Številka 1
URADNI LIST
S O C I A L I S 1 I Ć N E REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, torek 13. januarja 1981_Cena 56 dinarjev  Leto XXXVIII
1.
Na podlagi 335. člena, 2. alinee prvega odstavka 342. člena in 1. alinee 345. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 203. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije,
1.	alinee prvega razdelka 71. člena, 72. člena in 240. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela
RESOLUCIJO
o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981
1. Osnovne usmeritve in naloge v družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1981
Izhajajoč iz ocene pogojev gospodarjenja v letu 1981 ter upoštevaje ugotovitve in sklepe Skupščine SR Slovenije ob obravnavi poročila o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—:1980 v letu 1980 s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1981 in opredelitev iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 bo poglavitna usmeritev družbenoekonomskega razvoja v letu 1981 izvajanje politike ekonomske stabilizacije, razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter v tem okviru krepitev vloge družbenega dela pri obvladovanju tokov družbene reprodukcije. Pri uresničevanju teh usmeritev se bodo delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih in vsi drugi družbeni dejavniki v prihodnjem letu zavzemali zlasti za:
—	doseganje skladnejših odnosov v devizno bilančnem in plačilno bilančnem položaju republike s povečanjem izvoza blaga in storitev kot osnovnega spodbujevalca rasti v letu 1981; uvoz naj bi hkrati omogočal najnujnejšo oskrbo z energijo, surovinami, reprodukcijskim materialom, opremo in blagom široke potrošnje iz tujine;
—	povečevanje proizvodnje in drugih dejavnosti ter dohodka, predvsem z učinkovitejšo izrabo obstoječih kadrovskih, materialnih, finančnih 'in drugih zmogljivosti;
—	večjo in boljšo uporabo domačih virov energije ter nadomeščanje uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in opreme z domačo proizvodnjo povsod, kjer je to racionalno;
—	izboljšanje oskrbe občanov z boljšim izkoriščanjem domačih možnosti za proizvodnjo hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin;
—	oblikovanje skladnejših razmerij v blagovno denarnih odnosih s povečanjem ponudbe in skladnejšim povpraševanjem ter na tej podlagi, ob večjem uveljavljanju tržnih zakonitosti, počasnejšo rast cen kot v letu 1980;
—	krepitev deleža sredstev za razširitev materia-ne osnove dela v doseženem dohodku in oblikovanje vseh vrst porabe pod rastjo dohodka;
—	razvijanje in krepitev stimulativnejše delitve osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, ustreznejše vrednotenje najbolj zahtevnega proizvodnega in ustvarjalnega dela, uvajanje in razvijanje ekonomskih motivov za boljšo izrabo lastnih delovnih in ustvarjalnih sposobnosti, za sodobnejšo organizacijo dela in poslovanja ter za racionalnejše gospodarjenje z minulim delom;
—	zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev in občanov v okvirih materialnih možnosti;
—	preverjanje vseh sedanjih investicij in nameravanih investicij na podlagi kriterijev za prestrukturiranje gospodarstva, sprejetih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije ter njihovo prilagajanje dejanskim materialnim možnostim;
—	dograjevanje družbenega sistema informiranja, da bo služil delovnim ljudem za doseganje boljših rezultatov pri delu, poslovanju in upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije in za učinkovitejše sodelovanje v procesu družbenega planiranja in političnega odločanja.
2.	Materialne možnosti razvoja v letu 1981
V letu 1981 se bo SR Slovenija še nadalje soočala s problemi nizke rasti proizvodnje. Morala bo povečati napore za izboljšanje devizno bilančnega in plačilno bilančnega položaja republike. Na razvoj bo vplivala tudi recesija v svetu, problemi pri. oskrbi z nafto in njene naraščajoče cene in težave v oskrbi z reprodukcijskim materialom in surovinami. Hkrati bodo zmanjšane možnosti za uporabo dodatnih inozemskih sredstev.
Z nadaljnjimi prizadevanji delovnih ljudi Slovenije in vseh družbenih subjektov za ekonomsko stabilizacijo, s krepitvijo materialne podlage združenega dela v družbeni reprodukciji in smotrnimi in pravočasnimi ukrepi tekoče • ekonomske politike bo v letu 1981 moč doseči naslednje razvojne okvire;
—	nominalni družbeni proizvod bo narasel za 22,5 %, realni družbeni proizvod v celotnem gospodarstvu za 2,5 °/o. Industrijska proizvodnja se bo predvidoma povečala za 2,5 %>. Dobra polovica prirasta proizvodnje v letu 1981 bo usmerjena v izvoz, nekaj manj kot polovica pa bo namenjena domači porabi;
—	izvoz blaga bo v letu 1981 realno porastel za okoli 8°/o. V okviru plačilno bilančnih možnosti SR Slovenije, dogovorjenih v plačilni bilanci Jugoslavije za leto 1981, bo možno 3 °/o realno povečanje uvoza surovin in reprodukcijskega materiala (v to ni vštet dogovorjen uvoz nafte, derivatov in premoga za koksi-ranje);
—	skromne možnosti za gospodarsko rast ter omejitve v porabi zahtevajo še nadalje racionalno gospodarjenje z živim in minulim delom na vseh področjih, zlasti pa še v dejavnostih izven materialne proizvodnje. Zaposlenost v združenem delu se bo povečala do 1,2 °/o, tako da se bo na izpraznjenih in novih delovnih mestih zaposlilo največ 23.000 delavcev. Hitrejša rast zaposlenosti bo možna le na manj razvitih območjih,
medtem ko bo na razvitih območjih nižja od povprečja;
—	v zaostrenih gospodarskih razmerah bo morala znašati udeležba rasti produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda vsaj 50 “/o. Rast dohodka, zaposlovanja in produktivnosti v posameznih dejavnostih in posameznih organizacijah združenega dela pa bo različna, odvisno od možnosti ter uspešnosti in učinkovitosti pri gospodarjenju in še posebej pri izvozu;
—	da bi uskladili investicije v osnovna sredstva z materialnimi možnostmi bo realni obseg investicij v osnovna sredstva za okoli 6 °/o manjši kot v letu 1980; na področju gospodarstva bo manjši za okoli 3®/o; v stanovanjski gradnji bo ostal realno na ravni leta 1980, v drugih dejavnostih izven gospodarstva pa bo za 30 °/o manjši kot v letu 1980. Delež investicij v osnovna sredstva v družbenem proizvodu se bo tako zmanjšal od 30 %> v letu 1980 na 27,5% v letu 1981;
—	sredstva za osebne dohodke bodo rasla za 5 % počasneje, od rasti dohodka; z ukrepi ekonomske politike. na vseh ravneh, zlasti izvajanjem politike cen bo potrebno zagotoviti, da bodo realni osebni dohodki na zaposlenega ohranili raven iz leta 1980; v skladu z rezultati, doseženimi v uresničevanju politike ekonomske stabilizacije ter pri uresničevanju predvidene politike zapbslovanja, bo dana možnost za njihovo realno rast proti koncu leta. Sredstva za osebne dohodke v družbenih dejavnostih bodo rasla v skladu z opravljenim delom, vendar največ do rasti sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji;
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb (razen sredstev invalidsko-pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov) bodo rasla za 10% počasneje od rasti dohodka. V tem okviru bo dogovorjena selektivna rast po posameznih dejavnostih v skladu z dogovorjenimi prioritetami;
—	sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb, razen sredstev prispevka zveznemu proračunu, sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in sredstev za oblikovanje materialnih rezerv, kompenzacij za zaščito življenjskega standarda in z zakonom določenih obveznosti za intervencije v gospodarstvo bodo rasla za 30% počasneje od rasti dohodka;
—	ob zadrževanju domače porabe v zgoraj navedenih okvirih, ob ocenjenem gibanju proizvodnje ter ob pravočasnem ukrepanju na tržišču za izboljšanje oskrbe bo v letu 1981 dosežena nižja rast cen kot v letu 1980.
Da bi dosegli razvoj v teh okvirih, bo potrebno aktivirati vse razpoložljive materialne in ustvarjalne zmogljivosti, maksimalno izkoristiti dosežke dosedanjega razvoja ter znanje naših delavcev, njihovo poznavanje proizvodnih sredstev, tehnologije in. tržišča ter učinkoviteje povezati celotno inovacijsko verigo od znanosti; raziskovalnega dela, inženiringa do neposredne proizvodnje.
