega kolektiva ter bodo šli po poti iz-'
gradnje socializma, ne pa lovili osebne ko-;
risti ter tako škodovali državi, kakor tudi pri-î
krajševali posamtezne delavce na njihovih^
prejemkih. '
Sindikalni podružnici pa predlagamo, da vse
te škodljivce socialističnega gospodarstva iz-\
loči iz svoje sredine. Isto tako je dolžnosti
upravnega odbora kakor sindikalne podruž-,
nice, da za te razkrinkane škodljivce poskrbi^;
da ne bodo nikoli več našli takega dela, kjei
jim bo mogoče nadaljevati svojo škodljivoi
dejavnosi. Vedeti je treba, da je^ tem od-ï
padkom družbe, ki so hoteli na račun skup-j
nosti razkošno živeti, šla na roko premajhna;
budnost celotnega delovnega kolektiva v sami
tovarni. Nike-
Drugo leto ne bomo
Jedli krompirja če . . .
KOLORADSKI HROŠČ RESNO OGROJ
ZA KROMPIRJEVE NASADE
Naglo širjenje koloradskega hrošča
v minulih štirinajstih dneh, ki sedaj
zajema že skoraj vse terene območja
mesta Celja, zahteva vestnih pregledov
krompirišč. V lanskem letu je bila od-
krita le ena okužba, in sicer v Tre-
marju na eni parceli, letos pa so tu
opazili hrošča že na štirih parcelah v
večjih količinah. Zaradi razumevanja
tamkajšnjih kmetovalcev so z vsalco-
dnevnim pregledom in splošnim škrop-
ljenjem hrošča že skoraj popolnoma
zatrli. V zadnjih dneh pa se je pojavil
na več mestih območja Celja-mesta, ш
sicer: Jožefov hrib na 0.6 ha, Zagraít
na 0.15 ha, Cret na površini 2 ha, Sp.
Hudinja 0,04 ha, Dobrova s površino
0.08 ha, Babno na površini 2 ha. Ne-
katere prepozno odkrite okužbe nam
pričajo, kako malomarno so bili izvr-
šeni pregledi krompirišč, da so ličinke
celo dorasle in zlezle v zemljo tako,
da se nam sedaj pojavlja že drugi za-
rod hrošča.
Opozarjamo vse kmetovalce, posebno
pa vrtičkarje, da vršijo dnevne pre-
glede na krompirjevih nasadih. Ne
smemo dopustiti, da se nam drugi za-
rod razširi na še neokužene terene,
kajti drugače se zna gornji naslov res
uresničiti. Vsako okužbo takoj prija-
vite MLO, referentu za kmetijstvo, ki
vam bo dajal potrebna navodila. KZ
pa ima na razpolago škropilnice in po-
trebna razkuževalna sredstva.
MLO bo najstrožje ukrepal proti
vsem tistim, ki nebi izvajali vseh pred-
videnih ukrepov za zatiranje kolorad-
skega hrošča.
Ali za take ljudi ne veljajo socialistični zakoni?
Pri dograditvi in razširitvi TKO Zre-
če je zaposlenih okoli 70 delavcev
gradbenega podjetja Konstruktor iz
Maribora. Toda, na tem gradilišču se
dogajajo kaj čudne razmere, o katerih
bi človek dejal, da so v naši državi ne-
mogoče.
Sef gradilišča je Derganc Adolf, de-
lovodja pa je Strniša, toda izgleda, da
ima ta precej »komande« v svojih ro-
kah. V čem se kaže tam komanda, če
jo že tako imenujemo? O vseh stva-
reh, ki se dogajajo na tem gradilišču,
se razpravlja le v pisarni in tem lju-
dem še na pamet ne pride, da bi se
vsaj o gotovih stvareh posvetovali z de-
lavci. Delovni načrti, obračunski listi
in vse ostalo mora pri njih ostati v naj-
večji »tajni«, o takih in podobnih za-
devah delavci ne smejo vedeti, ker se
pač na te stvari ne spoznajo. Zelo za-
nimivo je bilo pri razpravi o tarifnem
pravilniku. Takrat je prišel na gradi-
lišče sam pravni referent podtjetja dr.
Rozina z Uradnim listom FLRJ, v ka-
terem so objavljena temeljna načela o
tarifnih pravilnikih. Seveda je te prav-
ne stvari tolmačil po svoje delavcem,
ki se v take zamotane stvari ne more-
jo spoznati, ni pa jim pokazal bistva,
to se pravi, kaj naj konkretno tarifni
pravilnik tega gradilišča obsega. In
uspeh takega sestanka? Delavci so na
splošno izjavili, da jim je žal za čas,
ki so ga pri tem zapravili, naučili pa
se niso prav ničesar. Tudi v komisiji,
ki je pravilnik sestavila, ni bil zasto-
pan nihče od delavcev, zakaj neki?
Vendar pa je končni rezultat takega
dela pokazal, da je bil pravilnik v ce-
loti zavrnjen.
Toda še več lepih stvari vedo po-
vedati delavci o delovodji Strnišu. O
tem, da še danes ne vedo, kakšne so
njihove norme, da je svoječasno dejal,
da bo dal odpustiti vse ženske in po-
dobno. Zato se ne smemo čuditi, če je
bil on osebno izrecno proti temu, da se
tu na gradilišču ustanovi samostojna
sindikalna podružnica, ker so do se-
daj spadali vsi v podružnico pri cen-
trali v Mariboru, od katere pa izgleda,
da so imeli le malo koristi, saj jih ce-
lih deset mesecev že ni nihče od od-
bora obiskal. O vseh teh napakah je
bil obveščen tudi KS v Slov. Konji-
cah. Ko se je član KS zglasil pri upra-
vi in ni bilo razen Strniše nikogar do-
ma, je ta dejal, da je ustanovitev po-
družnice nepotrebno, da njihovi delav-
ci niso zato, on sam pa se ne bo vklju-
čil. Toda delavci so na svojem zadnjem
sestanku pred nekaj dnevi jasno pove-
dali, da hočejo irneti lastno podružnico,
da hočejo imeti tudi svoje pravice, ki
pa jih brez lastne organizacije ne mo-
rejo doseči. To pa je ravno bilo tisto,
kar je Strnišo bolelo, ker če bodo de-
lavci svojih pravicah točneje pouče-
ni, bo tudi njegove absolutne »koman-
de na gradilišču konec. L. V.
Stev. 291
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 19. julija 1952
Stran 3SPOMINI NA PARTIZANA
SPOMININA NA PARTIZANA
RESNICA JE ZMAGALA
Jesen 1944 je bila na osvobojenem
ozemlju v Savinjski dolini silno razgi-
bana. Slovenske narodnoosvobodilne
udarne brigade so krepko držale ob-
robne predele osvobojenega ozemlja v
svojih rokah in ga stalno nadzirale.
Ljudstvo osvobojenega ozemlja se je
zbiralo na množičnih sestankih ter raz-
pravljalo in sklepalo o ukrepih, ki so
bili potrebni za vzdrževanje reda in
zakonitosti, za prehrano prebivalstva
in narodnoosvobodilne vojske. Skratka:
ljudska oblast je dobivala svoje prve
in konkretne oblike tudi na tem pod-
ročju. Vsi odseki Okrožnega odbora
OF Celje, ki je imel svoj sedež v Rad-
mirju, so delali s polno paro. Razen ne-
kaj manj pomembnih sovražnikovih
sunkov, do akcij večjega obsega ni pri-
šlo. Vladalo je v glavnem zatišje, če-
prav okupatorju »nova republika —
republika osvobojenega ozemlja«, ki je
omajala njegovo »avtoriteto«, ni šla v
račun.
Četudi je razvoj kazal, da se faši-
tstična trdnjava vendarle že podira in
џе bo prej ali slej zrušila, to zatišje ni
'obetalo ničesar dobrega. Bilo je zatišje
pred nevihto ...
Prve dni decembra je napetost zače-
la naraščati. Prihajale so prve vesti o
zbiranju sovražnih enot. Sovražnik jih
je zbral z vseh vetrov in množica teh
se je začela valiti proti Savinjski do-
lini. Borbe naših brigad so postajale
vsak dan bolj ogorčene. Naše brigade
so prehajale s položaja na položaj in
krčevito zaustavljale sovražnika. Ne-
vihta, ki smo jo pričakovali, se je bli-
žala. Vsi smo bili v pripravljenosti.
Ljudje so umikali živino in pridelke s
svojih domov v višje, sovražniku tež-
ko dostopne predele. Na domačijah so
ostali le po eden ali dva člana družine.
Drugi so se umaknili. Aktivisti so od-
hajali na nova mesta — novim nalo-
gam naproti. Tudi odseki so se pri-
pravljali na umik.
Komisija za agitacijo in propagando
pri Okrožnem odboru OF Celje je do-
bila nalogo, da kljub poslabšanemu po-
ložaju ostane na svojem dosedanjem
mestu in z rednim izdajanjem radij-
skih poročil sproti obvešča prebivalce
o stanju doma in na frontah. Komisija
' je nalogo izvršila. Vztrajala je na po-
ložaju vse do 12. decembra 1944 opol-
dne, ko so sovražnikove izvidnice že
začele pritiskati iz Okonine proti Rad-
mirju in^ so se že začule od mostu pre-
ko Savinje prve detonacije ročnih gra-
nat. Dneve pred tem smo izkoristili za
to, da smo izkopali poleg skednja dva
metra globok in prav toliko širok bun-
ker, kamor smo spravili ves naš ma-
terial," ki ga ne bi mogli vzeti s seboj.
Bvmker smo potem pokrili in obložili
z drvmi ter ga tako zamaskirali pred
sovražnikom.
¡ Ko se je sovražnik že prebil preko
wnosta, smo se umaknili tudi mi. Viso-
rko na jasi nad Ljubnem smo se sešli z
delavskim bataljonom, ki je gradil za-
silno letališče v Rečici ob Savinji in
ki se je prav tako umikal. Z oblakov,
ki so se nizko podili, je vztrajno rosilo
in pod večer smo se pošteno premoče-
ni stiskali deloma v izbi, na skednju
in hlevu ter delali načrte za naš na-
daljnji umik.
Umaknili smo se preko Pod volo vi je-
ka proti Mali in Veliki planini, odtod,
ker sta se dva bataljona VDV prav ta
dan spopadla s sovražnikom in se ogor-
čeno borila z njim, pa smo se morali
že po nekaj urah umakniti spet nazaj
proti Novi Štifti, Gornjemu gradu,
preko Menine planine na Tuhinj in
Motnik ter za Cemšeniško planino do
Revirjev nad Trbovljami.
Dolga in naporna je bila ta pot. Od
vsakega izmed nas je terjala nadčlo-
veške vztrajnosti in napora. Umikali
smo se pred sovražnikom, ki nas je za-
sledoval, postavljal zasede, nam bil za
petami in nas pri Tuhinju napadel tu-
di iz zraka, kjer so »štorklje« odvrgle
celo nekaj bomb. Preko Kala smo se
potem pomaknili iz Revirjev do Reči-
ce pri Laškem. Polnih osem dni je tra-
jal naš pohod, medtem ko nas je za-
sledoval sovražnik, pa smo ujeli le po
uro, dve ali tri za odmor. Tako smo se
znašli na terenu Huda jama pri La-
škem.
Na Zavratih nad Rečico smo malo
pred   polnočjo potrkali na okno pri
Fermetu. Sprejeli so nas in nam nudili
zavetje. Vsi so bili preplašeni. Okupa-
tor, ki je tudi na tem terenu izvedel
širokopotezne »očiščevalne« akcije, je
zbegal ljudi. Bali so se, da jim ponoči
ne bi padli v roke, zato so nas prosili,
da se že pred svitom umaknemo in
krenemo dalje. Ko smo po tolikem
maršu legli na skedenj, smo v hipu vsi
zaspali. Toda le za štiri ure. Gospodar,
ki se je bal za nas in seveda tudi zase,
je medtem ostal na preži.
Davno pred svitom nas je že prebu-
dil. Krenili smo dalje proti Govcam,
Jederti in Gorici do javke 4 TV 24 —
do kurirke Zdenke. Tu srno šele našli
pravo zavetje. Povsod so nas sicer
sprejemali z odprtimi rokami, povsod
smo bili dobrodošli, toda povsod smo
občutili težko vzdušje in negotovost, ki
je v teh dneh zavladalo tudi na tem
terenu in katero je sej al okupator s
svojimi akcijami med ljudmi.
Z velikopotezno razvito propagando,
ki je spremljala sovražne akcije, je
namreč okupator prikazoval, da osvo-
bojenega ozemlja ni več ... Ozemlje,
da je v celoti očiščeno, »Štajerski go-
spodar« pa se je v tistih dneh na ves
glas širokoustil, kako je »elita« njihove
vojske pobila in iztrebila zadnje ostan-
ke »banditov« in z njimi dokončno
obračunala. Tako je seveda pisal »Šta-
jerski lažnivec« v prvem zanosu. Bri-
gade, bataljoni, borci in aktivisti pa so
bili zdaj tu, zdaj so jih spet videli in
srečavali in kmalu spoznali, da so vse
te vesti, ki jih je trosil okupatorjev
tisk, le gola laž. Trenuten preplah in
negotovost sta kaj kmalu izginila. Spet
se je vračalo zaupanje. Odločnost za
borbo proti okupatorju je naraščala.
