82
Opomin za čas spomladanske setve.
Kakoršoa setev, taka žetev. Seme, ki se za setev vzame, mora biti kaiivno. Popolnem zrelo seme kali krepkeje, kakor ne popolnem zrelo. Kakor se pri nas semena hranujejo, ne more akoro drugače biti, kakor da vsako leto nekoliko kaiivne moči zgubivajo, in da nekatera po 5 do 6 letih ne kalijo več. Najbolje je tedaj za setev vzeti popolnem zrelo seme zadnje žetve.
Seme je posodica redivnih snov kalijoČe rastline. Cem več redivnih snov ima seme, tem bolj se redi in raste rastlina, tem več bo imela sadu in tem lože se bode zoperstavljala vremenskim uimam. Seme, ki ima vejč redivnega v sebi, je težje memo tacega, v katerem . je malo redivnih snov. Zatega del naj se za setev jemlje le težko seme.
Razvitja rastlin je plevel na poti; zato je treba pleva i odstraniti, pa tudi še posebno na to paziti, da Be z dobrim semenom ne seje tudi plevel vmes. Težko seme od plevela se dd z mašino, ki žito čisti (ve-ternico, trierom) ločiti. Tedaj je treba pred setvijo očistiti seme s čistilno mašino.
Da bode seme kalilo, mora pa tudi zemlja, kamor ga seješ, že nekoliko ogreta biti. Seme, v premo-kro zemljo vsejano, gre pod zlo za to, ker mu toplote manjka. Spomladanska setev se mora tedaj še le takrat pričeti, kedar je zemlja zimske mokrote se osušila. Lahka zemlja se poprej osuši, kakor težka. Na lahki zemlji se tedaj spomladanska setev poprej prične, kakor na polju s težko zemljo. Zato se prične setev v mrzlejših in mokrejših goratih krajih pozneje, kakor v nižavab s toplejšim in manj vlažnim podnebjem. Pri setvi v jeseni je pa ravno narobe. Tu se setev v krajih s težko zemljo in mrz-lejim podnebjem poprej mora začeti, kakor na zemljiščih z lahko zemljo in toplejšim podnebjem.
Od pravega časa setve je odvisna bolja ali sla-beja žetev. V pridelku so zategadul razločki za polovico veči ali manjši. Zato se ne sme zanemariti setve pravi čas.
Pri setvi naj se skrbi, da vsaka rastlina dobi primeren prostorček, in da niso nekatere na kupu, druge pa prav redko stojijo. Tako dobi vsaka rastlina iz zemlje živeža po potrebi, pa tudi vnanji zrak more do nje. Sejati se more tedaj lepo enakomerno, čemur z roko ni vsak kos. Sejavnice to delo bolje opravljajo.
Vsejano seme se mora vsaj toliko v zemljo pokriti, da dobiva vlago, ki je za kaljenje potrebuje; preveč pa seme ne sme z zemljo nasuto biti, ker potem nima potrebnega zraka. V lahki zemlji zna zato seme globokeje biti, kakor v težki. Zato semena trav, detelj itd. smejo prav plitvo pod zemljo priti. Debeleja semena žit, turšica , grah, bob itd. se morajo po lastnosti zemlje 2—8 cntimetrov globoko sejati.