3.	Izvajanje projekcije deviznobilančnega in plačilno bilančnega položaja SR Slovenije
3.1.	Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz ter hitrejšo rast izvoza od rasti družbenega proizvoda bo SR Slovenija v letu 1981 podpirala z naslednjimi ukrepi tekoče ekonomske politike:
—	v okviru davčne politike bo veljala progresivna lestvica oprostitve pri davku na dohodek temeljne organizacije združenega dela;
—	organizacije združenega dela, ki dosegajo večji delež izvoza v celotnem prihodku, in organizacije združenega dela, ki močneje povečujejo delež izvoza v celotnem prihodku, bodo pri razporejanju dohodka lahko relativno hitreje povečevale osebne dohodke kot druge organizacije združenega dela;
—	temeljne banke bodo z medsebojnim dogovarjanjem zagotavljale zadostna sredstva ob ugodnej-žih pogojih (zlasti nižje obrestne mere in ugodnejši roki odplačil) za vse oblike izvoznega kreditiranja. Kreditirale bodo tudi tisti del prihodka, ki ga predstavljajo izvozna povračila do njihovega izplačila;
—	pri usmerjanju razpoložljivih - sredstev bodo banke prvenstveno zagotavljale kreditiranje izvozno usmerjene proizvodnje;
—	ob upoštevanju neposrednih in posrednih dohodkovnih interesov svojih članic bodo banke zagotavljale sredstva za kreditiranje izvoza opreme in za izvajanje investicijskih del v tujini;
—	pri združevanju sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo, ki se bodo zbirala v skladu federacije, bodo uve-Tjavljene posebne olajšave za izvoznike;
—	organizacije združenega dela, ki dosegajo večji delež izvoza v celotnem prihodku in organizacije združenega dela, ki močneje povečujejo delež izvoza v celotnem prihodku, bodo na podlagi sporazumov v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje združevale relativno manjša sredstva za' razširjeno reprodukcijo v teh dejavnostih kot druge temeljne organizacije združenega dela;
—	uporabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti se bodo dogovorili za naloge izvajalcev v letu 1981 pri pospeševanju celovite izvozne usmerjenosti SR Slovenije.
Za zagotovitev oziroma vzdrževanje devizne likvidnosti bodo banke v svojih samoupravnih aktih določile najnujnejšo mejo likvidnosti deviznih sredstev, ki jih morajo imeti na svojih računih y tujini ter opredelile ukrepe za pospeševanje deviznega priliva. Po potrebi bodo zagotovile celodnevno obratovanje menjalnic na vseh večjih mejnih prehodih ter razširitev menjalniške službe v turistični sezoni.
3.2.	Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino si bo prizadevala, da bo ob dograjevanju sistema pospeševanja izvoza v okviru Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino zagotovljeno relativno večje pospeševanje izvoza blaga višje stopnje predelave, pri katerem je moč doseči večje devizne učinke ob večji uporabi domačih surovin, domačega znanja in tehnologije.
3.3.	Temeljne organizacije združenega dela bodo prek dohodkovnega povezovanja in sklepanja samoupravnih sporazumov o udeležbi na skupno ustvarjenem deviznem prihodku uveljavljale skupno planiranje, skupno odgovornost in skupno /tveganje pri poslovanju s tujino ter s tem dodatne'ekonomske motive za izvozno usmerjeno proizvodnjo. S samoupravnim sporazumom in dohodkovnim povezovanjem bodo člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino usmerjali razpoložljive devize za nekatere skupne ključne gospodarske potrebe.
3.4.	V letu 1981 bodo organizacije združenega dela in drugi dejavniki uresničevali ekonomske odnose s tujino na podlagi bolj razvitega in izpopolnjenega samoupravnega planiranja.
Izhajajoč iz samoupravnega sporazuma o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino bodo organizacije združenega dela v prvem trimesečju 1981 uskladile plane ekonomskih odnosov s tujino ter z njimi sprejele svoje izvozne obveznosti in ugotovile možnosti za uvoz ter prevzele svoj delež odgovornosti za uresničevanje projekcije deviznobilančnega in plačilno bilančnega položaja SR Slovenije.
Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino bo do konca marca 1981 sprejela plan skupnosti za leto 1981.
V	letu 1981 bodo preoblikovane enote v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, da bodo v posamezni enoti organizirani in povezani tisti člani, ki v medsebojni proizvodni, prometni in storitveni soodvisnosti ustvarjajo in uporabljajo skupni devizni prihodek.
3.5.	V letu 1981 bo sedanji sistem deviznih pravic nadomeščen s sistemom razpolaganja z ustvarjenimi devizami in z združevanjem deviz. Organizacije združenega dela bodo z ustvarjenimi devizami prosto razpolagale na podlagi samoupravno usklajenih planov ekonomskih odnosov s tujino. V planih bodo organizacije sporazumno določile delež deviz, s katerimi bodo razpolagale za lastne potrebe. Merila, pogoje, načine in postopke za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz bodo člani skupnosti uredili s samoupravnim sporazumom.
V	letu 1981 bo imel pri usmerjanju deviz prednost potreben uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo za izvoz, za ključne bazične dejavnosti in primarno kmetijstvo ter uvoz oziroma proizvodnja blaga za osnovno oskrbo občanov in za potrebe zdravstvenega varstva.
Uvoz opreme bo v letu 198'. manjši kot v letu
1980	in bo potekal v skladu s kriteriji prestrukturiranja gospodarstva. V tem okviru bo imel prednost uvoz rezervnih delov za potrebe investicijskega vzdrževanja ter opreme za dokončanje investicij za proizvodnjo za izvoz in za proizvodnjo, ki rešuje probleme energije in hrane. Pri tem bodo najpozneje do 30. 3.
1981	Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Gospodarska zbornica Slovenije in pristojni republiški upravni organi ponovno ocenili izdana soglasja in potrjene uvozne prijave in v sodelovanju z organizacijami združenega dela opravili izbor v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva.
3.6.	V tujini se bodo lahko na novo zadolževale predvsem organizacije združenega dela,, ki povečujejo izvoz in ki bodo sposobne prevzeti tudi polno odgovornost za vračanje najetih kreditov iz ustvarjenih in združenih deviznih sredstev.
Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bodo združevali devizna sredstva za delno pokritje zapadlih deviznih obveznošti za potrebe tistih družbenih in gospodarskih dejavnosti skupnega pomena, za katere zagotavljajo ali združujejo devizna sredstva, kolikor za te namene ne bo moč pridobiti deviznih sredstev na deviznem trgu. Za nove naložbe v teh dejavnostih bo moč najemati tuje kredite na podlagi razvojnih programov, opredeljenih v dogovoru o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1581—1985.
3.7.	Osnovni namen dajanja kreditov tujim organizacijam bo povečanje izvoza blaga in storitev, pospeševanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja, zlasti pa pospeševanje ekonomskega sodelovanja z ne-
uvrščenimi deželami, z državami v razvoju in pospeševanje obmejnega gospodarskega sodelovanja.
3.8.	Devizni razhodki organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti bodo naraščali počasneje od deviznih razhodkov organizacij združenega dela.
3.9.	Organizacije združenega dela, ki se vključujejo v ekonomske odnose s tujino, bodo izpopolnjevale svojo organiziranost za enotno in učinkovitejše nastopanje na tujih tržiščih, za smotrno povezovanje izvoznih in uvoznih poslov ter za nudenje kompleksnih objektov. Organizacije združenega dela se bodo v okviru sekcij pri Gospodarski zbornici Slovenije in v bankah dogovorile za racionalnejšo razmestitev vseh predstavništev v tujini ih za zmanjšanje njihovih stroškov.
3.10.	Organizacije združenega dela bodo okrepile gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju, predvsem s povečanim izvozom blaga in storitev in z neposrednimi nakupi njihovega blaga, s pospeševanje:-.! višjih oblik gospodarskega sodelovanja ter ustanavljanjem lastnih in mešanih podjetij v državah v razvoju.
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti za obmejno gospodarsko sodelovanje, Gospodarska zbornica Slovenije in družbenopolitične skupnosti bodo v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja pospeševale proizvodno usmeritev, industrijsko kooperacijo, skupna vlaganja, širjenje sejemskih sporazumov ter sodelovale na 'področju turizma, prometa, skupne uporabe voda, energetike in bančništva.
Organizacije združenega dela si bodo prizadevale za povečanje izvoza v razvite zahodne države in za zmanjšanje odvisnosti od uvoza surovin, reprodukcijskega materiala, opreme in tehnologije iz teh držav ter za bolj usklajeno rast in večji obseg menjave s socialističnimi državami.