Torišče svojega dela smo sedaj iz Zg.
Sav. doline prenesli na Revirje, na Mo-
ravsko, na Hudo jamo. Tega se okupa-
tor ni nadejal. Načesar mu nismo ho-
teli ostati dolžni. Začeli smo zato zno-
va, s podvojeno silo.
(Konec prihodnjič.)
PRVA CELJSKA CETA
Peter Stante-Skaia
Leta 1941, pred napadom Nemčije na
Sovjetsko zevzo, sem bil v Štajerskem
okrožnem komitetu odgovoren za pri-
pravo partizanske organizacije, to je za
zbiranje orožja, za organiziranje voja-
ške formacije in sploh za pripravo te-
rena za partizansko borbo. Meseca julija
se je formirala prva Celjska četa. V tej
četi, ki jo je formirala Partija, kakor
je formirala tudi Savinjsko in Pohorsko
četo, nas je bilo vsega skupaj dvanajst.
Med nami je bil tudi Vrunč. Za tabo-
rišče smo si izbrali Razselno, hrib v
bližini Št. Jurija ob južni železnici.
Oboroženi smo bili s puškami, ki smo
jih pobrali ob razpadu Jugoslavije.
Na Razselnem smo naleteli na trgov-
ca, ki se je pisal za Novaka in se je že
pred nami skrival v hosti. V stari Jugo-
slaviji je bil antihitlerjanee, zato se je
bal, da bi ga ne dobili Nemci, ki so ga
ob razpadu Jugoslavije že iskali. Skri-
val se je pri nekih kočarjih, ki jim je
v stari Jugoslaviji dajal moko. Obiskal
sem ga in pregledal tiste gozdove, ki so
se mi zdeli primerni za naše bivanje.
Tam okoli so bili mali kočarji, ki so
bili gospodarsko navezani na omenje-
nega trgovca. Ta je imel v bližini vino-
grad, precej vina, mesa in slanine, a so
mu še od doma nosili hrano. V njegovi
hiši smo imeli taborišče, pri njem pa
bazo za preskrbo. Takrat smo se pre-
skrbovali samo iz tega skladišča, tudi
kruh smo tam pekli, s terena nismo
mogli ničesar dobiti. Ponoči smo seveda
spali v hosti. Taborišče smo si sicer
precej bedasto postavili v neki dolini,
kjer smo naredili barako iz lubja, kar
pa nam vse skupaj ni bilo posebno
všeč.
Takrat politično nismo kaj prida de-
lali. Bilo nas je malo. Nato smo pa
sklenili, da bo vendar treba začeti z
akcijami. Tedaj so bile ravno akcije za
požiganje žita itd. V okolici Celja smo
požgali nekaj žita in pa velik kozolec
pri Bežigradu pri Celju, ki je bil poln
žita, v njem pa tudi večje število polje-
delskih strojev in drugega orodja.
Vrnili smo se v taborišče vsi navdušeni,
ko nam je prva akcija tako lepo uspela.
Ampak — zdaj bo treba začeti tudi
streljati. Z Vrunčem sva naredila načrt,
da bomo napadli kako postojanko. Iz-
brala sva si Slivnico, kjer je bila nem-
ška žandarmerijska postaja. Tam je bilo
osem žandarjev, nas pa je bilo dvanajst.
Mislili smo si, ni hudič, osem jih bomo
pa že. Treba je bilo na oglede. Najprej
smo poslali nekega partizana Modrasa
kar podnevi, oblečenega v civilno oble-
ko, oboroženega s pištolo. Povedali smo
mu, kam naj gre in kako naj stvar
opravi. Jaz sem mu lahko vse natanko
obrazložil, ker sem kraj dobro poznal.
»Tu je gostilna,« sem mu rekel, »a na-
sproti gostilne je žandarmerija. Prideš
v gostilno, popiješ četrtinko vina in
lepo vse pregledaš, pa lahko še malo
povprašaš, če se da.« Modras je šel,
prišel popoldne v gostilno, popil dve ali
pa tudi več četrtink. Ker je bilo poletje,
mu je postalo vroče in se je nekoliko
razpasal. Pri tem pa ni opazil, da mu
je pištola pogledala izza pasa. Pride
natakarica, ki ga je že prej nekoliko
opazovala. Ko je hotel plačati, je na-
takarica zagledala pištolo, zavpila in
zbežala. Modras je imel namreč dolgo
amerikansko pištolo na boben, kaliber
dvanajst. On pa ne bodi neumen, jo je
naglo pobrisal iz gostilne. Nekaj nam
je sicer povedal, toda vse skupaj nas
seveda ni zadovoljilo. Rekel sem, da je
treba položaj bolje pregledati, ker nismo
vedeli, ali so žandar j i zgoraj ali v pri-
tličju. Vrunča smo klicali za Buzdo.
Buzdi sem torej rekel, da pojdeva na-
slednji dan midva na oglede. Bil je zelo
simpatičen fant, učitelj po poklicu, rojen
v Slovenj Gradcu, star partijec, član
Okrožnega komiteta, po naravi zelo
miren.
Z Buzdom sva se oblekla, kolikor se
je dalo civilno, toda pri tem sva bila
zelo naivna. Nosila sva pumparice in
gojzerice, to pa v poletju, ko je bila
največja vročina. Vzel sem s seboj so-
lidno »Steyr«-pištolo. Vrunč je imel tudi
tako pištolo, a je ni hotel vzeti s seboj,
pač pa je vzel pištolico 6,35. Jaz sem
mu rekel: »Kaj pa boš s tem?« Pa mi
je odvrnil: »Laže se skrije.« Dejal sem
mu: »Ce že vzameš orožje s seboj,
vzemi kaj takega, da se boš lahko boril.
S tem še samega sebe ne boš mogel
ubiti.« Skril je pištolico za hlače, pa sva
šla na pot. Dve uri in pol sva jo sekala
čez polja. Kmetje, ki so delali na nji-
vah, so naju nekam sumljivo gledali.
Mislil sem si: zakaj me ti ljudje tako
gledajo, saj sem vendar elegantno oble-
čen, da nikoli tako. Prav tiste dni smo
dobili od simpatizerjev s terena precej
dobre obleke.
Dospela sva okoli poldneva in stopila
v gostilno. Zagledala sva štiri žandarje,
ki so sedeli pri kosilu. Z njimi sta bila
tudi dva pomožna policaja v civilu, ki
sta imela na rokavu trak z napisom:
»Hilfspolizei«. Orožje pa so imeli vsi
obešeno na obešalnilcu blizu sebe. Buzda
je s čudnim glasom pozdravil: »Heil
Hitler!« Nato sem še jaz za njim po-
novil ta pozdrav. Zandarji so naju po-
gledali. Jaz-sem rekel: »Buzda, kar po
nemško bova govorila.« On je nereško
dobro znal, jaz pa nič, zato sem sklenil,
da bom samo kimal. Prišla je nataka-
rica in vprašala po nemško, kaj hočeva.
Buzda je naročil liter vina. Natakarica
je prinesla vino, žandarji pa so začeli
stikati glave. Pomožna policaja sta prva
izginila iz gostilne. Buzda mi je rekel:
»Bog Jezus, to mi pa smrdi. Ali vidiš,
kako stikajo glave in tečejo vsak na
svojo stran? Plačajva pa pojdiva, sicer
naju še zahajkajo.« Brez pokanja ne
pojde, sem si mislil, a Buzda tega še ni
prav verjel. Imel sem dober nos in
takoj zavohal, da nekaj ni v redu, če
ti juho pustijo in gredo. Odšli so vsi
žandarji razen enega, ki je bil postaje-
vodja, kar sem šele pozneje zvedel, ta-
krat ga nisem imel časa ogledovati,
kaj je. Plačala sva tisti liter, Buzda ^je
še nekoliko govoril z natakarico, a tako
glasno, da so ga lahko vsi slišali. Nato
sva odšla, žandar pa za nama.
V hiši, ki je stala nasproti gostilne,
je bila v stari Jugoslaviji žandarmerija.
Bila sva prepričana, da je tudi zdaj, a
ni bila. Zdaj je bila tam pošta. Nemški
žandarji so bili nastanjeni v zadnji hiši
na koncu vasi v smeri proti Št. Juriju.
Napotila sva se po cesti proti Št. Ju-
riju. Ob cesti je na desni strani potok,
na drugi strani pa hrib. Tam, kjer je
bila nemška žandarmerija, le malo da-
lje, se pa zopet dviga hrib. Ce greš ma-
lo naprej po cesti, imaš na eni strani
samo potok, na drugi strani pa strm
hrib, da ne moreš nikamor. Žandar je
hodil kakih petnajst do dvajset metrov
za nama in držal brzostrelko na gotovo.
Ozrl sem se in rekel: »Buzda, ali naju
dobro straži?« Ko sva prišla do hiše,
kjer je bila žandarmerija, sem rekel:
»Zdaj sva že dobra.« Šla sva nekoliko
dalje po cesti in se ustavila. Žandar,
ki je šel za nama, se je tudi ustavil.
Ko sva šla še malo dalje, sem rekel:
»Kam pa naju misli spremljati?« V
resnici se ga nisem bal. Gledal sem le,
če ni kje kaka zaseda. Prišla sva do
zadnje hiše, za katero se je v daljavi
kakih deset metrov širil majhen smre-
kov gozd. Za njim je planjava, tam
teče Voglajna. Ko sva prišla do bajte,
sva zagledala nekega žandarja, ki je
gledal skozi okno in naju klical noter.
Zandar, ki je šel za nama, se je zopet
ustavil. Buzda je rekel: »Kaj pa bo
zdaj za en hudič, le kaj ta žandar tu
dela?« Nisva imela mnogo časa, da bi
se pogovarjal. Buzda je nato rekel:
»Eden je notri, eden je za nama, bova
pa sama zasedla postojanko.« Zavila
sva proti hiši, prišla do vogala in zagle-
dala vrata tudi z zadnje strani. Mislil
sem si: kaj pa veš, ali je samo ta žan-
dar, če jih ni še več. »Buzda, za me-
noj!« sem rekel, potegnil pištolo, pa mi-
mo hiše proti gozdičku. Jaz sicer nisem
bil slab tekač, ker sem v mladih letih
precej sveta premeril, toda Buzda je
bil zmeraj boljši od mene, takrat ga
pa noge niso ravno najbolj ubogale.
Ko sva se zaletela proti gozdu, je za-
čel žandar na cesti za nama streljati.
Najbrž je bil preveč nervozen, da no-
benega izmed naju ni zadel. Jaz sem
dvakrat ustrelil nazaj. Ne vem, če te
bom zadel, sem si mislil, toda mirne
duše ne boš šel za nama. Tedaj pa se je
iz hiše spustilo šest žandarjev za na-
ma. Mislil sem si: kako sva bila pa-
metna, da nisva vstopila. Tekla sva in
jaz sem med tekom streljal nazaj.
»Vahtmajster« mi je bil najbližji in
je tudi ves čas tekel za menoj in stre-
ljal. Ko sem dosegel hosto, sem se
obrnil in spustil še dva strela. Slišal
*sem, da je žandar nekaj zavpil in kro-
gle mi niso več žvižgale okoli ušes.
Mislil sem si: nekam sem te že zadel.
Tekel sem proti Voglajni, Buzda pa je
zavil na levo. Meni se je pot, ki je vo-
dila na levo, zdela nekam sumljiva.
Mislil sem si, da bi utegnila od tiste
strani priti še kakšna izvidnica. Bil sem
prepričan, da na to stran ne bo niko-
gar. Buzda pa je najbrž mislil, da je
boljše, če ne tečeva skupaj, da ne bi
preveč osredotočila ognja ter bi bila
tako večja verjetnost, da bi jo kateri
izmed naju izkupil.
Pritekel sem do Voglajne, ki je na
tistem mestu precej globoka. Skočil sem
v vodo in jo bredel. Ko sem dosegel
drugi breg, sem se skril v njivo ko-
ruze. Začel sem se razgledovati, kje je
Buzda. Tiste koruze je bilo za kakih
pet sto ali osem sto kvadratnih me-
trov, okoli pa je bila planjava, tako
da sem lahko videl, če bi kdo prihajal
in bi jo še pravi čas pobrisal. Od tam
je bilo le še kak kilometer do gozda in
nato v hribe.
Buzde ni bilo za menoj, slišal pa sem,
kako okoli Voglajne vpijejo in strelja-
jo. Naredil sem križ čez njega. Mislil
sem: Buzda je padel. Pobral sem šila •
in kopita in jo mahnil proti hosti. Ho-
dil sem po ozkem prostoru med dvema
cestama in slišal motorje na levi in
desni. Položaj mi je bil jasen. Obe cesti
so blokirali, med njima pa so šli fron-
talno v strelcih. Dosegel sem hrib in
krenil proti nekemu sadovnjaku. Pod
njim sem sedel, bil sem izmučen kot
turška »fana«. Oddahnil sem si nekoli-
ko in čakal. (Konec prihodnjič.)