SR Slovenija bo nadaljevala z uresničevanjem svojih nalog pri izvajanju osimskih sporazumov.
4.	Pogoji pridobivanja dohodka v letu 1981, zagotavljanje dinamike proizvodnje in produktivnega zaposlovanja
V zaostrenih pogojih gospodarjenja bo moč dpseči rast celotnega prihodka in dohodka le ob racionalnejši in bolj učinkoviti izrabi materialnih, kadrovskih, naravnih in drugih proizvodnih pogojev.
Treba je pospešiti integracijske procese v avtomobilski industriji in računalništvu ter tudi na drugih področjih doseči bolj smotrno delitev dela in povezovanje.
Da bi zagotovili realnejše in hitrejše obnavljanje osnovnih sredstev (zlasti opreme), se bo SR Slovenija zavzemala za revalorizacijo vrednosti osnovnih sredstev in povečanje amortizacijskih stopenj.
4.1.	Za varčevanje s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo bodo organizacije združenega dela pripravile podrobnejše programe ukrepov za leto 1981 in za celotno prihodnje petletno obdobje, V te programe bodo vključile tudi potrebne rekonstrukcije in modernizacije za zmanjšanje porabe energije oziroma za nadomeščanje tekočih goriv z domačimi viri energije. Pri tem bodo upoštevale kriterije in naloge za varstvo človekovega okolja. Banke bodo spodbujale tovrstne naložbe z ugodnejšimi pogoji (nižja obrestna mera, daljši odplačilni roki), hkrati pa bodo stimulirale tudi naložbe občanov v izboljšanje toolot-ne izolacije stanovanjskih zgradb. Povečane bodo
davčne olajšave v proizvodnji in porabi pomembnejšega termoizolacijskega materiala in v proizvodnji naprav, ki znatno zmanjšujejo, porabo energije. Uveden bo t. i. energetski znak, s katerim bodo označene naprave in oprema, ki izboljšujejo izkoristek energije. Oprema za izkoriščanje nekonvencionalnih virov energije bo oproščena prometnih davkov.
Gospodarska zbornica Slovenije in splošna združenja bodo usmerjala temeljne organizacije združenega dela tako, da bodo materialno in moralno spodbujale iskanje tehničnih izboljšav za zniževanje stroškov in prihranke materiala, za racionalnejšo porabo energije, pa tudi za preprečevanje škodljivih posledic na okolje.
Organizacije združenega dela, ki zbirajo odpadne surovine in komunalne organizacije bodo skupaj z zainteresiranimi investitorji ob pomoči gospodarskih zbornic v letu 1981 povečale obseg zbiranja in izrabe odpadnih surovin in odpadkov in organizirale njihovo predelavo. Organizacije združenega dela bodo pospešeno uvajale takšno embalažo, ki jo je moč neposredno predelovati.
4.2.	Organizacije združenega dela bodo na podlagi dohodkovnih odnosov, s sporazumevanjem o cenah in o udeležbi pri ustvarjanju deviznega prihodka obnovile, učvrstile in razširile medsebojno^ povezovanje na celotnem jugoslovanskem tržišču ter dosledno izvajale medsebojno dogovorjene naloge in obveznosti. Za usmerjanje proizvodnje in obvladovanje tokov družbene reprodukcije bodo v prvi polovici leta 1981 pripravljene materialne bilance za srednjeročno obdobje 1981—1985, -razčlenjene po posameznih letih. Poleg energetske bilance bodo pripravljene bilance osnovnih surovin in reprodukcijskega materiala ter prehranska bilanca, ki bodo služile kot analitsko dokumentacijska podlaga za sporazumevanje in dogovarjanje med surovinsko in predelovalno industrijo v republiki in na enotnem jugoslovanskem tržišču. Nosilec te naloge bo Republiški komite za družbeno pla niranje v sodelovanju s pristojnimi združenji in Gospodarsko zbornico Slovenije.
Inšpekcijske službe, družbeni pravobranilci samoupravljanja in drugi pristojni organi bodo dosledno odkrivali in obravnavali kršitve enotnosti jugoslovanskega tržišča ter pojave neupravičenega enostranskega spreminjanja in neizpolnjevanja dogovorjenih obveznosti.
4.3.	Za izboljšanje oskrbe občanov s hrano bodo bolj učinkovito izkoriščene domače možnosti za proizvodnjo hrane. V letu 1981 je načrtovano 3,5 °/o povečanje proizvodnje; povečana bo zlasti tržna proizvodnja mesa, žit in sladkorne pese, kjer so največji primanjkljaji. Zaradi neugodnih vremenskih razmer za jesensko setev bo treba povečati napore za večjo spomladansko setev. Povečanje poljedelske proizvodnje bo doseženo predvsem z učinkovitejšo rabo obstoječih zmogljivosti in s pospešeno melioracijo kmetijskih zemljišč. Za večjo proizvodnjo mesa bo uresničen program naložb v' prašičerejo in govedorejo, novih mesnopredelovalnih objektov pa v letu 1981 ni smotrno graditi.
Zadružne organizacije si bodo prizadevale za povečanje pridelkov, večji odkup deficitarnih - proizvodov, za združevanje dela, sredstev in zemljišč, za boljše in smotrnejše izkoriščanje zemljišč ter za krepitev dohodkovne povezanosti združenih kmetov med seboj in z organizacijami v predelavi in trgovini.
Z zakonom o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane predvideni ustanovitelji bodo do konca marca 1981 ustanovili samoupravne sklade za intervencije v kmetijstvu ter zagotovili vire sredstev za njihovo dedovanje. Ta sredstva se bodo uporabljala za ohranitev osnovne črede in povečanje proizvodnje mesa, intenzifikacijo rastlinske proizvodnje, pa tudi delovanje pospeševalne službe in izgradnjo sistema obrambe pred točo. Sredstva za naložbe bodo prioritetno usmerjena v pridobivanje in usposabljanje novih kmetijskih zemljišč in za povečanje živinorejske proizvodnje.
Pristojni organi v republiki in občinah bodo sprejeli ukrepe- za racionalnejše koriščenje kmetijskega zemljišča in za omejitev izkoriščanja obdelovalnih površin za nekmetijske namene ter za zmanjšanje neobdelanih površin.
4.4.	Z namenom, da znižajo strukturni delež transportnih stroškov v celotnem prihodku, bodo organizacije združenega dela uveljavile enotno metodologijo za- prikazovanje transportnih stroškov v temeljnih organizacijah združenega dela, ki jo bodo pripravili Gospodarska zbornica Slovenije in pristojni upravni organi.
4.5.	V samoupravnih interesnih skupnostih s področja materialne proizvodnje bodo povsod, kjer to še ni storjeno, ustanovljeni odbori udeležencev za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov, ki bodo spremljali, poslovanje v teh skupnostih ih namensko uporabo združenih sredstev (za kompenzacije izpadlega dohodka oziroma za razširjeno reprodukcijo). Hkrati bodo sprejeti ukrepi, ki bodo omogočili hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v teh dejavnostih ter večjo odvisnost celotnega prihodka in dohodka od opravljenega dela in uspešnosti, gospodarjenja kakor tudi krepitev vpliva in kontrole uporabnikdv.
Združevanje sredstev za investicije skupnega pomena v elektrogospodarstvu ter cestnem in luškem gospodarstvu je za leto 1981 urejeno z zakoni. Z zakonom je urejeno tudi združevanje sredstev za pokritje dela stroškov enostavne reprodukcije železniškega gospodarstva. Za tako združena sredstva se ustrezno zmanjša obseg združevanja sredstev s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov teh dejavnosti za obdobje 1981«—1985. Z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje bo v prvem trimesečju 1981 urejeno vprašanje enotnih osnov in meril za združevanje sredstev.
4.6.	V vseh organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih bodo pripravili plane zaposlovanja, ki jih bodo delavci usklajevali v skupnostih za zaposlovanje. Politiko smotrnega zaposlovanja bodo izvajali pri zaposlovanju novih in že zaposlenih delavcev. V nekaterih dejavnostih bo prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih, ki jih bo potrebno preusmeriti v dejavnosti, kjer so še vedno potrebe po novih delavcih. Zmanjševali bodo delež delavcev, zaposlenih pri režijskih in administrativnih delih, To usmeritev bodo upoštevale tudi družbenopolitične skupnosti pri sprejemanju novih predpisov in ukrepov ter pri spremembah dosedanjih predpisov, ki nalagajo neracionalna administrativna opravila.