ČETA NA
POHODU
Zivi zid
30
Ntaiie Terčak
Komandant Mičo je premislil in dal povelje, naj nastopi na vsaki
strani glavnega prodora še po ena četa, da bi krila bok frontal-
nega napada in zapletla Švabe v borbo na obeh krilih. Na levo
krilo je bil poslan komandir Ivan, na desno pa četa Modrasovega
bataljona. Ivan je v naglici pregledal teren. Pred nami se je dvi-
gal hribček, na redko zasajen s sadnim drevjem. Proti cesti pa se
je raztezala čistina — njiva pod snežno odeje. Na vrhu hribčka
pa so se v mesečini belili zidovi kmečke hiše. Ceta je odkorakala
kakih tri sto metrov nazaj po kolovozu in se vzpela proti hišici.
Snega je bilo nad pol metra. Njegova zmrzla skorja se je pod težo
utirala, da se je borcem udiralo skoraj do kolen in jih zelo ovi-
ralo pri napredovanju. Vrh hribčka je bilo treba zasesti čimprej.
Ako bi nas Švabi prehiteli, bi bila vsa komora z ranjenci in tudi
del moštva izgubljena.
Pretolkli smo se do vrha. Vsak korak je bil za nas velika
Oiuka. Ceta se je razvila za borbo v širokem loku. Borec je bil
Od borca oddaljen do deset metrov. Komaj so se fantje po tre-
buhu priplazili na točke, da so lahko opazovali čistino pod seboj,
je zarigalo, zapelo in zažvižgalo od basov tankovskih topov do
visokih piskajočih tonov svinčenk. Spet so zablestele nad nami
»rakete in ozarile hribčke. Fantje so se prilepili na sneg. Brez
Povelja so začeli streljati v smeri odkoder so letele rakete in tolkli
eiitraljezi. Mitraljezna trojka je zavzela položaj za oglom hiše.
^itraljezec je pomeril v dolino in pritisnil, toda zapirač ni udaril.
I^'ant je pritisnil vnovič, toda mitraljez je molčal, sabotiral. Deli
öiitraljeza so v velikem mrazu zmrznili. Ko smo mitraljeze najbolj
krvavo rabili, so odpovedali; toda od njih je bilo odvisno, ali pro-
dremo na nasprotno stran ceste. Vsako izgubljeno minuto smo
•ïrago plačali.
_    Ob cesti se je vneto v tem treaiitka neenaka borba. Borili sm«
se proti tanku, mitraljezom in minometalcem samo s puškami.
Naše brzostrelke so bile za to daljavo brezpomembne. Le redki
streli pušk z naše strani so udarjali v švabske zaklone.
Komandir Ivan se je hitro znašel. Nekajkrat je debelo preklel
italijanske mitraljeze, ki da so dobri le za Afriko, in začel na vse
grlo s takole komando:
»Prvi bataljon na levo krilo! Drugi bataljon v sredino! Tretji
bataljon na desno krilo!«
Vodniki so po tem povelju razvrščali čete, ki jih niso imeli.
Proti nam se je usula toča krogel in klestila po sadnem drevju,
po gospodarskem poslopju in hiši, ki je bila cilj švabskega ob-
streljevanja.
Ñato je vse potihnilo. Švabi so se potuhnili in napeto čakali,
od katere strani se bo izvršil pravi napad. Hitro jim je bilo jasno,
da bomo udarili samo na eni točki, toda tam bo šlo zares.
V tej tišini je udaril na desni strani kolovoza komandant Mo-
dras. S svojimi fanti se je približal izza gozda bajtam ob cesti.
Partizanske bombe so počile, odgovorili so jim švabski tanki.
Na hribčku je spet ostro zadonel Ivanov glas: »Fantje, ju-
riš ...:« Borci so udarili. Z nasprotne strani ceste je zatulilo. Po
nekaj skokih so se borci stisnili v sneg. Spodaj na cesti je udaril
komandant Mičo, počasi, previdno, toda zanesljivo. Za vsako ped
zemlje pred cesto se je bilo treba boriti. Na cesti so se premikale
grozotne jeklene pošasti in enakomerno bruhale iz sebe dolge ža-
reče plamene. Bili so švabski tanki.
S pobočja Pohorja pa je neprestano rigalo, rigalo...
Mičo ni imel namena popustiti. Borci so se zaganjali naprej,
nihče se ni umaknil niti za korak.
Vasja, komandant divizije, se je z brzostrelko na rami brez
plašča prerival med kolono po kolovozu, da sam v prvi liniji pre-
sodi položaj. Na njegovem shujšanem obrazu smo brali v poltemi.
silno odločnost, kakršne na svojem pohodu nismo dostikrat videli.
Čeljusti je imel trdo stisnjene. Male, črne brčiće so sršele pod
nosom. Iz oči so se utrinjali bliski. Večkrat je zaklel. Ko se je
vrnil z ogleda, je nekaj, poltiho zamrmral. Po kratkih minutah
se je že rinil med nami bataljon Tomšičeve in bataljon Bračičeve
brigade.
Levko me je sunil pod rebra: »Sedaj bo, kar bo. Odnehali
ne bomo, če to ne bo dovolj, bomo šli še mi.«
V dolini se je vnovič razvnel boj. Vso noč je butalo in tre-
skalo. Težišče borbe se je prenašalo preko gozda, kjer se je
vgnezdil Modrasov bataljon, do središča, kjer sta tiščala na cesto
Mičo in Milenko, pa do hribčka na levi, kjer se je drl na vse
grlo Ivan.
Cez pičlo uro, moralo je biti okrog treh zjutraj, so vrgli
Nemci vse sile na Mica. Sedaj jim je postalo jasno, da se name-
ravamo prebiti v sredini. Mičo je počasi toda vztrajno napredovaL
Bosanca ni bilo mogoče prelisičiti.
Nočne ure, ki so tako dolge ïn težke, so hitro minevale. Čim-
bolj so bledele zvezde na nebu, tem večja nevarnost je pretila
diviziji. Treba je bilo pohiteti. To so vedeli vsi borci, še bolj
ranjenci, najbolj pa Mičo in Butara z bataljoni, ki so delali za-
gozdo v nemški obrambni sistem. Švabi so imeli svoje položaje
na obronkih Pohorja sto petdeset do dve sto metrov nad cesto.
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 19. julija 1952
Stev. 29
IZ CELJA...
BOJ   PaOTI  KOLORADSKEMU   HBOŠČU
Organizacija OF na Jožefovein hribu je
minulu nedeljo pokrenila pregled krompir-
jevih nasadov na svojem terenu. Posamezni
pregledi pa so na terenu bili že med tednom.
Pregled je pokazal, da je tudi ta okoliš moč-
no okužen po nevarnem škodljivcu. Našlo se
je okrog ЗоО hroščev in nad 50«) ličink. Se-
üaj je odrejeno obvezno škropljenje krom-
pirišč. Omeniti je treba, da so skoraj vsi
vestno pregledovali svoje nasade in se od-
zvali pozivu Fronte, je pa vmes tudi nekaj
takih, ki mislijo, da se jih stvar ne tiče.
l'osledico bodo nosili sami. M. č.
PIONIBSKE PLAVALNE TEKME
Preteklo nedeljo so pionirji Jožefovega
hriba uresničili zamisel tov. Požuna, ko so
v »bazenu« pri železniškem mostu pomerili
svoje sile v plavanju in v skokih v vodo. V
obeh panogah je bil v prvi skupini zmagovalec
Milan Šter, v drugi skupim pa je med pla-
valci zmagal Peter Požun. Izven konkurence
je v plavanju in pri skokih dosegel zelo
lepe rezultate Andrej Ajdič. Zmagovalci so
ob zaključku tekmovanja prejeli praktične
nagrade.
Kakor že večkrat doslej, se je tudi ob tej
priliKi pokazala nujna potreba organiziranega
dtila s pionirji. Tega pa nekateri starši na
našem terenu nikaKor nočejo razumeti. V
»skrbi« za svoje otroke dovoljujejo le še po-
hajkovanje in pa redno posečanje cerkve, vse
drugo bi verjetno nasprotovalo njihovemu
»Sodobnemu« mišljenju. Zlasti smo pogiešali
pionirke, ki sicer zelo rade zaliajajo na Sa-
vinjo. Toda kolo zgodovine se suče naprej,
ni ga mogoče zadržati niti obrniti njegovo
smer. V kratkem bomo zgradili za Kalvarijo
igrišče za odbojko. Tudi tu se bodo pionirji
telesno in duševno krepili ter v plemeniti
borbi merili svoje moči. M. Z.
VELIK POZAB NA OSTBOŽNEM
PBI CELJU
V ponedeljek zvečer je ob 21. uri pričelo
goreti veliko gospodarsko poslopje posestnika
uajška Jožeta na Ostrožnem. Gospodarsko
poslopje in svinjak sta pogorela do tal. Zgo-
reli so tudi vsi poljedelski stroji, orouje,
seno in žito ter ena krava. Na kraj požara
je prihitelo več gasilskih društev, tako lai
Celja, Gaberja, Lopate, Babnega, Lokrovca,
Smartnega v Kož dol., Žalca, Drešinje vasi,
Trnovelj, Gotovelj in domače društvo Ostrož-
no. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode
silno otežkočeno. Zraven stoječo hišo so ga-
silci rešili. Pohvalno je treba omeniti ga-
silca domačega gasilskega društva Ostrožno,
tov. Gaberška, ki je iz že skoro rušečega
se gospodarskega poslopja rešil konja. Vsi
znaki kažejo, da je bil ogenj podtaknjen.
Po požaru povročena škoda znaša nad dva
milijona dinarjev in je le delno krita z za-
varovalnino. M. Č.
VEST  O CELJSKI  TEKSTILNI  TOVARNI
ki smo jo objavili v naši zadnji številki, po-
pravljamo. Celjska tekstilna tovarna ni pre-
nehala biti samostojno podjetje, ampak ob-
ratuje dalje. M. Č.
OBSOJEN NEPOŠTEN UPRAVNIK
OFICIRSKE MENZE V CELJU
Crnobrnić Ostoj« je bil upravnik oficirske
menze v Celju od septembra do decembra
1951. V tem času je z raznimi nedopustnimi
manipulacijami in malomarnim poslovanjem
oškodoval oficirsko menzo za 72.083 din, po-
ljedelsko zadrugo v Banovem polju v hrbiji
pa za 29.414 din, Maksa Lešnika, poslovodjo
poslovalnico Potrošniške zadruge v Novi vasi
pri Celju pa za 18.700 dinarjev. Vse nave-
dene zneske si je pridržal in porabil zase.
Razen tega je letos januarja na neki do-
mači večerji pri svojem bratrancu v Zasavici
v Srbiji klevetal našo državo in zavzemal
proti njej negativno stališče. Te dni se je
zagovarjal pri okrajnem sodišču v Celju, ki
ga je obsodilo na 2 leti zapora, oškodovan-
cem pa mora vrniti poneverjene vsote.
Sodna kronika
DROBNE   IZPRED   OKRAJNEGA   SODIŠČA
V CELJU
Jožefa Piki je bila zaposlena v tovarni
»Volna« v Laškem. V tovarni si je prilastila
in odnesla 25 kom. raznih za predelavo na-
menjenih oblačil. Kazen 5 mesecev zapora. —
Kmet l^ovrenc Brejc je v Malih Dolah pri
Vojniku prestavil mejnike v zemljišča so-
sedov Brenko Franca in Brenko Matije. Dne
8. aprila je na polju napadel Brenko Marijo,
jo pretepel in telesno poškodoval. Obsojen je
bil na 2 meseca in 7 dni zapora. — Rems
Janez je bil zaposlen kot tkalec v tovarni
»Volna« v Laškem. Od februarja 1949 do
aprila 1952 je tam ukradel najmanj 35 za-
vitkov volnene preje v vrednosti 26.520 di-
narjev. To prejo je dal svoji sestri Ljudmili
Planjko v Ljubljani, da mu je iz enega dela
preje izdelala jopice, 15 zavitkov pa si je
pridržala zase, za kar je dala obtožencu zlat
prstan, dasiravjio je vedela, da je preja
ukradena. Rems je bil obsojen na 9 mesecev
zapora, Plajnko pa na 6000 din denarne
kazni. — Antlej Alojz je dne 15. aprila letos
v Vodicah pri Slivnici s kolom udaril po
glavi Vida Grobelška in ga hudo poškodoval.
Prevročo kri si bo dva meseca hladil za
rešetkami. — Mihael Koprivec je v kolarski
delavnici MLO v Celju ukradel železen sko-
belnik. Karlu Žibretu v Višnji vasi pa je
ukradel moško zapestno uro, vredno 4000 din.
Kazen 3 mesece in 5 dni zapora. — Jože
Vodeb je 27. aprila letos v Črnolici pri Gro-
belnem v vinjenem stanju brez povoda na-
padel Blaža Novaka in ga lahko telesno po-
škodoval. Sedel bo 1 mesec. — čretnik Karel
in Romih Jože sta bila člana odkupne ekipe
za krompir v jeseni 1951. Kot uradni osebi
sta izrabila položaj in v okolici Št. Lenarta
nad Laškim pri kmetu Martinu Plahuti v
prepiru grozila Zofiji Plahuta in njeni tašči
z ustrelitvijo. Zofijo Plahuta sta vrgla na
tir, s tako silo, da je dobila pretres možga-
nov in jo tudi drugače telesno poškodovala.
Čretnik Karel je sam dne 14. 12. 1951 v istem
Svojstvu in na podoben način kakor prvič,
pri kmetu Francu Zupancu v Št. Rupertu nad
Laškim, Zupanca sunil tako, da je padel na
tla in ga nato še s polenom udaril po hrbtu.