Organizacije združenega dela in skupnosti za zaposlovanje bodo zagotovile bref!nost pri zaposlovanju invalidov na delovnih mestih, kjer je to možno, ter sprejele programe njihovega usposabljanja
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti bodo skrbele za izvajanje programov pripravništva v svojih organizacijah, zaposlovale štipendiste, s katerimi so sklenile pogodbe, omejevale vse oblike dela po pogodbi ter le izjemoma podaljševale delovno razmerje delavcem, ki bodo pridobili pravico do starostne pokojnine. Po potrebi bodo združevale dodatna sredstva za denarna nadomestila ali za potrebe nadaljnjega usposabljanja nezaposlenih delavcev.
4.7.	V okviru skupne emisijske in denarne politike ter skupnih temeljev kreditne politike v letu 1981 bo SR Slovenija izvajala naslednje naloge in se zavzemala:
—	da bo količina denarja v obtoku v skladu s cilji stabilizacije rasla največ do rasti nominalnega družbenega proizvoda,
—	da bomo povečanje denarja v obtoku zagotavljali z ustreznim uravnavanjem kreditnega potenciala bank, to je predvsem s spremembami stopenj obvezne rezerve bank pri Narodni banki Jugoslavije, s primarno emisijo in le izjemoma z omejevanjem obsega plasmajev bank,
—	da se bo selektivna kreditna politika izvajala s samoupravnimi sporazumi bank, s katerimi bo zagotovljeno usmerjanje njihovih sredstev za dogovorjene selektivne namene ob njihovem, postopnem zo-ževanju,
—	da se bo primarha emisija uporabljala za kupovanje kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki jih bodo izdajale organizacije združenega dela na podlagi njihovih blagovno-denarnih poslov, za dajanje kratkoročnih kreditov bankam na podlagi vrednostnih papirjev in za dajanje kratkoročnih kreditov bankam na podlagi določenih listin, ki izvirajo iz blagovno-denarnih poslov organizacij združenega dela. Pogoji za upor rabo primarne emisije se bodo postopoma izenačevali,
-— da bo samoupravno sporazumevanje bank o združevanju sredstev pri Jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanje za dopolnilno kreditiranje izvoza opreme in za izvajanje investicijskih del v tujini na kredit temeljilo na dohodkovnih interesih,
—	da bodo banke proučile in s samoupravnim sporazumom sprejele tako politiko obrestnih mer, ki bo v večji meri ohranjala vrednost vloženih sredstev ter podpirala uresničevanje temeljnih ciljev srednjeročnih planov.
Za doseganje poglavitnih ciljev in nalog kreditne politike bo Skupščina SR Slovenije z odlokom določila podrobne pogoje in namene plasmajev sredstev družbenopolitičnih skupnosti, ki so v depozitu pri Narodni banki Slovenije. Ta sredstva bodo po pokritju že sprejetih obveznosti usmerjena v brezobrestno kreditiranje republiških rezerv, v pospeševanje izvoza, kratkoročno kreditiranje zalog kmetijskih proizvodov, nujnih za oskrbo in druge prednostne naloge. Občasno neuporabljena sredstva bodo uporabljena za likvidnostno kreditiranje bank.
Za nadaljnjo preobrazbo odnosov pri gospodarjenju z denarjem bodo proučene in pripravljene potrebne spremembe oblik uresničevanja bančnih funkcij.
Poslovne banke bodo v svojih planih oziroma drugih aktih poslovne politike za leto 1981 predvidele ukrepe, ki bodo pospeševali uveljavljanje dohodkovnih
odnosov pri zagotavljanju denarnih sredstev za financiranje tekočega poslovanja in razvojnih programov organizacij združenega dela. Prav tako bodo proučile smotrnost obstoječega načina poslovanja in sedanjo organiziranost, zlasti z vidika usklajevanja njihove tekoče in razvojne dejavnosti ter uresničevanja razvoja prednostnih dejavnosti v okviru SR Slovenije.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bodo na podlagi sprejetih planskih dokumentov zagotovili, da se bodo pri izvajanju programov sredstva organizacij združenega' dela uporabljala racionalno in da bodo ostajala v organizacijah — plačnikih prispevkov, dokler jih izvajalci ne bodo potrebovali za izvedbo dogovorjenih programov. Kratkoročno premeščanje razlik med dinamiko prilivov in porabe sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti bodo z uporabo načel solidarnosti zagotovile vse temeljne banke v SR Sloveniji.
To. omogoča, da se v letu 1981 odpravijo podlage, na katerih temeljijo odnosi med nosilci sredstev in uporabniki teh sredstev, ki še niso prenesena iz združene banke na temeljne banke.
4.8.	Investitorji, sovlagatelji in banke bodo usmerjali razpoložljiva sredstva za investicije v dokončanje že začetih objektov, ki so pomembni za skladnejšo strukturo in večjo izvozno usmerjenost proizvodnje, revidirali predračunske vrednosti investicij v teku, ugotovili prekoračitve in sprejeli ukrepe za uskladitev investicij z realno razpoložljivimi sredstvi. V ta namen bodo pripravili konkretne programe za dokončanje začetih objektov in za preložitev ali ustavitev izgradnje tistih že začetih objektov, ki ne ustrezajo kriterijem prestrukturiranja gospodarstva.
Pri odločanju o novih in nameravanih investicijah bodo dosledno upoštevani kriteriji prestrukturiranja iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Banke bodo zavračale obravnavo investicijskih programov, ki zahtevajo bančna sredstva ali pomoč bank pri združevanju sredstev, če investicijski programi ne bodo vsebovali kazalcev, na podlagi katerih bi laliko preverili, ali predloženi projekti ustrezajo kriterijem prestrukturiranja gospodarstva. Zato. bodo v prvem trimesečju 1981 dopolnjeni predpisi o minimalni metodologiji za izdelavo investicijskih programov.	/
4.9.	Za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja v republiki bodo gospodarske zbornice spod-* bujale in povezovale interese organizacij združenega dela za hitrejši gospodarski razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji na osnovi samoupravnega združevanja sredstev in dela. V skladu s samoupravnim sporazumom bodo banke usmerjale del razpoložljivega dolgoročnega kreditnega potenciala za naložbe v osnovna in trajna obratna sredstva na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih v SR Sloveniji. V pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja se bodo še nadalje vključevale samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti.
Organizacije združenega .dela se bodo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije dogovorile1 glede samoupravne organiziranosti in o skupnem nastopu ter pripravi projektov, s katerimi bodo v skladu s svojimi interesi izpolnile naloge SR Slovenij® pri hitrejšem razvoju gospodarsko manj razvitih republik in še posebej SAP Kosovo.
5.	Razporejanje dohodka ih oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb
5.1.	Da bi zagotovili skladnejša razmerja med blagovnimi in kupnimi skladi v reprodukciji in okrepili materialno osnovo združenega dela, bodo delavci v organizacijah združenega dela pri razporejanju doseženega dohodka upoštevali usmeritev, da morajo v SR Sloveniji sredstva za osebne dohodke v globalu naraščati za 5 % počasneje od rasti dohodka. Raven in rast osebnih dohodkov v posameznih organizacijah združenega dela pa se bo razlikovala glede na doseženo rast dohodka v odvisnosti od prispevka živega dela ter od rezultatov pri upravljanju in gospodarjenju z družbesimi sredstvi. Višjo rast osebnih dohodkov bo moč doseči v tistih organizacijah združenega dela, ki bodo nadpovprečno povečale produktivnost dela, merjeno s fizičnimi kazalci, in ki se bo odrazila tudi v nadpovprečnem povečanju dohodka in v tistih organizacijah združenega dela, ki se bodo v večji meri usmarile v izvoz.
Sredstva za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti bodo rasla v skladu z opravljenim delom, kot to določajo samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela, vendar največ do rasti sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji.
Sredstva za osebne dohodke v državni upravi, bankah in zavarovalnicah; trgovini na debelo ter v delovnih skupnostih skupnih služb organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo zaostajala za rastjo sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji.
Realni osebni dohodki na zaposlenega v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bodo v globalu ohranili raven iz leta 1980. Osebni dohodki delavcev v drugih organizacijah in skupnostih kakor tudi osebni dohodki delavcev v delovnih skupnostih in na režijskih delih bodo rasli počasneje dd osebnih dohodkov v materialni proizvodnji in ne bodo presegli realne ravni iz leta 1980.	r
Za izvajanje družbene usmeritve razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1981 bodo sprejeli Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, izvršni sveti občinskih skupščin in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, ki bo zagotovil predvideno rast osebnih dohodkov na selektivnih osnovah, zlasti pa ustreznejše vrednotenje proizvodnega in najbolj zahtevnega ustvarjalnega dela.
Če bo prišlo med letom'do bistvenih sprememb v gibanju dohodka zaradi predvidene dopolnitve predpisov o amortizaciji ali drugih vzrokov oziroma do drugačnega gibanja cen življenjskih potrebščin ter bo s tem ogrožena realna raven osebnih dohodkov, bo izvršni svet predlagal spremembe in dopolnitve dogovora.
Družbeni dogovor o • skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo dal delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela skupna izhodišča, pa tudi strokovne podlage za ugotavljanje delovnega prispevka in rezultatov dela, kar bodo uporabili za dograditev sistemov razporejanja čistega dohodka in delitve osebnih
dohodkov v svojih splošnih samoupravnih aktih. Na podlagi programov aktivnosti, ki jih bodo sprejeli udeleženci omenjenega družbenega dogovora za leto 1981, bodo zlasti sindikati S svojimi pobudami prispevali k uveljavljanju delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela.
Da bi opredelili samoupravno dogovorjene zajamčene osebne dohodke v samoupravnih sporazumih in določili zajamčene osebne dohodke, ki naj zagotovijo socialno varnost delavcev, bodo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter sindikati, opredelili v začetku leta 1981 seznam življenjskih potrebščin,, na podlagi katerega bo Zavod SR Slovenije za statistiko spremljal gibanje družbeno dogovorjenih minimalnih življenjskih stroškov.
Izvršni svet Skupščine SR" Slovenije in izvršni sveti skupščin občin bodo skupaj z drugimi organ: proučili gibanje prihodkov delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno osebno delo, ter drugih prejemkov občanov izven delovnega razmerja ter zagotovili učinkovitejše izpolnjevanje samoupravno dogovorjenih obveznosti in davčnih predpisov.
5.2.	Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana v odnosih svobodne menjave dela (razen sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja), bodo rasla za 10°/o počasneje od rasti dohodka. Na tej osnovi bodo z januarjem 1981 uveljavljene spremenjene prispevne stopnje, s katerimi bo zagotovljen priliv dogovorjenih1 sredstev. V tako opredeljenem okviru globalnih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb bodo lahko nekoliko hitreje naraščala sredstva za usmerjeno izobraževanje in raziskovalno dejavnost, vendar največ do rasti dohodka. Sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo rasla nekoliko hitreje zaradi pričakovanega povečanja števila upokojencev v letu 1981; pokojnine in invalidnine bodo valorizirane na osnovi rasti osebni! dohodkov na zaposlenega v preteklem letu.
Izvajalci in uporabniki bodo namenili posebne skrb tistim sestavinam programov in nalog v družbenih dejavnostih, ki najpomembneje in dolgoročno vplivajo na rast družbene produktivnosti in na prestrukturiranje gospodarstva. V prvem polletju bodo opravljene vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave za prehod na nov sistem usmerjenega izobraževanja. Raziskovalne skupnosti bodo izoblikovale konkretne programe in projekte za uporabno raziskovalno delo, zlasti v industriji, energetiki in prometu. V zdravstvu bo dan poudarek vsem oblikam zdravstvene preventive in uveljavitvi neposredne svobodne menjave dela, zlasti na področju zdravstvenega varstva delavcev. Na področju družbenega varstva otrok bo dana prednost razvoju racionalnejših oblik vzgojno varstvene dejavnosti in neposredni svobodni menjavi dela.
Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo pri načrtovanju upoštevale omejene materialne možnosti tako, da v letu 1981 ne bodo širile svojih programov. Veljavne normative in standarde izvajalcev storitev bodo ponovno preverile in jih glede na možnosti tudi racionalizirale, vendar tako, da ne bodo prizadele doseženega družbenega standarda delovnih ljudi in občanov. Prav tako ne bodo spreminjale obsega pravic. Investicijsko aktivnost v družbenih dejavnostih bodo izvajali skrajno racionalno in selektivno. Realni obseg investicij v teh dejavnostih bo'za okoli 30 Vo nižji kot v letu 1980. Investicije iz samoprispevkov bo moč izvajati le, če bo s samoprispevkom1 zagotovljena najmanj tretjina
vrednosti in bodo druga potrebna sredstva za investicijo in njeno redno obratovanje zagotovljena s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov teh dejavnosti.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, ki delujejo na ravni občin oziroma republike, bodo po preteku prvega trimesečja proučile ekonomski položaj posameznih družbenih dejavnosti in ustrezno ukrepale tako, da zagotovijo gibanje porabe največ do opredeljenega razmerja zaostajanja rasti skupne porabe za rastjo dohodka. Na tej osnovi bodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti proučile sprejete prispevne stoprtje za leto 1981 in jih prilagodile tej resoluciji.
5.3.	Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki in občinah bodo v globalu rasla za 30 »/o počasneje od rasti dohodka. Z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji bo dogovorjena rast sredstev za splošno porabo v posameznih občinah, pri tem bodo upoštevane tudi potrebe po nekoliko hitrejši rasti splošne porabe v občini Maribor zaradi nalog pri samoupravnem preoblikovanju občine. Sprejeti bodo ukrepi za racionalizacijo poslovanja, upravnih, pravosodnih in drugih državnih organov na osnovi sodobnih metod dela. Število zaposlenih v državnih organih in pravosodju se v letu 1981 ne bo povečalo; sredstva za materialne izdatke bodo omogočala ob racionalnejši porabi normalno redno dejavnost teh organov. Sredstva za negospodarske investicije iz proračunov bodo nižja kot v preteklem letu.
Izvršni svet bo v prvem trimesečju leta 1981 pripravil analizo delovanja sedanjega davčnega sistema z vidika uresničevanja ustavnega načela, da k pokrivanju splošnih družbenih potreb prispevajo več tisti, ustvarjajo večji dohodek.
5.4 Služba družbenega knjigovodstva bo tekoče spremljala dinamiko priliva sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih'potreb in o tem obveščala samoupravne interese skupnosti in pristojne družbenopolitične skupnosti. V primeru odstopanja od dogovorjenega priliva sredstev bodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti ustrezno ukrepale.
6.	Usmeritve na področju tržišča in cen
V letu 1981 bodo na področju cen in tržišča prednostno izvajane naslednje naloge:
—	uveljavljati novi sistem oblikovanja in določanja cen ter družbene kontrole cen v skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen;
—	v okviru doslednega izvajanja politike ekonomske stabilizacije doseči nižjo ’-ast cen in življenjskih stroškov, kot je bila v letu 1980';
—	izboljšati oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom v okviru proizvodnih vezi ter zagotavljati nemoteno oskrbo občanov s prehrambenimi proizvodi in tistimi potrošnim! dobrinami, ki so bistvene za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb.
6.1.	Z uveljavljanjem novih zakonskih rešitev na področju sistema cen in družbene kontrole cen bo povečana vloga in odgovornost delavcev v temeljnih organizacijah združenenga dela pri oblikovanju, določanju in izvajanju politike cen. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo, izhajajoč iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v proizvodnih procesih in celotni družbeni reprodukciji,
urejali vprašanja cen na podlagi razvijanja in utrjevanja samoupravnega sporazumevanja, in v tržnih odnosih.
Udeleženci družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o skupnostih za cene bodo skrbeli in po potrebi sprejemali ukrepe, da bodo republiška in občinske skupnosti za cene že v začetku leta 1981 v celoti prevzele svoje naloge.
Republiška skupnost za cene, gospodarske zbornice in splošna združenja bodo zagotovili, da bodo med drugim v prvi polovici leta 1981 izoblikovana in uporabljena enotna navodila za uporabo meril za oblikovanje cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
Pri oblikovanju in družbeni kontroli cen proizvodov in storitev za neposredno rabo delovnih ljudi in občanov bo povečana aktivnost organiziranih potrošnikov. Sodelovali bodo tudi pri določanju politike cen drugih proizvodov in storitev, ki so zanje pomembni.
Družbenopolitične organizacije bodo spodbujale ustanavljanje in delovanje potrošniških svetov in drugih oblik organiziranih potrošnikov v skladu z njihovo vlogo v samoupravnem oblikovanju cen, pri dogovarjanju in urejanju problemov na področju oskrbe.