Čretnik je dobil 3 mesece in 15 dni, Romih
Jože pa 2 meseca zapora.
Kaj pričakujejo gostinska podjetja
od svojih zbornic
Stojimo tile pred ustanovitvijo okraj-
nih gostinskih zbornic in republiške
zbornice za gostinstvo. Za gostince ne
pomeni ustanovitev lastnih strokovnih
organizacij pravzaprav nič novega, saj
so v našili okrajih doslej že obstojala
Združenja gostinskih podjetij, ki so v
svojem programu zajela veliko večino
nalog, ki se danes nalagajo novim zbor-
nicam. Po vseh okrajih že delujejo ini-
ciativni odbori, ki vrše vse predpripra-
ve za reorganizacijo dosedanjih gostin-
skih združenj v gostinsko zbornice. Na
sestankih teh odborov se mnogo raz-
pravlja o tem vprašanju: kakšno vlogo
naj odigrajo ti novi družbeni organi v
razliko z dosedanjim načinom in vse-
bino dela?
Ustanavljanje gostinskih zbornic je
za razvoj našega gospodarstva tako ve-
likega pomena, da se na tem mestu
malo širše pogovorimo o njihovih na-
logah in organizaciji dela.
Dolga je vrsta problemov in nereše-
nih vprašanj, ki jih bodo morale go-|
stinske zbornice zaradi precejšnje za-
ostalosti našega gostinstva prevzeti na
svoje rame in izvrševati.
Ena izmed največjih pomanjkljivosti,!
ki je vzrok, da naše gostinstvo zaostajaj
za drugimi gospodarskimi panogami in\
katere se gostinci sami prav dobro za-^
vedamo, je nezadostna strokovna izo-
brazba tako tehničnega, kakor tudi vo-
dilnega kadra. Čeprav smo po vojni
mnogo delali na tem vprašanju, prire-
jali tečaje, imeli strokovne šole, kljub
temu se nismo dovolj približali primer-
ni' rešitvi tega vprašanja. Nerednosti,
včasih večje kršitve zakonitosti po go-
stinskih podjetjih, katere lahko dnevno
zasledujemo v naših časopisih, imajo v
večini primerov svoj globlji vzrok v
nesposobnosti, deloma pa tudi v neza-
vednosti gostiskih kadrov. Gostinske
zbornice, zlasti republiška, bodo mo-
rale vzgoji kadrov posvetiti prvo po-
zornost. Potrebno je, da se zagotovi
smotrn pouk gostinskega naraščaja, to-
rej v rednih šolah, na drugi strani pa
je treba ves že zaposleni kader dati na
rešeto in enkrat za vselej  ugotoviti
stopnjo strokovne usposobljenosti, ki
naj v bodoče služi kot podlaga za na-
stavljanje gostinskih delavcev in za
pravilno stimulacijo istih. Poleg red-
nih šol in dobro organiziranih ter vse-
binsko popolnih izpopolnitvenih teča-
jev je treba gostinskim kadrom posre-
dovati tudi druge oblike izobrazbe:
obisk razstav, vzornih podjetij, vele-
sejmov in drugih strokovnih priredi-
tev zlasti pa je potrebno, da damo na-
šim gostinskim delavcem in uslužben-
cem v roke dobro, v domačem jeziku
pisano strokovno literaturo, ki je danes
na žalost sploh nimamo.
Drug zelo važen činitelj za dvig go-
stinske dejavnosti je brez dvoma ure-
ditev prostorov in objektov, kjer se vr-
ši prodajanje gostinskih uslug. Ne gre
tu samo za to, da imajo ti objekti samo
lepo zunanje lice, da vlada v njih či-
stoča in red, gre tudi za to, da so vsi
prostori v teh objektih urejeni po prin-
cipih umnega gospodarjenja, praktično
opremljeni s pridobitvami nove tehni-
ke, ker je le na ta način možno doseči
čim večjo rentabilnost poslovanja in s
tem v zvezi tudi znižanje cen proda-
nim uslugam. Naloga zbornic bo, da
bodo preko svojih strokovnjakov nu-
dile gostinskim podjetjem pri adapta-
cijah že obstoječih objektov, še bolj pa
pri postavljanju novih, svojo pomoč s
strokovnimi in praktičnimi nasveti, s
posredovanjem načrtov in z interven-
cijami glede potrebnih kreditov, pri
nabavi tehničnega materiala in opreme.
Popolnoma jasno je, da posamezna pod-^
jetja sama ne bodo mogla v celoti za-
gotoviti pravilnega poteka svojih inve-
sticij v toliki meri, kot bodo to zmogla
ob pomoči gostinske zbornice.
Iz dneva v dan ugotavljamo, da mno-
go naših vodilnih uslužbencev v gostin-
skih podjetjih nima nobene prave slike
o finančnem poslovanju podjetja, še
več, da prihajajo zaradi komplicirano-
sti knjigovodstva na eni strani, ali pa
na drugi strani zaradi površnega vode-
nja financ, mnoga podjetja v finančne
težave in jim preti gospodarski polom.
V mislih imamo tu predvsem manjša
gostinska podjetja, za katera bo potreb-
no pripraviti enostaven, pa kljub temu
pregleden način vodenja poslovnih
knjig, ki bodo služile delovnemu ko-
lektivu kot merilo njihovega gospodar-
skega uspeha in kot orientacija za od-
pravo pomanjkljivosti in napak.
Člani zbornice, t. j. gostinska podjet-
ja, bodo lahko vsak trenutek zahtevala
od svoje zbornice, tako okrajne kot re-
publiške, pravno pomoč. V vseh prav-
nih vprašanjih, najsi bodo to imovin-
ske pravne narave ali pa zastopanja
pred sodnimi organi, arbitražo itd.
Zaradi pravilnega tolmačenja in za-
stopanja gostinske problematike bi bilo
umestno, da se okrajne zbornice vklju-
čijo v davčne komisije, kjer naj bi bila
njirtova naloga predvsem ta, da se po-
stavijo pravilna razmerja za davčne
osnove posameznih gostinskih podjetij, j
V vseh strokovnih zadevah bodo zbor-
nice dajale državnim upravnim in
oblastnim organom svoja mnenja, ki
bodo lahko v veliki meri vplivala na
odločitve teh organov. Zlasti bodo
zbornice lahko odločilno sodelovale pri
izdaji in odvzemu dovoljenj za oprav-
ljanje poslov gostinskega podjetja, pri
izdajanju odločb o kategorizaciji obra-
tov, pri določanju penzionskih gostišč,
pri izdajanju in uvajanju hotelskih re-
dov, pri izdajanju predpisov o času :
rednega obratovanja gostinskih obra-^
tov itd.
Stalno in najbolj odgovorno delo
zbornic, predvsem republiške pa bo, da
bodo na lastno iniciativo, na željo član-
stva ali na zahtevo državnih organov,
dajala zakonodajnim organom svoje
pripombe in predloge k osnutkom za-
konskih predpisov, ki bodo v kakršni
koli obliki važni za razvoj gostinstva,
oziroma bodo po potrebi dajali predlo-
ge za izpremembo že obstoječih zakon-,
skih predpisov.
Razvoj in uspešno delo gostinskih
podjetij sta v nemajhni meri odvisna
od stopnje našega turizma tako doma-
čega in inozemskega. Lahko rečemo, da
je naš turizem še zelo primitiven in le
malokje sposoben nuditi domačemu, še
manj pa inozemskemu turistu udobno-
sti, ki bi jih ta v naši državi lahko
upravičeno pričakoval. Prav v zadnjem
letu se je začela na široki fronti borba
za povzdigo našega turizma, kjer je od-
ločilna vloga poverjena turističnim dru-
štvom v posameznih okrajih in mestih.
Mislimo, da je dolžnost vseh okrajnih
gostinskih zbornic, da delo teh društev
tako moralno, kakor tudi v finančnem
oziru podprejo in da jim vsaj v začet-
ku pomagajo na noge.
To je v kratkem samo del najvažnej-
ših nalog, ki v sedanjem razdobju sto-
jijo pred našimi zbornicami.
Uspešno delo zbornic zavisi predvsem
od širokega sodelovanja vsega članstva
v sekcijah, odborih in komisijah zbor-
nic, kjer se bo v glavnem reševala ce-
lotna gostinska problematika, admini-
strativni aparat zbornic pa bo le teh-
nično izvrševal sklepe zborničnih orga-
nov.
Ce si bodo zbornice ob uspešnem iz-
vrševanju nakazanih vprašanj ustva-*
rile potrebno avtoriteto med ljudskimi
množicami, bodo s svojim sodelovanjem
v svetih proizvajalcev in drugih orga-
nih upravljanja pomagale gostinski
stroki, da bo v kratkem času dohitela
ostale gospodarske dejavnosti, ki so jo
v razvoju prehitele; tedaj bo možno
vskladiti interesom in nalogam vsega
našega gospodarstva tudi gostinstvo, ki
se bo tako lahko nemoteno razvijalo in
doseglo tisto stopnjo, ki jo z ozirom na
specifične pogoje naše turistične dežele
mora čimprej doseči.
... IN ZALEDJA
Srpt so zapeli . . .
V Laški vasi nad Sforami so imeli v ne-
deljo praznik, ki je uspel nad vse pričako-
vanje. Poznamo marljive odbornike OF v
tej vasi. Tokrat so se pa izkazale odbornice
in članice vaškega AFŽ odbora v Laški vasi.
Poznajo vnemo in zavest, s katero obdelu-
jejo svojo zemljo zgledni posestniki v Laški
vasi, poznajo marljive gospodinje in urne
kmetice. Sklenile so, da jim priredijo skro-
men praznik, ki naj privabi 'še vaščane iz
okoliških naselij. Niso računale le na do-
biček, temveč predvsem na povezavo, na pri-
reditev, ki naj da poudarka težkemu delu in
vzorni marljivosti naših kmetov, obenem pa
naj zbliža in poveže kmetovalce, ki so sedaj
združeni v novi občini štore.
Na oglasnih deskah in na vidnih mestih
po vaseh so se pojavili lepaki, ki so pozivali
na tekmo žanjic v Laški vasi, v konkurenci
z moškimi so se začele ob 14. uri zgrinjati
okoli Mlakarjevih v Laški vasi delovne mno-
žice. Vedno več je bilo gostov, proti priča-
kovanju veliko. To je sicer vneslo malo zme-
de med organizatorje, toda kmalu se je
zvrstilo kakih 25 žanjic na določenem pro-
storu, ki je bil okrašen z zelenjem, njiva pa
z zastavicami, kar je še posebno lepo iz-
gledalo. Komisija je dala znak in žanjice so
začele s takim poletom, da so se številni
gledalci kar čudili. Vodila je Tofantova iz
štor in prispela tudi prva na konec svojega
odrejenega prostora. Toda ni vse v brzini.
Komisija je ocenila kvaliteto opravljenega
dela. Ta ocena je potem skupaj z ostalimi
ocenami odločila prvo mesto tov. Pavlov-
čičevi Francki iz Bukovžlaka, drugo mesto
Ojsterškovi Zofki iz Laške vasi, tretje To-
fantovi iz Štor in zvrstile so se tovarišice
iz Prožinske vasi, Šentlovrenca, Pečovja,
skratka iz vseh vasi občine Štore. Gledalci so
navdušeno   pozdravili   zmagovalke,   eno   na-
grado so si delile tudi poslednje tri, zakaj,
nekaj jih. mora biti tudi med poslednjimi in
zakaj bi jim zagrenili tak izid tekmovanja.
Dekleta-mladinkc so okitile žanjice in ve-
zače s šopki, možje pa so se po vrsti za-
vrteli z zmagovalkami in navzočih se je po-
lastilo pristno domače veselje. Toda kako
so so začudile organizatorke, ko so jim po-
vedali, da imajo goste tudi iz Celja. V za-
dregi so jih šle pozdravit in veselje je bilo
še večje, ko so zmagovalkam in organizator-
kama čestitali: sekretar in org. sekretarj
okrajnega komiteja KPS Celje-okolica tov.
Petelin in Kovač, predsednica okrajnega od-
bora AFŽ tov. Helena Borovšakova, sekretar
okrajnega odbora OF tov. Mrevlje in funkci-
onarji občinskega odbora OF in KP iz štor,
direktor železarne in predstavniki sindikata
kovinarjev. Gostov je bilo veliko, mladinke
so prodale dosti šopkov, potem je sledil
srečolov, amerikanski zapor, pesem je od-
mevala, še pozno v večernih urah po Laški
vasi, ki šo ni doživela takega praznika in
veselja.
Odbornice AFŽ so doživele lep uspeh. Na-
men prireditve in dobička je bil, pomoč
občinskim podpirancem in izlet za članice
AFŽ na naša gradbišča.
Tako so se prve zganile članice AFŽ v La-
ški vasi, da podprejo socialno šibke v občini
Štore in dale lep zgled ostalim vaškim od-
borom AFŽ. Plemenita gesta ne bo ostala
brez posnemalcev. Za nedeljo 20. julija je že
napovedana tekma žanjic na zadružni njivi
v Bukovžlaku. Zadružniki se bodo gotovo
postavili.
Priznanje gre odbornicam AFŽ v Laški
vasi, ki so znale organizirati prireditev, ki
je privabila nepričakovano veliko delovnih
kmetoif, kmetic, delavcev in mladine v pri-
jazno Laško vas med gostoljubne vaščane.