6.2.	Osnovna naloga pri oblikovanju in odločanju o cenah bo zaustavljanje njihove hitre rasti. V vsaki organizaciji združenega dela se bodo usmerili v odpravljanje neracionalnosti in slabosti v poslovanju, v varčevanju in smotrnejšo porabo energije, surovin in reprodukcijskega materiala ter na večjo produktivnost in boljše gospodarjenje s sredstvi.
Za uresničitev teh ciljev bodo skupnosti za cene v republiki skrbele, da bodo delavci v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah združenega dela pri oblikovanju cen svojih izdelkov in storitev izhajali iz sprejete politike cen v tej resoluciji. V ta namen bodo skupnosti za cene tekoče spremljale in analizirale gibanje cen in tendence v gibanju cen izdelkov in storitev iz svoje pristojnosti, analizirale pogoje, ki vplivajo na raven in medsebojna razmerja v cenah, ter s svojimi ukrepi vplivale na pozitiven razvoj družbenoekonomskih odnosov na tem področju. Če bodo ugotovile, da so na trgu nastopile razmere, ki onemogočajo, da bi se cene gibale v skladu z dogovorjeno politiko, bodo izvršnim svetom pristojnih družbenopolitičnih skupnosti predlagale ustrezne ukrepe, med njimi tudi ukrepe neposredne kontrole cen.
Skupnosti za cene bodo skrbele, da se bo politika cen izvajala selektivno in diferencirano, kar bo prispevalo k postopnemu odpravljanju najbolj izrazitih nesorazmerij med cenami in nesorazmerij v pogojih pridobivanja dohodka.
S politiko cen bo v večji meri kot doslej omogočeno pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje prek cene teh storitev.
V letu 1981 se bo nadaljeval proces postopnega prehoda na ekonomske stanarine.
6.3.	Za nemoteno oskrbo prebivalstva z osnovnimi življenjskimi proizvodi, zlasti živili, bodo organizacije združenega dela — nosilke te proizvodnje pospeševale svojo proizvodnjo ter ob dogovorjenih prioritetah pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala zagotavljale redno dobavo dogovorjenih količin osnovnih življenjskih proizvodov. Organizacije združenega dela v trgovini bodo povečevale svoje zaloge osnovnih proizvodov za oskrbo občanov ter pospeševale dotok bla- •
ga iz proizvodnje v potrošnjo. V primeru zastojev dobav ob zadrževanju blaga v proizvodnji ali ob povečanem povpraševanju, ki bi utegnilo ogroziti normalno oskrbo z osnovnimi življenjskimi proizvodi, bodo sprejemale potrebne ukrepe in sproti obveščale pristojne organe v občinah in republiki o stanju v preskrbi.
Povečana bodo prizadevanja občin za zagotavljanje nemotene oskrbe občanov s prehrambenimi proizvodi in potrošnim! dobrinami, ki so bistvene za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bodo za preprečevanje motenj v oskrbi sproščali občinske in republiške rezerve ter sprejemali ukrepe za intervencijski uvoz surovin in drugega blaga za osnovno oskrbo občanov.
Za skladnejša razmerja med ponudbo in povpraševanjem osnovnih živil in izdelkov, pomembnih za vsakdanjo rabo, se bo še nadalje krepila vloga tržnih rezerv. V skladu s sprejetim programom bodo povečane republiške stalne rezerve, v katerih bodo poleg živil in živine postopno zbirali tudi nekatere industrijske izdelke. Občine bodo oblikovale občinske rezerve v skladu s sprejetimi programi.
7.	Uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
7.1. V letu 1981 se bo nadaljevalo podružbljanje in krepitev obrambnega in družbeno samozaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov, tako da bodo še v večjem obsegu neposredno odločali in se dogovarjali o obrambnih, samozaščitnih in varnostnih pripravah, zlasti v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občinah. Sprejem in uveljavljanje novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in zakona o notranjih za-i devah bo prispevalo k neposrednoj ši udeležbi delovnih ljudi in občanov pri nalogah obrambe, varnosti in zaščite.
Najširše aktivnosti vseh družbenih dejavnikov bodo usmerjene v razvoj in vsebinsko dopolnjevanje vseh že uveljavljenih oblik obrambnega in družbeno samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za obrambne priprave in za naloge civilne zaščite, narodne zaščite ter drugih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Okrepljene bodo aktivnosti za usmerjanje mladine v vojaške šole in za ureditev študijskih pogojev splošne ljudske obrambe ter drugih organiziranih oblik te vrste usposabljanja.
Nadaljevali bomo napore za krepitev in modernizacijo teritorialne obrambe in civilne zaščite. Poseben poudarek bo dan urejanju prostora za obrambo in zaščito ter krepitvi priprav v organizacijah združenega dela, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo. Nadaljevali bodo uresničevanje zastavljenih programov proizvodnje sredstev vojne tehnike.
Pri opremljanju enot civilne zaščite bo dana prednost zagotovitvi sredstev za zaščito in reševanje ob nesrečah, ki so naj pogostejše. Pospeševali bodo uresničevanje stališč Skupščine SR Slovenije o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč. Povečani bodo napori za organiziranje in izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje nesreč oziroma zmanjševanje njihovih posledic.
Za izvršitev nalog splošne ljudske obrambe bodo namenjena sredstva v višini do 0,5 % narodnega do-
hodka, ustvarjenega v letu 1981, ki se bodo uporabila z upoštevanjem načel smotrnosti in varčnosti za najbolj pereče naloge, ki neposredno krepijo obrambno in samozaščitno pripravljenost družbe.
7.2.	Delovni ljudje in občani bodo v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter skupno z drugimi družbenimi dejavniki krepili družbeno samozaščitne aktivnosti in se usposabljali za opravljanje nalog narodne zaščite.
V okviru izvajanja samozaščitnih aktivnosti bodo organizacije in skupnosti dograjevale in izpopolnjevale sistem fizičnega in tehničnega zavarovanja družbenega premoženja. Organi za notranje zadeve bodo v okviru svojih pooblastil še zlasti krepili učinkovitost pri opravljanju varnostnih nalog, za pravočasno odkrivanje in onemogočanje vseh oblik ogrožanja naše socialistične samoupravne družbe, delavcev in občanov ter zagotavljali strokovne pogoje za nadaljnje vključevanje in uresničevanje koncepta družbene samozaščite. Občine in republika bodo v okviru svojih dejavnosti na tem področju zagotavljale tudi sredstva za izpolnitev sistema zvez in informacijskega sistema organov za notranje zadeve, za modernizacijo tehnične opreme, oborožitve in delovnih prostorov ter za razširitev in modernizacijo meddržavnih mejnih prehodov v okviru sprejetih programov.
8.	Izgrajevanje družbenega sistema informiranja
8.1.	V letu 1981 bodo upravni organi in organizacije, samoupravne interesne skupnosti ter drugi udeleženci pri graditvi družbenega sistema informiranja z dogovorom uskladili naloge, medsebojne obveznosti ter odgovornosti do posameznih baz podatkov ter njihovo racionalno organizacijo, tako da bi postopoma v SR Sloveniji vsak pojav oziroma podatek zajemali samo enkrat z večnamensko funkcijo.
Nosilec te naloge bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije ter službami družbenega sistema informiranja Slovenije.
8.2.	V letu 1981 bodo vse službe družbenega sistema informiranja v svojih bazah podatkov, vezanih na občana, uvedle enotno matično številko, prek katere bodo povezani tisti registri in podatki, ki omogočajo tudi celovito zbiranje informacij za izvajanje politike socialnega varstva.
8.3.	Služba družbenega knjigovodstva in Zavod SR Slovenije za statistiko bosta v prvem polletju 1981 zagotovila primerljive podatke ob prehodu na nov sistem združevanja sredstev za družbene dejavnosti in stanovanjske ter komunalne interesne skupnosti.
8.4.	Začele se bodo priprave za izgradnjo skupnega omrežja za prenos podatkov v SR Sloveniji.
8.5.	V letu 1981 bodo pripravljene zasnove in določeni nosilci za oblikovanje ter delovanje posebnih informacijskih podsistemov na področju planiranja, cen, prenosa tehnologije in znanja ter investicijskih namer. Predložen bo tudi program postopnega poenotenja tehničnih osnov družbenega sistema informiranja ter pripravljena dolgoročna strategija šolanja kadrov in raziskovalnega dela za potrebe družbenega sistema informiranja.
8.6.	SR Slovenija se bo zavzemala za uskladitev in tehnično standardizacijo na področju družbenega sistema informiranja, za oblikovanje skupnih elementov, osnov in standardov, za nrimerno organiziranost
v federaciji ter za to, da se pospešeno omogoči premik in vračanje podatkov iz služb družbenega sistema informiranja na zvezni ravni uporabnikom v republiki in občinah.
8.7.	Sredstva javnega obveščanja bodo v sodelovanju s službami družbenega sistema informiranja tekoče spremljala uresničevanje republiške in zvezne resolucije in v skladu s svojo vlogo prispevala k izvajanju politike ekonomske stabilizacije ter o tem obveščala delovne ljudi in občane.
9.	Naloge in ukrepe na posameznih področjih podrobneje opredeljujejo naslednji spremljajoči dokumenti
1.	Projekcija plačilno bilančnega položaja SR Slovenije v letu 1981, sprejeta v Skupščini SFR Jugoslavije
2.	Zakon o proračunu SR Slovenije za leto 1981
3.	Dogovor o -uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodkov v letu 1981
4.	Energetska bilanca SR Slovenije za leto 1981
5.	Plan zaposlovanja za leto 1981.
Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 bodo v prvem trimesečju 1981 pripravili program izvajanja nalog za leto 1981, ki bo konkretiziral in operacionaliziral obveznosti iz tega dogovora.
Pripravljen bo tudi dogovor o uresničevanju politike cen v letu 1981.
* * *
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo tekoče ^spremljal izvajanje s to resolucijo dogovorjenih nalog "in do 30. junija 1981 predložil Skupščini SR Slovenije poročilo o uresničevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 ter prvo oceno razvojnih možnosti v letu 1982.
Na podlagi stališč, ki jih bo sprejela Skupščina SR Slovenije o tem poročilu, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravil osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 v letu 1982 ter ga predložil Skupščini SR Slovenije v oktobru 1981.
St. 30-34/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r
2.
y
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti
Razglaša se zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980, na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 in na seji skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 26. decembra 1980.
St. 0100-131/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti
- I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja osnove družbenoekonomskih odno-_^v na področju kulturnih dejavnosti in določa načela za samoupravno organiziranje udeležencev v svobodni menjavi dela.	#
Kulturne dejavnosti po tem zakonu so vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varstva kulturnih vrednot: književna, glasbena, plesna, 'gledališka, likovna in filmska dejavnost, varstvo naravne in kulturne dediščine, razstavna in knjižničarska dejavnost, posredovanje kulturnih vrednot v založništvu, kinematografiji, radiu in televiziji ter v drugih oblikah.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela m delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani ugotavljajo svoje osebne, skupne ter splošne družbene potrebe in interese na področju kulturnih dejavnosti, ugotavljajo možnosti za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb, za razvoj kulturnih dejavnosti in za bogatenje kulture slovenskega naroda, pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti in vsega delovnega ljudstva v SR Sloveniji ter jih v skladu z dohodkovnimi možnostmi uresničujejo s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih, po krajevnih skupnostih ter v samoupravnih interesnih skupnostih za kulturo (v nadaljnjem besedilu: kulturne skupnosti) in po njih.
3.	člen
Udeleženci svobodne menjave dela na področju Kulturnih dejavnosti so:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturno dejavnost, kot glavno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: kulturne organizacije), delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško sili drugo kulturno dejavnost ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost kot izvajalci (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
4.	člen
. Uporabniki in izvajalci omogočajo uresničevanje samoupravno ugotovljenih osebnih, .skupnih ter splošnih družbenih potreb in interesov na področju kulturnih dejavnosti zlasti tako, da:
—	opredeljujejo potrebe na področju kulturnih dejavnosti ter možnosti in načine uresničevanja teh potreb v planih svojih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	zadovoljujejo potrebe in interese uporabnikov kulturnih dejavnosti s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih (v nadaljnjem besedilu: neposredna svobodna menjava dela) ter po krajevnih skupnostih;
— se združujejo v kulturne skupnosti ter s svobodno menjavo dela v kulturnih skupnostih in po njih uresničujejo skupne ter splošne družbene potrebe in interese na področju kulturnih dejavnosti.
5.	člen
Kulturne skupnosti so: občinske kulturne skupnosti in Klil turna skupnost Slovenije
6.	člen
Uresničevanje svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti temelji na skupnem planiranju potreb in interesov za kulturne dejavnosti, zmogljivosti na tem področju ter na materialnih možnostih uporabnikov.
Pri planiranju kulturnih dejavnosti uporabniki in izvajalci poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevajo tudi potrebe, ki izhajajo iz dolgoročnih , usmeritev družbenoekonomskega in kulturnega razveja.
Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, drugimi samoupravnimi sporazumi in s pogodbami.
H.	ODNOSI MED UDELEŽENCI SVOBODNE MENJAVE DELA
7.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti so posamične kulturne in druge storitve.
Predmet svobodne menjave dela so tudi storitve, potrebne za izvedbo posameznega kulturnega programa (v nadaljnjem besedilu: program storitev).
V primerih, ko zaradi narave kulturnih dejavnosti ni mogoče ali ni smotrno vrednotiti kulturnih dejavnosti po programu storitev ali po posamičnih storitvah, je predmet svobodne menjave dela posamezna dejavnost.
8.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljeni program storitev oziroma dejavnost ali kot ceno posamične storitve.
Povračilo za opravljen program storitev ali dejavnost oziroma ceno posamične storitve sestavljajo:
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev kot izvajalcev glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in z zakonom;
—	sredstva za prihodke delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in sodelujejo pri uresničevanju programov storitev;
—	sredstva, s katerimi se amaterskim delavcem kot izvajalcem v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka, povračila stroškov in podobno, če tega ne zagotavljajo same temeljne organizacije združenega dela, v katerih delavci združujejo delo;
—	materialni stroški po samoupravno dogovorjenih normativih tistih vrst materialnih stroškov, ki se lahko normirajo ali po cenah, ki veljajo za čas zadovoljevanja skupnih potreb oziroma za druge materialne stroške, katerih ni mogoče normirati ali po izkuš-
njah iz predhodnega obdobja ob upoštevanju sprememb obsega in kakovosti dela in sprejete politike cen v planskem obdobju na podlagi dejanskih stroškov ter nabavnih cen;
—	amortizacija osnovnih sredstev po stopnjah, predpisanih z zakonom oziroma po povečanih stopnjah, če tako določijo s samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci;
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se pokrivajo iz dohodka, v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali zakonom;
—	dogovorjena sredstva rezerv v skladu z zakonom;
—	del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana kulturne skupnosti.
9.	člen
Normative in standarde za opravljanje kulturnih dejavnosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana kulturne skupnosti v skladu z,zakonom.
10.	člen
Sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti zagotavljajo uporabniki iz naslednjih virov:
a)	iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana kulturne skupnosti;
b)	iz sredstev sklada skupne porabe temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz osebnih dohodkov delavcev in delovnih ljudi za njihovo kulturno življenje; ,
c)	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljni organizaciji združenega dela za dodatne naložbe v kulturne objekte, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja novih potreb oziroma zaradi posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana kulturne skupnosti.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci se v občinskih kulturnih skupnostih sporazumejo o skupnih merilih za določanje obsega in višine sredstev, ki jih občani prispevajo iz svojih sredstev za določene kulturne storitve. Pri ugotavljanju povračil izvajalcem se upoštevajo tudi ta sredstva v obsegu določenem s samoupravnim sporazumom o temeljih plana kulturne skupnosti.
12.	člen
Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti iz neposredne svobodne menjave dela s samoupravnimi sporazumi oziroma s pogodbami ter pri določanju cen storitev in pogojev za njihovo opravljanje upoštevajo merila, standarde in normative, dogovorjene za enake ali podobne storitve v kulturnih skupnostih.
13.	člen
Izvajalci in uporabniki z dogovarjanjem v kulturnih skupnostih:
— sprejemajo programe kulturnih dejavnosti;
—	določajo programe storitev oziroma posamične kulturne in druge storitve, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela;
—	določajo standarde in normative za opravljanje kulturnih dejavnosti;
—	določajo osnove in merila za ugotavljanje cene posamične kulturne storitve oziroma povračila za program storitev oziroma kulturno dejavnost, določajo oblike povračil in način uresničevanja medsebojnih obveznosti;
—	določajo ukrepe za odpravljanje motenj v kulturnih dejavnostih, ki so nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialnih in kadrovskih zmožnosti pri izvajalcih;
—	določajo postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov storitev kulturnih dejavnosti;
—	določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti;
—	sprejemajo programe naložb za razširitev zmogljivosti izvajalcev;
—	urejajo pravice in dolžnosti ter naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	urejajo druge medsebojne odnose.