NA POLZELI TUDI TEGA NISO PRAVILNO
RAZUMELI
Odgovorni uslužbenci Okrajnega LO vršijo
sektorske seminarje s poslovodji Občinskih
podjetij, da bi jim nudili osnovno znanje za
vodstvo enostavnega knjigovodstva. Namen
je očiten, ker naj bi na seminarju pripo-
mogel voditeljem občinskih delavnic ter da
bi se čim prej usposobili in osamosvojili ter
bi lahko vzeli v roke ne samo proizvodno
funkcijo,   temveč   tudi   finančno   poslovanje.
V Žalcu je bil tak seminar pretekli torek.
Povabljenih je bilo precejšnje število, odziv
je bil pa komaj zadovoljiv. Najslabše so se
odrezali Polzelčani, ki so na seminar po-
slali samo tovariša, ki opravlja kiiji^^ovuù-
ske posle. Dopis, ki ga je občina uostavila
upravi krajeviiiu poujeiij Uorej imajo, kljub
vsemu še vedno upravo; navaja takole oo-
razlozitev: »Tozadevna konierenca ima na-
men, da se uslužbenci vodenja knjigovodstva
po sedanjem sistemu upoznajo za bodoče
vodenje poenostavljenega knjigovodstva na
podlagi predpisov . . .«
2e v zadnjem članku o Polzeli je bilo re-
čeno, da kolektivi delavnic naše nove ukrepe
ne vzamejo resno in s tem seveda tudi no-
čejo razumeti samostojnost in odgovornost,
ki so jo sprejeli s prevzemom delavnic.
Ali naj se za te kolektive ponovno vrši po-
slovni seminar, kakor je že bilo zadnjic, ko
ee niso odzvali sestankov, na katerih Di mo-
rali obravnavati probleme glede tarij^nih pra-
vilnikov? Nerazumevanje te pomoči bo v
škodo le tistim, ki je ne želijo ter smatrajo,
da jim je odveč.
DRUŽINSKO DRŽAVNO —
OBČINSKO PODJETJE
Tak primer imamo v Petrovčah v Obč.
pekarni,  ni pa osamljen.
Vidite, v pekarni v Petrovčah lahko re-
čejo: mi smo pekarna. Mož in oče — poslo-
vttdja рлклгџр, mate članic ko-
lektiva prav gotovo predsednica upravnega
odbora, sin pekarski učenec, zaenkrat še
brez volilne pravice in končno hči — po-
možna priložnostna moč v pekami.
Л0 in sedaj nastanejo zanimivi delovni od-
nosi: mož upravnik izda namestitveni dekret
svoji ženi pomočnici in jo tudi izvoli za
predsednika upravnega odbora. S tem jo z
zakonom zaščiti in ji ne bo mogel nikdar
več dati odpoved, s sinom sklene v svojem
očetovskem in istočasno poslovodskem ime-
nu učno pogodbo, s hčerko ga pa veže molče
sklenjena pogodba. Navedeni odnosi se bodo
odražali tudi v tarifnem pravilniku, ker se
bodo kar nekako med seboj pomenili. De-
lovna disciplina postane obenem druži^iska
disciplina in narobe in pri tem nastane vpra-
šanje kdo ima doma besedo. To je le del
zapetljajev, lahko bi jih bilo pa še več.
Vse navedeno izgleda na videz smešno, ven-
dar pa so taki odnosi nepravilni in jih bo
treba v najkrajšem času odstraniti; v vsem
pa je tudi precej sebičnosti, ki v današnjem
času ni potrebna in seveda še manj koristna.
IZ SLOV. KONJIC
Dogodek ki se je izvršil pred kratkim v
Slov. Konjicah, je vzbudil splošno ogorčenjej
vseh Konjičanov. Delavki — sestri štrucl Ve-^
ronika in Topolšek Marija sta bili kot na-t
jemnici pri Bezovnik Maksu, ki pa jih že"
dalj časa ni mogel videti v svoji hiši. Ne-j
davno tega pa sta dobili odločbo za novo;
stanovanje, ker pa še ni bilo pripravljeno
v celoti, pa sta si pri Bezovniku še začasn«!^
izgovorili eno sobo, kamor bi zložili nekajj
pohištva, dočim bi se v njuno drugo sobo,
preselilo cestno delovodstvo. Toda Bezovnik;
verjetno ni smatral, da se tega drži in j»
sam od sebe naložil vso njuno pohištvo
voz ter ga postavil pred hišo, kamor naj b^
se ti delavki vselili začasno. Toda hišni last'^
nik Povh vselitve ni dovolil in tako je voi^
s pohištvom stal cele tri dni na prostem«
kamor je močno pripekalo sonce in je пш
novem črešnjevem pohištvu isjipravilt) precej
škode.
Pa si še malo pobliže oglejmo, kdo je ta
Bezovnik? To je človek, ki je bil lani nekaj
časa zaposlen pri OZKZ v Poljčanah, nato
pri Upravi zadružnega doma v Konjicah, že
dobrega pol leta pa je sploh brez vsake za-
poslitve. Toda njegov izgled nam priča, da
ne živi ravno preslabo in se o njem Cnjejo
razne stvari. Tudi v nobeni organizaciji ne
sodeluje, niti v nobenem odboru, zato se Ko-
njičani upravičeno vprašujejo, kdo daje nje-
mu pravico, da izkorišča socialistično demo-
kracijo, za katero prav nič ne prispeva.
Na zasedanju plenuma KS v Slov. Konjicah
so med drugim razpravljali tudi o tekmovanju
na čast Л'1. kongresa KPJ in III. kongresa
ZSS. Za sestavo tekmovalnih točk so poobla-
stili IO, ki bo te izdelal na podlagi analize
dosedanjega dela. Največji poudarek pri tek-
movanju bo tarifna politika, vzgoja članstva
in borba za delavsko demokracijo v podjet-
jih.
Na področju občin Slov. Konjice, Zreče in
Loče, ki tvorijo nekakšno zaključeno gospo-
darsko celoto v zgornji Dravinjski dolini,
živi nekaj čez dva tisoč zaposlenih delavcev,
upokojencev in invalidov, ki imajo opravka
s socialnim zavarovanjem. Z ozirom na to,
da je sedež OLO v Celju in da je tam tudi
sedež okrajne uprave za socialno zavaro-
vanje, je IO KSS na svoji zadnji seji raz-
pravljal tudi o ustanovitvi samostojne ekspo-
ziture soc. zavarovanja v Konjicah, saj so
za to dani vsi pogoji. Ta naj bi v glavnem
izdajala razna potrebna potrdila in bi se
bavila z raznimi manjšimi vprašanji zava-
rovancev. Na ta način bi si ti prihranili
precej časa in denarja, ker ne bi bilo treba
hoditi za vsako stvar v Celje. L. V.
IZ GOMILSKEGA
Vsako nedeljo se pri nas vršijo pregledi
krompirišč. Kljub temu, da so na nekaterih
njivah že našli hrošča, še ljudje polagajo
vedno premalo pažnje množičnemu pregledu.
Treba je, da vsi sodelujemo pri pregledih,
ker samo s tem bomo lahko uničili škodlji-
vega hrošča.
Te dni se je občinski ljudski odbor pre-
selil v nove prostore, ki jih je dobil v najem
od TVD »Partizan« Gomilsko. Za pričakovati
je, da se bo v kratkem preselila tudi pošta
in s tem bodo vsi uradi pod eno streho.
V mladinski delovni brigadi so bili te dni
proglašeni najboljši brigadirji za udarnike.
Mladinci delajo pri modernizaciji ceste Šem-
peter—Vransko. V brigadah je precej raz-
gibano kulturno-prosvetno in telovadno delo.
Oho brigadi se sedaj vestno prapravljata na
Festival brigad, ki »o 22. t. m., ob »Dnevu
ljudske vstaje slovenskega naroda«. Na fe-
stivalu, ki bo trajal 3 dni, bodo sodelovala
tudi sosedna društva.
Delo TVD »Partizan« je zelo živahno. Med
mladino je mnogo zanimanja za lahkoatletiko.
imeli so ze več prijateljskih srečanj s sosed-
nimi društvi in MDB. isedaj pa se člani dru-
štva pridno pripravljajo za svoj letni telo-
vadni nastop, ki bo v začetku avgusta.
OČE JE POGNAL HČERKO V SMRT
5o letni posestnik Franc Mastnak iz Vrh
pri Grobeinem je s svojo 24 letno hčerko
Marijo večkrat surovo ravnal. Višek surovosti
pa je zagrešil nad njo dne 30. aprila letos,
izvabil jo je s polja v hlev. Brez vsakega
povoda jo je začel pretepati z bičevnikom
tako nečloveško, da je po vsem telesu do-
bila številne podplutbe in otekline, zlasti na
glavi in obrazu pa jo je ranil do krvi. To
svojo surovo ravnanje je s hčerko Marijo
naaaljeval tudi v hiši soseda Jožeta Dro-
fenika, kamor je hčerka v stiski pribežala.
In jo z roko pretepal in vlačil za lase. Za-
konca Drofenik sta Marijo komaj rešila iz
rok pobesnelega očeta. Hčerka Marija je iste-
ga večera iz obupa skočila blizu šentjurske
postajo pod vlak. Dne 28. aprila letos je
i Mastnak   na   njivi   z   železnimi   grabljami
udaril svojo ženo Jožefo Mastnak po desni
roki ter ji poškodoval tudi levico. Okrajno
sodišče v Celju je Franca Mastnaka obsodilo
na 5 let strogega zapora.
ŠAHOVSKA  PROSLAVA V ŽALCU
Minulo nedeljo je Šahovska sekcija KUD
»Ivan Cankar« v Žalcu proslavljala 40-Ietnico
prvega turnirja v Žalcu. Proslave so se ude-
ležili zastopniki Šahovske zveze Slovenije,
predsednik tov. Edo Turnher, prof. Vagaja
in pr^í Stupan, predsednik Okrožnega od-
bora Celje tov. Pipan Franc in še živeči
udeleženci turnirja : zmagovalec Ivan Pre-
koršek, Ivan Lorber in Rudolf Marovt. Pro-
slavo je otvoril predsednik sekcije tov. Go-
dici Rudolf in v pozdravnem nagovoru po-
udaril pomen proslave. Zmagovalec takrat-
nega turnirja I. Prekoršek je v kratkih be-
sedah orisal izvedbo prvega turnirja leta
1912 v Žalcu: »Žalec je bil pred prvo sve-
tovno vojno trdnjava slovenskega življa in v.
stalni borbi s celjskimi neinškutarji. Zato je
bil prirejen tudi ta turnir, ki so se ga ude-
ležili poleg zavednih Žalčanov še hmeljskil
trgovci iz Češke, Poljske in Nemčije. Le ti;
so poskrbeli za objavo slike turnirja v naj-i
večjem dunajskem ilustriranem listu. Vse to,j
posebno pa še, da je vse dni med turnirjem
visela na hiši Hausenbiichlerja, v kateri se
je turnir vršil, slovenska trobojnica, je vla-
dajoče spodnještajerce hudo bolelo,« Prof.
Vagaja je v imenu Šahovske zveze Slovenije
želel prireditvi najlepši uspeh in poudaril,
da proslave obletnic družijo mlade in stare
— mladina spoznava delo naših prednikov,
stari pa ugotavljajo in se vživljajo v polet
naše mladine. Predsednik Okrožnega šahov-
skega odbora Celje tov. Pipan Franc je že-
lel, da tudi s to prireditvijo doprinesemo
šahisti svoj delež k izgradnji socializma.
Nato je vodja moštvenega brzoturnirja tov.
Šnajder Jože prečital turnirski pravilnik in
dal znak za pričetek tekmovanja, ki je tra-
jalo vso dopoldne. Popoldne je bila v pro-
storih in na vrtu Doma ljudske presvete do-
bro pripravljena in obiskana ljudska veselica.
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 7. do 14. julija 1952 se je rodilo 24
dečkov in 19 deklic.
POROČILI SO SE:
Ključavničar Pevec Viktor in fin. manipu-
lant Kovač Marija, oba iz Celja; strojni klju-
čavničar Gajšek Maksimiljan in vzgojiteljica
Polenšek Marija, oba iz Celja.
UMRLI SO:
Otrok Koklič Erna, stara 3 leta iz Stranic;
dojenček Hoznar Marija iz Skornega; otrok
Kopitar Alojzija, stara 1 leto iz St. lija pri
Velenju; upokojenec Krajnčec Franc, star
37 let iz Desiniča; gospodinja Govek Juiijana,
stara 82 let iz Rečice ob Savinji; posestnica
Slander Marija, stara 73 let iz Celja; otrok
Košenina Marjetica, stara 1 leto iz Vranske-
ga; posestnik Ketko Ivan, star 51 let iz Ra-
degunde pri Mozirju in upokojenka Šoti
Avgusta, stara 81 let iz Celja.
iz Zabukovee in Kotnik Katarina, poljedelka
iz Cirkus, obč. Lisično; Krofi Martin, polje-
delec iz Krivice št. 33, obč. Lisično in Po-
točnik Amalija, poljedelka, stanujoča istotam;
Kamnik Martin, upok. rudar iz Stenice, obč.
Vitanje in I^evovnik Amalija, gospodinja,
stanujoča istotam; Kavčič Alojz, kmečki sin
iz Landeka, obč. Strmec in Oprčkal Eliza-
beta, kmečka hči iz čreskove, obč. Strmec
in Petek Alojz, poštni uradnik iz Strmca in
Kumar Marija, posestnica, stanujoča istotam.
UMRLI SO:
Hercog Antonija, hči kmeta iz Vodruža,
obč. Šentjur, stara 6 mesecev; Senica Jožefa
iz Doma onemoglih v Vojniku, stara 42 let;
¿erjal Mirko iz Pliskovice, Slov. Primorje,
str 38 let; Šturbej Uršula, preužitkarica iz
Gaberja, obč. I^isično, stara 82 let; Turk
Antonija, kmetica iz Trnave, obč Gomilsko,
stara 91 let; Strojanšek Marija, gospodinja
iz Prebolda, stara 69 let; Jurko Helena, pre-
užitkarica iz l..ohovgrabna, obč. Jurklošter,
stara 68 let; Stobengel Olga iz Štor, olrok,
star 2 meseca; Hrastnik Anton, preužitkar
iz Vodruža, star 78 let; Dotier Feliks, pismo-
nošr. iz Vojnika, star 45 let in Deželak Peter
iz Marija Gradca, otrok, star 3 dni.
TURNIR ZA PRVENSTVO CINKARNE
Pred dnevi je bil zaključen šahovski tur-
nir za prvenstvo Cinkarne. Turnirja se je
udeležilo 10 igralcev. Zmagal je dosedanji
prvak inž. Pipuš z osmimi točkami, sledijo
ivolEir Ci-regor /, inž. Stegenšek 6 in pol, inž.
Marjanovič 5 in pol, Kolar Anton 4 in pol,
Kolar Venčeslav in Kolar Vinko 3, Poči-
vavšek 2 in pol, Markovič in Petecin 2 točki.
RAZSTAVNI ODBOR za gospodarsko raz-
stavo išče 10 težakov za popoldansko delo.
Prijave sprejema razstavni odbor — MLO
II. nadstropje — do 23. julija. Plača po do-
govoru.
V Celje-okolici
v času od 7. do 12. julija 1952 se je rodilo
11 deklic in 13 dečkov.
POROČILI SO SE:
Lapornik Franc, šofer iz Kuretna, obč.
Rečica in Krajne Angela, tkalka iz Laškega;
Vezjak Ciril, elektromojster iz Debra, obč.
Rečica in Očko Viktorija, gospodinja, sta-
nujoča istotam ; Razgoršek Martin, usnjar
iz Lemberga pri Strmecu in Blažič Angela,
poljska delavka iz Gorice pri Dobrni; Krajne
Kazimir, šofer iz Jezerc, obč. Planina in
Mastnak Frančiška, trgovska pomočnica iz
Dol, obč. Šentjur pri Celju; Fendere Franc,
čevljai- iz Runika, obe. Šentjur in Rezar
Ljudmila, hišna pomočnica iz Šentjurja; Seidl
Avguštin, gozdar iz Rečice in Žohar Martina,
trg. pomočnica iz Prahe; Šramel Kari, rudar
gtev. 29
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 19. julija 1952
Stran 5
OB PETDESETLETNICI MESTA CELJE
ZAKAJ SE OBRTNIKI IZ BIVŠEGA   POLJČANSKEGA  OKRAJA  NE  PRIPRAV-
LJAJO NA GOSPODARSKO RAZSTAVO? ..
Člani Razstavnega odbora so obiskali ne-
obrtnikov v bivšem poljčanskem okraju
¡„ jih skušali pritegniti, da bi razstavljali
p¡-, Ititošnji razstavi. Dobili pa so čudne, a
fedno enake odgovore. Ko so namreč obrt-
niki v preteklem letu razstavljali na Gospo-
darski razstavi v Poljčanah, so se zelo po-
trudili in razstavili res kvalitetne izdelke,
k.atere so dobili tudi denarne nagrade in
¿iplome. Ko pa je bilo treba oddati davke,
go prišli do kaj čudnih zaključkov. Onim, ki
so razstavljali so po izjavah obrtnikov bili
davki občutno zvišani, verjetno iz razloga,
leí, da imajo zaradi kvalitetnejših izdelkov
yef naročil, da več zaslužijo in si tako
lahko privoščijo razstavljanje. Merilo za eko-
gomsko moč nekega obrtnika naj bi bila
udeležbo na razstavi!? če je to res, presodite.
Po vsem tem je razumljivo, da se obrtniki
bojijo razstavljati. To utemeljujejo s tem,
da nima smisla razstavljati kvalitetnih iz-
delkov, kar peha to razstavljalca le v škodo.
Mnenja smo, da so taki prijemi za dvig
kvalitete dela in za okrepitev naše drobne
proizvodnje nedopustni in nesocialistični.
Razstavni odbor ima namen prikazati na
razstavi res kvalitetne izdelke, zato želi ude-
ležbo obrtnikov iz vsega celjskega bazena.
Hkrati izjavlja, da finančni organi nimajo
nikakšne zveze z razstavo in je mnenja, da
so naši finančni organi dovolj razgledani in
objektivni in vedo, da sodelovanje na raz-
stavi ne more biti merilo za ugotavljanje
davčne'osnove. Takšna praksa bi samo hro-
mila naša gospodarska prizadevanja.
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
Doseženi uspehi in naloge
Olepševalnega društva v СеЦи
Letošnjo leto je Olepševalno društvo v Celju prebredlo krizo In je pomlajeno
ter zlasti številno z novim članstvom stopilo v novo fazo svojega dela. Olepševalno
društvo, ki je pred drugo svetovno vojno delovalo, si je priborilo lepo tradicijo
ter pokazalo, da je takšno društvo vsekakor več kot potrebno. Danes, ko slavimo
^ 500-letnico mesta, je želja po ureditvi in olepšavi našega mesta tem večja ter
i mislimo, da se pridružujemo mnenju vseh naših meščanov,  da je bila oživitev
t tegr. društva res potrebna. Celjani se zavedajo pomembnosti Olepševalnega društva,
 zavedajo se tudi, da društvu ni mogoče odpraviti vseh nedostatkov že v prvem
K let« delovanja, ker le požrtvovalno delo celotnega društva in njegovih posameznih
članov bo lahko preoblikovalo videz Celja v lepotno in kulturno mesto. To seveda
Ш       ni lahke, naloga ter zahteva mnogo nesebičnosti in trajne ljubezni, hkrati tudi
finančnih žrtev poleg tehnične zmogljivosti. Celju izboljšati njegov zunanji izgled,
uvrstiti g.", v krog evropskih kulturnih mest, naj bi bila glavna težnja oživljenega
Olepševalnega društva v Celju.
Ob tej priliki je naš sodelavec, ki posveča dejavnosti mesta posebno pozor-
nosi', posebno še, ker je naše mesto napovedalo tekmovanje vsem slovenskim me-
stom ZF. kulturnejši odraz, stopil v stik s predsednikom Olepševalnega društva tov.
Jenkom ter mu zastavil nekaj vprašanj, katera bodo sigurno zanimala n^e čitatelje.
KAKO JE PRAVZAPRAV ORGANIZIRANO
OLEPŠEVALNO   DRUŠTVO   IN   KAKO   SE
REŠUJEJO POSAMEZNI PROBLEMI?
Olepševalno društvo si je na svojem usta-
novnem občnem zboru izvolilo širši odbor z
IP člani ter ožji odbor z 12 člani. Dočim ima
ožji odbor določene redne seje, na katerih
obravnavajo tekoče zadeve, se širši odbor
sestaja ob prilikah, kadar je potrebno po-
trditi večio naloge ali pa rešitev večjih sploš-
nih vprašanj.
Vsak član Olepševalnega društva ima pra-
vico, oziroma bi skoraj rekli, da je njegova
dolžnost sisrnalizirati društvu vse nedostatke,
ki se pojavljajo na mestnem območju, pis-
meno ali ustmeno. Takšne pripombe se po-
ten obravnavajo na društvenih sejah, ofjega
oiftora, ki v manjših zadevah ka^ sam inter-
rpnira, v kolikor je pa znatnejši problem,
pr. preko širšega odbora. Da bi zajeli čim
veo mnenj, smo odprli tudi v »Savinjskem
tedniku« stalno tribuno, v kateri se lahko
iznašajo želje meščanov po odpravi nedostat-
kov, obenem pa naj tribuna služi informa-
tijsko o delu. Olepševalnega društva.
Želimo, da bi Celjani bili o delu Olepševal-
jegr. društva vedno obveščeni.
Razen navedenih odborov so še naslednji
odseki: gradbeni, gospodarski, propagandni,
Mturno-prosvetni, zgodovinsko-umetniški in
Wgiensko-zdravstveni. Naslovi odsekov že
srni povedo kakšno delo opravljajo. Vsak
efcek sestoji iz več ali manj članov ter
'ešnjo in. izvršuje posamezne naloge, ki se
Љ/očijo na seji ožjega ali širšega odbora.
Tako aktivno dela čim več naših članov.
KAKŠEN  JE  PERSPEKTIVNI PLAN OZI-
KOMA  KAKŠNE   NALOGE   SI  JE   ZASTA-
"VHLO DRUŠTVO?
Perspektivni   plan  je   zelo   obširen,   lahko
rečemo znatno obširnejši kot ga društvo lahko
¡ T enem letu zmore. Navedli bi samo neka.j
najvažnejših   nalog   in   to:   sodelovanje   pri
ureditvi   javnih   nasadov,    ureditev   ruševin
teljskega  gradu,  sanacija Rajterjevega hri-
ba  z  vsemi  sprehajalnimi   potmi,    ureditev
plakatiranja v Celju, kulturnejše prodaje ča-
snnisov, ureditev javnih stranišč, sodelovanje
Vi oceni urbanističnepra načrta, sodelovanje
M nreditvi fasad, poživitev družabnega živ-
Wj?, s prireditvami, koncerti in izleti, so-
delovanje  pri  odpravi ponočnjaštva in  raz-
i^ijanjp. v nočnem času itd. Najtežjih pro-
"fmov  nisem  navedel kot so  v prvi vrsti
"editev  nrenotrebnega  kopališča,    skrb  za
"fedjtev čistilnih naprav ob Savinji itd. Da
bi  bilo   nesporazuma,   moram  poudariti,
društvo ne izvršuje teh nalog konkretno
^ svojem   finančnem  okviru,   temveč   da  v
"ii.ivečji meri dela inciativno, to se pravi, da
,^liv?,  na  merodajne izvršitelje  s  sugestijo
"» nasveti. Napori MLO za kulturnejši izgled
50 vidni, vsekakor se je pa že v tem kratkem
l^^v.  pokazalo  zelo  koristno,  da sodelujejo
tlani društva v posameznih svetih ter tako
Jfnosredno  prenašajo želje Celjanov po  iz-
ïsitvi gotovih del, ali pa vplivajo na večji
I '*nipo.
IZ KATERIH RAZLOGOV STE LETOS
PRVENSTVENO ZAČE^^.I DELA NA
STAREM GRADU?
Ko smo sestavljali naš letošnji načrt dela,
oio vedno ponovno in ponovno naleteli
Pfašanje propada našega gradu, če bi Stari
propadel, bi Celje izgubilo najlepši zgo-
"^inski spomenik, ki ga poseduje.
1^   Starim gradom se je v preteklosti ogrom-
^ Srešilo ter je zato prvenstvena naloga, da
Î očuva vsaj to, kar je še ostalo. Od leta
^0 se področje razvalin ni več obnavljalo,
j^fn tega- pa je bilo še prizadeto po bomb-
napadu za časa vojne. Obiskovalci Sta-
^^г, gradu  so gotovo  sami  ugotavljali za-
[¡."'^rjenost in potrebo no obnovitvenih de-
^ . Niti na razglednik ni bilo več varno ho-
'oš"' * meter debel zid po-
'ast"*' ^**'"'*^''* takšnega stanja smo povabili
ftj^j'*Pn'kp. Zavoda za spomeniško varstvo tov.
ij, I- Musica, kakor tudi zastopnika Muzeja
^izvi-^' ^l*"Pno ogledali stanje
tçj, Zapisnik je pokazal obupno stanje
bila nekatera dela popolnoma neod-
^"Jiva. MLO zaradi drugih še važnejših del
t^g^^S^l obnoviti razvalin ter smo se zaradi
ff.jí'l.'nofali odločiti, da začnemo dela v lastni
Cçj:'?' ^ar za nas brez dvoma ni mala žrtev.
'"o popravilo, ki se bo raztegnilo na več
Je' *^htpva več milijonov dinarjev. Dosedaj
sìjZ'^P'avljen razglednik ter je varen za obi-
'Si-a- "^*" Istočasno je v delu tudi že železni
Ur, bo zamenjala leseno prhlo ograjo
Vsau'^derikovem stolpu, ki bo zopet odprt
k Tudi  čiščenje  drevja in  grmovja
*4sdI precejšnji meri opravljeno. Nekaj
*'*lini ^"^'   delovni  kolektivi  s   prosto-
Ч «1е1ош. Upamo, da bodo Celjani skrb
•ìienijjt^^nje tega našega zgodovinskega spo-
H p pozdravili. Istočasno smo dosegli, da
*i K?." s popravilom ceste na Stari grad,
Olla že močno vdrta.
KAKO JE S KULTURNEJŠO PRODAJO
ČASOPISOV V CELJU?
Olepševalno društvo je že v pričetku leta
predlagalo, da se preneha s prodajanjem ča-
sopisov na mestnih oglih (na zabojih in de-
skah) ter da se postavijo potrebni kioski,
kot so že postavljeni v vseh naših mestih.
Takoj sta se javila Slovenski poročevalec in
Jugoreklam, da bosta te kioske postavila.
Izdelali so tudi že načrte, žal pa kljub na-
šim intervencijam še ni prišlo do realizacije.
Vsekakor imamo najboljšo voljo, da v do-
glednem času dosežemo prepoved prodajanjSi
časopisov pod milim nebom ali dežnikom.
ALI SE ZANIMATE TUDI ZA CELJSKE I
IZLOŽBE? 1
i
Imeli smo že nekaj razgovorov z našimi'
celjskimi aranžerji ter jim priporočali usta-
novitev aranžerskega društva, ki naj bi skr-
belo za izobraževanje svojih članov. Celjske
izložbe res niso v ponos našemu mestu ne
samo v pogledu sameg.^ aranžiranja temveč
tudi zaradi debelih slojev prahu, ki pokri-
vajo marsikatero izložbo. Tu bodo morali po-
magati tudi direktorji trgovskih podjetij.
Čista in lepa izložba ni samo okras mestu,
temveč ima tudi neposreden vpliv na kupca.
KAKO BI PRIŠLI DO TESNEJŠIH STIKOV
MED  OLEPŠEVALNIM   DRUŠTVOM  IX
CELJANI?
Imam vtis, da Celjani mnogo polagajo na
delovanje tega društva. To se kaže iz mno-
gih nasvetov in mnogih prošenj za inter-
vencijo pri ureditvi mesta. Ideja značk, ki
nadomeščajo članske izkaznice, se je poka-
zala dobra, vendar pa sam odkup značk ne
moro biti končen cilj sodelovanja. Kazalo
bi, da se v delo Olepševalnega društva v
večji meri prijavi mladina, ki je še danes
dokaj nezainteresirana za delo društva S
predavanji naših pedagogov bi bilo potrebno
vplivati na mladino vzgojno, vzpodbudno.
Razveseljivo je, da malokateri Celjan od-
kloni pristop v društvo, zato se naše članstvo
vidno veča. Prepričan sem, da bo še tesnejši
stik Celjanov z Olepševalnim društvom, ko
bo tudi delo Olepševalnega društva vidnejše.
Seveda v tem kratkem času društvo res ni
moglo ustvariti čudežev, vsekakor pa je že
dosti vidnega. Ob tej priliki bi omenil po-
sebno skrb in pomoč, ki jo nudi društvu
predsednik MLO tov. Jerman.
ALI NALETITE TIDI NA OVIRE PRI
SVOJEM DELU?
Tudi to se dogaja. Ne mislim konkretno
na naše člane, ker oni vedo, kako je težko
prevzeti dela in jih tudi izvršiti, posebno
kako je težko vplivati na meščane v pogledu
reda in snage. Najdejo se pa anonimni do-
pisniki, kot je bil primer anonimnega do-
pisnika, ki je s svojim člankom v Pavlihi
žalil in podcenjeval požrtvovalno delo naših
članov. V svojem članku uporablja izraze kot
»državljani s kroničnim šmrkanjem ne mo-
rejo biti člani O. D.a ali pa ugotavlja »če
jo O. D. v specialnem dogovoru zaradi pre-
ostrega belega peska v mestnem parku« itd.
Smatram, da so takšne ugotovitve samo me-
tanje polen pod noge našemu društvu. Mne-
nja sem, da bi bilo primerneje, če bi se
dopisnik Pavlihe oglasil v društveni pisarni
t'»r t4m najnrej poizvedel za napore naših
članov za obnovo Celja kot pa da je po-
nolnoma neinformiran žalil naše članstvo.
Rad bi poznal tistega, ki bi znal v šestih
mesecih obstoja društva rešiti vse probleme,
ki so v Celju pereči.
NOVI  ORIENTACIJSKI  NAPISI . . .
Prav gotovo ste že opazili, da so se po-
javili v Celju zopet novi orientacijski napisi.
To jo bilo že res potrebno, sploh sedaj, ko
dJi°vpn vozi več inozemskih avtomobilov skozi
<> mesto. Napisi sami so prav oktisno na-
rejeni, nekaj jim pa spet manjka, kar jim
je do sedai pri nas vedno manjksilo, merl-
tem. ko v drjijrih mestih na to 'elo pazijo.
Po zakonn fizike mora napis biti na nekaj
pritrjen, kajti pod vplivom svoje teže sili k
tlom. kjer pa ne bi služil svojemn namenu;
pritrjeni so na drogovih. Pa kakšni so ti dro-
govi? Prav navaden štirioglat kol, kateremu
se ne privošči niti kaplje oljnate barve. Ali
пл bi šlo tako. kot na primer v Ljubljani,
kjer je vsak prometni znak in napis pri-
trjen na drogove, ki so lepo pobarvani v
obliki navite jugoslovanske trobojnirè. Na-
redimo tudi mi tako, da bo vsak tujec takoj
lahko spoznal tudi na prometnem znaku, da
jo tukaj nova Jugoslavija. Prometne znak«
zato omenjam, ker so tudi ti nujno potrebni
obnovitve ik.
ALI NA BEŽIGRAJSKI CESTI RES NI
POTREBNA JAVNA RAZSVETLJAVA?
V zadnji številki našega lista smo čitali,
da bo Celje tudi kar se tiče razsvetljave na-
redilo viden korak naprej. V strogem centru
mesta bodo namreč instalirali javno fluore-
scenčno razsvetljavo. Vsekakor hvalevredna
gesta, ki bo tudi pripomogla k čim lepšemu
praznovanju petstoletnice mesta Celja.
Sedaj pa še javna razsvetljava z druge pla-
ti! če gremo po Mariborski cesti skozi Ga-
berje, jo »velikanski čudež« če gorijo vse
žarnice, ki so krvavordeče jakosti, tako da
mimoidočega samo росГ svetilko lahko spo-
znaš.
Na Bežigrajski cesti, ki gre za Tovarno
emajlirane posode mimo Tovarne sadnih so-
kov naprej proti Bukovžlaku, je bila instali-
rana javna razsvetljava že v stari Jugosla-
viji.  Ta  razsvetljava  je  imela  vsega  samo
tri svetilke, toda »svetili smo pa le«. Takoj
po osvoboditvi, ko je žarnic najbolj primanj-
kovalo, je bila tudi ta cesta v redu razsvet-
ljena. Sčasoma se je pa pričelo na to raz-
svetljavo vedno bolj pozabljati, dokler se
nisnio naposled znašli v popolni temi. Za-
nimivo je to, da je sedaj napeljana žica za
razsvetljavo samo do druge svetilke, medtem
ko so jo naprej do tretje že »abmontirali«,
kljub temu pa še svetilka vedno visi na
drogu za reklamo in sveti pri belem dnevu.
Prizadeti stanovalci, kakor tudi vsi delavci
(ki nas ni malo), kateri hodimo tukaj dnev-
no v službo, apeliramo na kompetentno me-
sto, da se na Bežigrajski cesti naj javnaJ
razsvetljava no samo — obnovi, temveč tudil
podaljša do mostu čez Iludinjo, od koder'
sega teritorij MLO Celje-mesto. ik,j
NEON V CELJU '
Pred nekaj dnevi je na poslopju nasproti
Ljudskemu magazinu rdeíe zagorela reklama«
»VOLNA<f. Res lepo je za pogledati, če pri-j
deš ponoči po Stanetovi ulici od Branibora,
ko te že od daleč pozdravlja »Volna«. Opaža
se, da so pri »Volni« prvi prišli na idejo,j
da je tudi na učinkovito reklamo treba mi-
sliti, katera opozarja potrošnika, kje lahko
kupi blago, ki ga trenutno potrebuje. Na
drugi strani je pa tudi to podjetje prvo,
ki je pripomoglo, da bi imelo naše mesto
ponoči velemestni videz. Kakor se že vidi
mu bo v najkrajšem času sledila veleblagov-
nica Ljudski magazin. Kaj pa potem? Ali
naj ostanemo samo pri dveh svetlobnih re-
klamah? Celjska uslužnostna podjetja, zbn-
dito »e! Kaj pravijo k temu ostali? Cela
vrsta jih je! Pa naštejmo nekaj primerov:
Železniška postaja, kavarna Dom, kino Me-
tropol, kino Dom, Putnik, Radio-center, Ko-
vina, Sanitas, Parmuferija, Kozmetika, Tri-
glav, Kombinat, Hmeljar, Branibor, Ojstrica,
Bar (Hotela Evrope), Foto Lik, Pelikan,
Partizan, tovarna »Aero« itd. Torej vidite
koliko jih je, — pa še niso vsi. Sedaj pa
pomislimo, kako bi Celje v noči izgledalo,
čo bi vsi ti napisi goreli. Že dolgo je znano,
dr. efektna reklama privablja kupce. Če lahko
v drugih večjih mestih kar mrgoli svetlobne
reklame, zakaj bi se v Celju ne polagalo veé
važnosti, saj smo poleg ostalega še turistično
mesto. Ali je mogoče v večjih mestih svet-
lobna reklama cenejša? To ne bo držalo.
V skladu z interesi Združenih narodov je tudi Združeno poveljstvo na Južni
Koreji izvedlo program zdravstvene pomoči civilnemu prebivalstvu in vojaštvu,
da tako omili posledice že dve leti trajajoče vojne in prepreči razširitev na-
lezljivih bolezni. Rdečemu križu, tej neodvisni mednarodni organizaciji je
omogočen vedno in povsod nadzor nad zdravstveno službo. Edino Severnokorejci
in Kitajci nasprotujejo temu človekoljubnemu namenu. — Zgoraj: člani ko-
miteja RK, ki so prispeli v Panmunjom na pogajanja o možnosti obiska se-
vernokorejskih tajnih taborišč, katere so pa Severnokorejci zavrnili.
Telesna vzgoja in šport
USPELE  PRIREDITVE  V  PREBOLDU
V soboto in nedeljo so Preboldčani in pre-
bivalci Savinjske doline prisostvovali kvali-.,
tetnim telovadnim nastopom in plavalnemu;
dvoboju med Mursko Soboto in Celjem.
V soboto zvečer so ob bazenu ob bajni
razsvetljavi nastopili na telovadni akademiji
domačini z dvema, Celjani iz Gaberja pa
kar s sedmimi točkami. Preko 400 gledal-
cev je bilo izredno navdušeno nad kvalitet-
nim izvajanjem celjskih telovadcev in te-
lovadk.
V nedeljo dopoldne so se v plavanju po-
merili med seboj plavači iz Murske Sobote
in Celja za prvenstvo III. razreda slovenske
lige. Preko 500 gledalcev je z zanimanjem
sledilo posameznim disciplinam in izredno
vzpodbujalo Celjane, da bi dosegli lepše
uspehe. Mladi plavači Celja so več kot iz-
polnili pričakovanja objektivnega opazovalca.
Proti renomiranemu nasprotniku so dosegli
izredno dober rezultat — saj so srečanje v
plavanju izgubili le z 68:72 točkami. V wa-
terpolo tekmi pa niso Celjani imeli dovolj
kondicije, kar se jim je maščevalo predvsem
v drugem polčasu. Srečanje so izgubili z
R:ir; (4:6). Krči nekaterih igralcev so bili
brez dvomíN posledica maturantski-ga nlesi
ekonomsko srednje šole v Celju! Izgubljene
točke v plavanju in waterpolu na so Celjani
brez dvomr. nadoknadili s kvalitetnimi skoici
v vodo. Ker Sobočani niso v skokih nastopili
v konkurenci, ker jim je dovoljeno t"kmn-
vnnjo П". 1 m deski, v Preboldu pa je le
?• m deska, še ne vemo za končni r<>zu'tat
'H'oboja, ki bo po vsei verjetnosti minimalen
in ne moremo predvideti končnega zmago-
valca — saj Sobočani baje nimajo kvalitet-
nih skakačev v vodo. Od Celjanov ,ie prese-
netila mlada 13 letna Jost Alenka, ki je po-
kazala, izredno hitrost pri crawlu, čeprav še
ni stilno izdelan. Je izredno talentirana pla-
valka in ima še lepo bodočnost. Ob ostalih
so ugaiali po svoji borbenosti in vztrajnosti
Klančnik, Birsa. Pirnat Majda, Bajramovic
in Keršinar Marjeta. Pri waterpolu je porazu
Celjanov precej pripomogel izredno slabi vra-
tar Pipan Mitja. Pri skokih sta zelo zado-
voljila. Veber Tine in Iršič, pri ženskah pa
smo bili slabši vendar je Jazbečeva pokazala
več znanja od zavodnikove.
Popoldne je preko 1400 gledalcev prisostvo-
valo dobremu telovadnemu nastopu, kjer je
nastopilo 8 društev »Partizan« s 146 telovad-
ci. V dobri uri je bil izveden kvaliteten pro-
gram od. iger, skupinskih vaj, prostih vaj
in vaj na orodju. Gledalci so bili nadvse
navdušeni nad mladimi telovadci iz Gaberja,
ki so pokazali res kvalitetno znanje na raz-
ličnih orodjih. Med vsemi je najbolj ugajal
državni mladinski prvak Veber Tine. Domači
bi se morali malo bolj zanimati za izvedbo
nastopa, ki so ga prepustili kar zastopnikom
OTO iz Celja. Pravtako ni bilo nikjer re-
diteljev in so se gledalci lahko po mili volji
sprehajali po telovadišču in motili potek na-
stopa. Bilo je še več organizacijskih slabosti,
ki pa. niso bistveno vplivale na samo kvali-
teto prireditve. Zameriti moramo tudi AD
Kladivar, ki na nastei^ ni poslal na^ovedanie
atletov. Ob tolikšnem številu gledalcev bi
lahko s svojimi točkami napravili precejšnjo
propagando za atletiko na našem podeželju.
Po končanih prireditvah so se številni obi-
skovalci hladili v prijetnem bazenu, kjer je
bilo izredno živahno prav do večernih ur.
Preboldčanom, zlasti pa vodstvu tekstilne
tovarno in. sindikalni organizaciji ter dru-
štvu »Partizan« lahko samo čestitamo ob
njihovi lepi pridobitvi modernega plavalnega
bazena, celjskim direktorjem podjetij in sin-
dikalnim organizatorjem pa bi priporočali, da
so pri Preboldu informirajo, kako se lahko
zgradi plavalni bazen!
KAJ JE S TELOVADNIM DOMOM
V GABERJU?
V Celju imamo edini telovadni dom v
Gaberju, ki ga upravlja društvo »Partizan«
Celje—Gaberje. Izgled tega doma pa ne
more biti Celjanom v ponos, zlasti ne prav
v času, ko slavimo 500 letnico našega me-
sta. Ulična fasada izgleda še kar dostojno.
Zunanjost dvoriščnega trakta, streha in ne-
kateri deli notranjosti stavbe pa dajejo po-
razno sliko. Strešniki so razpadli in okru-
šeni, dimniške glave so take razpadle, da
grozi nevarnost zrušenja na ulico, oziroma
dvorišče, žlebovje je na večih mestih pro-
padlo, stenski omet na dvoriščnem traktu
vztrajno odpada, poškodovane so odtočne
cevi, žlote in obrobe ter strelovodi. Ob času
deževja prebivalci doma lovijo vodo kar s
posodami. Lepo telovadnico dež namaka kar
na 5 mestih. Iprava se že dve leti trudi,
da, bi izvršila vsa potrebna popravila, ki jih
pa z lastnimi dohodki ne zmore.
Potrkala je na vsa vrata — pa doslej še
povsod zaman. Pomoč je bila marsikje ob-
ljubljena! Y preteklem letu je društvena
uprava, prodala, svoj radioaparat za 30.000 din
in s tem zneskom nakupila strešno oneko.
da. je prekrila streho na mestih, kjer je dež
najbolj namakal stavbo. Letošnja zima pa
jo stavbo še bolj poškodovala. Škoda se je po
cenitveni komisiji MLO Celje od lanskih
255.000 din dvignila že kar na ,555,000 din.
Vse to kliče po takojšnjih ukrepih. Delovno
upravo društva, ki skrbi za vzgojo preko
250 telovadcev, predvsem iz delavskih vrst,
je treba, podpreti pri njenem prizadevanju,
dp. se družbena, lastnina ohrani in da bi še
vnaprej lahko služila vzgoji tamkajšnjih pre-
bivalcev.
Vprašamo se — kaj je s 40,000,000 din, ki
jih je MLO dobil kot kredit od VLRS za po-
pravila, stavb, ki so bile poškodovane od
letošnje zime? Ali telovadni dom v Gaberju
ne more od tega zneska dobiti sredstva za
popravilo? Kaj pa naša podjetja in sindi-
kalne organizacije? Ali ne morejo podpreti
»Partizana«, v katerem se vzgaiajo njibovi
otroci? Ali bo vsa pomoč celjskih podjetij
in sindikalnih organizacij šla vedno le t-ì,
razvoj posameznih športnih organizacij? Ta
vprašanja, naj tudi rešujejo na merodajnih
mestih in pripomorejo pravičnejši razdelitvi
raznih fondov in dotacij.
NOGOMET: Prvenstvo mariborske sku-
pine;   2SD Celje : Fužinar 5:4 (3:1).
OBJAVE IN OGLASI
MESTNA SANITARNA INŠPEKCIJA
opazarja prebivalce Celja, da je kopanje -,
Savinji izpod železniškega mosta iz zdravst-
venih ozirov nedopustno, ker se tam steka
v Savinjo mestna kanalizacija in Voglajna,
ki močno onesnažujeta Savinjo. Podana je
možnost okužbe s črevesnimi nalezljivimi bo-
leznimi in nastanka različnih kožnih bolezni.
Ljudska republika Slovenija
Mestni ljudski odbor Celje
Svet za gospodarstvo
Štev. 221 1-1952.
OGLAS
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v
Ljubljani je na podlagi 2. čl. Zakona o
agrarni reformi in kolonizaciji v LRS (Ur.
list LRS štev. 10-48) odredil, zaradi do-
končno likvidacijo agrarne reforme, da se
kolonistom in agrarnim interesentom, kate-
rim je bila z začasnimi odločbami dodeljena
zemlja v hasnovanje iz agrarnega sklada,
izdajo dodelitvene odločbe, na podlagi ka-
terih se bo po pravomočnosti izvršil zemlji-
škoknjižni prenos dodeljenega zemljišča na
kolonista, oziroma agrarnega interesenta.
Zemljiškoknjižni prenos se bo uredil tudi
pri onih agrarnih interesentih, ki so dode-
ljeno jim zemljo vložili v Kmetijske delovne
zadruge ali Splošne kmetijske zadruge.
Pozivajo se zato vsi oni, ki koristijo kot
agrarni interesenti ali! k'-'o'niírti zemljišča
splošnega ljudskega premoženja, da do 1.
avgusta 1952 predlagajo pri Svetu za go-
spodarstvo MLO Celje, zemijiškokniUiuo ure-
ditev glede zemljišč, ki jim je bilo do-
deljeno iz  državnega agrarnega sklada.
Predlog za zemljiškoknjižno ureditev mora
obsegati:
1. Priimek, ime, poklic in sedanje biva-
lišče predlagatelja;
2. navedba zemljišča, ki se naj prenese
v zemljiški knjigi na ime agrarnega intere-
senta, s točnimi zemljiškoknjižnimi in ka-
tastrskimi podatki;
3. ime prejšnjega lastnika tega zemljišča;
4. podatke o premoženjskih in družinskih
razmerah predlagatelja ;
5. dokaz, da predlagatelj izpolnjuje pogoje
za dodelitev zemlje iz agrarnega sklada po
17. členu Zakona o agrarni reformi in ko-
lonizaciji v LRS.
Prepozno vloženi predlogi se ne bodo upo-
števali ter se bo z zemljo razpolagalo.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
V Celju, dne 1. julija 1952.
OBVESTILO
Na podlagi sklepa zbora Mestnega ljud-
skega odbora, da se objavljajo seje poedinih
svetov in odborov prebivalstvu z vabilom,
da se seje sveta lahko udeleži in izrazi pro-
bleme terena, obveščamo, da bo seja za grad-
bene in komunalne zadeve dne 28. 7. 1952 v
sejni dvorani Mestnega ljudskega odbora z
naslednjim dnevnim redom:
a) Pregled zapisnika zadnje seje;
b) program del za leto 1953;
c) tekoče  zadeve;
č) slučajnosti.
Predhodno se bodo sestali posamezni od-
bori, in sicer:
a) odbor za gradnjo in popravila stano-
vanjskih hiš dne 21. t. m. ob 10. uri;
b) odbor za elektriko, plin in vodovod dne
23. t. m. ob 10. uri;
c) odbor za ceste in promet dne 24. t. m.
ob 10. uri;
č) odbor za komunalno higieno dne 25.
t. m. ob 10. uri;
d) odbor za urbanizem dne 26. t. m. ob
10. uri. — Vse seje odborov bodo v prostorih
Sveta za gradnje in komunalne zadeve. Na
vseh sejah bodo obravnavali kakšne investi-
cije naj bi se predložile Mestnemu ljudskemu
odboru, da bi se lahko vršile v prihodnjem
letu, da so pripravijo tozadevni načrti,
predračuni itd.
Л^abimo državljane, da se teh sej v naj-
večjem številu udeleže.
Svet za kom. zadeve in gradnje
OBJAVA
Odbor   za.   proizvodnjo   pri   Gospodarskem
svetu MLO Celje bo imel dne 25. julija 1952
ob 9.  uri  dopoldne v  sejni  sobi  Sveta na
Trgu svobode 10 I
IV. REDNO SEJO
71 naslednjim dnevnim redom:
1. problematika obrata »ELEKTRO« Celje;
2. problematika Tovarne sadnih sokov;
3. vključevanje vajencev v gospodarstvo;
4. razno.
Vabimo odbornike MLO, da se seje ude-
ležijo. Pravico prisostvovanja imajo tudi
drugi državljani.
OPOZORILO
Vljudno  opozarjamo stranke,  da dvignejo
svoje  popravljene  čevlje  v  bivši  čevljarski
delavnici Tovarne emajlirane posode na Ma-
riborski cesti najkasneje do 31. julija 1952.
Po preteku tega roka je smatrati omenjene
čevlje kot prodane.
Uprava I. I. O.
Tovarne emajlirane posode
FILATELISTI POZOR!
V sklopu velike gospodarske razstave od
30. avgusta do 14. septembra, ki bo v okviru
500 letnice mesta Celja bo tudi II. filateli-
stična razstava našega društva. Zaradi tega
pozivamo ves člane, tako iz mesta in okolice,
da sodelujejo na tej razstavi s svojimi zbir-
kami. Vse k temu potrebne informacije do-
bite v društveni pisarni vsak ponedeljek in
četrtek med 19, in 20. uro.
Najboljše razstavljene zbirke bodo nagra-
jene. Ker pa ima razstavni odbor namen to
izložbo smotrno pripraviti Vas naprošamo,
da pohitite s prijavami.
Filatelistično društvo Celje
Dom  OF II. nadstropje
POZIV
V letu 1952 se je pojavil v Celju Frkanee
Ivan, po narodnosti Hrvat, ki se je pred-
stavljal za fotografskega zastopnika podjetja
»Meri« v Zagrebu ter prevzemal razne foto-
grafije in podobno v svrho povečave. Zahte-
val je predujeme v gotovini od 500 do 1.500
din, seveda povečanih slik ni dostavljal. Na
ta način, kakor sam priznava, je v Celju
izvlekel od 11 oseb denar. Vse prizadete
osebe, ogoljufane na ta način, naj se javijo
do 27. julija na ONZ Celje-mesto, soba štev.
9, kjer bodo vložile odškodninski zahtevek.
KMETIJSKA   GOSPODARSTVA  —
KMETOVALCI,  POZOR!
Gumi membrane (klobuke za membran-
ske   gnojne   črpalke)   prodaja   KMETIJSKI
MAGAZIN,  poslovalnica  Celje.  —  Cena  za
1 komad  je 1.600  din — franko  Celje.
Pohitite z naročili.
Kmetijski magazin, poslov. Celje
NAJDENO
Na pločniku pred Narodno banko v Celju
je bila najdena denarnica iz blaga s 550,50
din gotovine, tri polovice srečk državne lo-
terije za 32 kolo in mali nožek. Lastnik naj
so javi z dokazilom o lastništvu na ONZ
Celje-mesto, soba 6.
SADJARJI POZOR!
Za letno škropljenje sadnega drevja
uporabljajte žvepleno apneno brozgo,
dobite jo vsako količino.
Tovarna »PINUS«, Rače. Zastopstvo
Ljubljana, Titova 35 a.
KINO METROPOL |
Od 15. do 21. julija 1952, ameriški filnij
»FANT S TROBENTO« ]
KINO DOM ^
Od 16. do 18. julija 1952, angleški filni|
»ZASEBNO   ŽIVLJENJE
HENRIKA VIII.« J
Od 19, do 25. julija, avstrijski filnil
»STREL SKOZI OKNO« 1
PRODAM par konjev, starih 8 let. Informa-
cije: Horvat, Celje, Lava 9,
ZAMENJAM trosobno stanovanje za dvosob-
no v mestu. Interesenti naj javijo svoj
naslov na Upravo lista.
PREKLICUJEM osebno izkaznico in šofer-
sko izkaznico na ime Sentočnik Franc,
I venca 2. Vojnik.
REVMATIČARJI! Poslužujte se fizikalne te-
rapije. Pojasnila daje žlof Jože, št. Vid -
Grobelno  (Priložite znamko za odgovor) !
PRODAM šivalni stroj »Singer« (ix>grezljiv
z okroglim čolničkom) in kromatično har-
moniko (96 basov), oboje v zelo dobrem
stanju. Turšek Jože, Celje, Mariborska 13.
»SINGER« šivalni stroj, nov, pogrezljiv pro-,
dam. Naslov v upravi.
PRODAM zemljišče. Vprašati: Zgornja Hu-
dinja 160 Celje.
ZAMENJAM enoeobno stanovanje s kabine-
tom in kopalnico v Mariboru za dvosobno
v Celju ali Laškem. Vprašati v Celju pri
Zorko, Ipavčeva 16 ali Laškem pri Gomboc.
stran 6
>SAVINJSKI VESTNIK«,   dne 19. julija 1952
Stev. 29