14.	člen
Uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana kulturnih skupnosti v skladu z zakonom opredeljujejo in usklajujejo osebne, skupne ter splošne družbene potrebe in interese za kulturne dejavnosti, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela v kulturnih skupnostih in po njih,	'\
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka oblikujejo uporabniki in izvajalci na podlagi elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skupnosti, ki jih sprejemajo po metodologiji, ki jo določijo v Kulturni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom.
15.	člen
Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje člemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljili planov kulturnih skupnosti:
• — obseg potreb po posameznih vrstah kulturnih storitev,
—	sredstva, ki jih bodo uporabniki zagotavljali za izvedbo kulturnih storitev in za razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti;
—	druge elemente v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti,
Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	obseg in kakovost kulturnih storitev, ki jih lahko zagotovi izvajalec ob danih prostorskih zmogljivostih, kadrovski zasedbi in veljavnih normativih in standardih;
—	merila za določitev povračila za kulturne storitve;
—	predloge za naložbe v modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti.
16.	člen
Uporabniki in izvajalci uskladijo elemente iz prejšnjega člena po svojih delegatih v skupščinah kulturnih skupnosti.
17.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti temelji na usklajenih elementih iz 15. člena tega zakona in vsebuje zlasti:
—	program, obseg, vrsto in kvaliteto kulturnih storitev;
—	program drugih nalog, s katerimi se zagotavljajo možnosti za kulturno dejavnost delovnih ljudi in občanov;
—- program nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugimi kulturnimi skupnostmi;
—	program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti;
—	pogoje, pod katerimi bodo kulturne storitve dostopne uporabnikom;
—	obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega programa kulturnih storitev in drugih nalog 'skupnosti;
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma kulturne dejavnosti in cene posamičnih kulturnih storitev;
—	osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog kulturne skupnosti, zavezance in način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti;1
—	način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja;
—	posebne pogoje pri opravljanju kulturnih dejavnosti;
—	merila za ocenjevanje kakovosti storitev;
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb;
—	normative in standarde za opravljanje kulturnih dej avnosti;
—	skupna merila za določanje obsega in višine vstopnin, naročnin, članarine, izposojevalninp in drugih prispevkov uporabnikov.
18.	člen
V postopku priprave samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinske kulturne skupnosti v okviru medobčinskega sodelovanja s samoupravnim sporazumom uskladijo vsebinske in razvojne usmeritve ter pogoje opravljanja zlasti tistih kulturnih dejavnosti na posameznih območjih, katerih izvajanje je organizirano za več občin skupaj.
19.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejmejo uporabniki in izvajalci v kulturni skupnosti plan skupnosti, v katerem opredelijo zlasti:
—	politiko in cilje razvoja kulturnih dejavnosti;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	naloge, ki jih prevzema kulturna skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog skupnosti.
20.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti je sklenjen, ko ga sprejme večina uporabnikov in večina izvajalcev. Ce ni sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti z zakonom ali odlokom na podlagi zakona ugotovi obseg potrebnih sredstev za uresničevanje nalog določenih z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti ter predpiše plačevanje prispevkov in način upe—'be teh sredstev.
Ce nekateri udeleženci niso sprejeli samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti in zaradi tega ni zagotovljeno uresničevanje nalog, ki jih določa ta sporazum, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti z zakonom ali odlokom na podlagi zakona zanje predpiše obveznost plačevanja prispevkov in način uporabe teh sredstev.
III.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE
UDELEŽENCEV V SVOBODNI MENJAVI DELA
21.	člen
Pri določanju elementov za neposredno svobodno menjavo dela se uporabniki sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih zlasti v organu upravljanja kulturne organizacije, ki s svojo dejavnostjo zadovoljuje njihove potrebe in interese.
Delegati uporabnikov iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom kulturne organizacije soodločajo o uresničevanju skupnih ciljev, o cenah storitev, o namenu uporabe sredstev in o drugih zadevah v zvezi z uresničevanjem neposredne svobodne menjave dela.
22.	člen
V	občinsko kulturno skupnost se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi združijo delavci po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki kulturnih dejavnosti skupaj z delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost, in delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost kot izvajalci.
V	občinsko kulturno skupnost se združijo kot izvajalci tudi delovni ljudje in občani, organizifani v družbenih organizacijah in društvih, ki onravliaio kulturno dejavnost.
23.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti se določi kako delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, oblikujejo svoje delegacije za delegiranje delegatov v zbor izvajalcev skupščin kulturnih skupnosti, če ti delovni ljudje ne odločijo, da opravljajo funkcijo delegacije organi njihove poklicne skupnosti oziroma drugega njihovega združenja.
24.	člen
V	občinski kulturni skupnosti uporabniki in izvajalci:
—	skrbijo za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini;
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	usklajujejo programe storitev oziroma posamičnih storitev s področja skupnosti;
—	usklajujejo merila za vrednotenje programov storitev oziroma posamičnih storitev;
—	ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev oziroma dejavnosti v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev;
—	zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti kulturnih organizacij, če ta sredstva niso obsežena v ceni storitev;
—	skrbijo za kulturno dejavnost italijanske in madžarske narodnosti na svojem območju;
—	spodbujajo kulturno dejavnost slovenske na-rodrie skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini;
—	spodbujajo medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje;
—	določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	sprejemajo plan občinske kulturne skupnosti;
—	se sporazumevajo o drugih zadevah določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti občinske kulturne skupnosti.
25.	člen
Občinske kulturne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo razvoj kulturnih dejavnosti, uresničujejo vzajemnost pri. zagotavljanju kulturnih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju vsake občinske kulturne skupnosti ter uresničujejo druge skupne interese in potrebe.
26.	člen
Uporabniki in izvajalci se v skladu s tem zakonom združujejo v Kulturno skupnost Slovenije, da bi v njej uresničevali določene skupne in splošne interese ter soodločali o vprašanjih, za katera je na področju kulturnih dejavnosti pristojna Skupščina Socialistične republike Slovenije.
27.	člen
Uporabniki in izvajalci v Kulturni skupnosti Slovenije:
—	oblikujejo skupne osnpve kulturne politike v Sloveniji;
—	zagotavljajo skladen razvoj kulturnih dejavnosti v Sloveniji;
—	skrbijo za kulturno dejavnost italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji in izpolnjujejo obveznosti Socialistične republike Slovenije do kulturnega razvoja teh narodnosti;
—	pospešujejo kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini;
—	usklajujejo medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje in zagotavljajo uresničevanje dogovorjenega programa tega sodelovanja;
—	določajo merila in kriterije in zagotavljajo sredstva za opravljanje nalog, ki se uresničujejo v Kulturni skupnosti Slovenije;
—	sprejemajo merila za oblikovanje standardov in normativov za opravljanje kulturnih dejavnosti;
—	opravljajo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon ali samoupravni sporazum.
28.	člen
Program skladnega razvoja kulturnih dejavnosti v Sloveniji, ki ga določi skupščina Kulturne skupnosti Slovenije, vsebuje:
—	program kulturnih dejavnosti, ki so skupnega pomena;
—	druge programe kulturnih dejavnosti, ki so nepogrešljiva sestavina kulturnega življenja in umetniškega ustvarjanja slovenskega naroda;
/
—	program varstva in vzdrževanja naravne in.kulturne dediščine;
—	program kulturnih dejavnosti, s katerim se za-
gotavlja hitrejši razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji;	\
—	program usklajevalnih, povezovalnih in usmerjevalnih nalog v kulturnih dejavnostih.
Do sredstev za uresničevanje programov kulturnih dejavnosti iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka so upravičeni izvajalci, ki dogovorjenega programa skladnega razvoja teh dejavnosti ne morejo uresničiti v okviru dohodkovnih možnosti občine oziroma medobčinskega sodelovanja.
29.	člen
Uporabniki in izvajalci imajo pravico, da se v kulturni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti ali njerf statut, organizirajo v temeljne skupnosti, v katerih neposredno uresničujejo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na določenem področju.
30.	člen
Delavci ene ali več temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev in tisti uporabniki, katerih potrebe in interesi ti izvajalci zadovoljujejo, lahko pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti ali njen statut, za uresničevanje svobodne menjave dela ustanovijo enoto kulturne skupnosti, v kateri uresničujejo skupne interese in potrebe pri izvajanju določenega programa kulturnih storitev oziroma dejavnosti.
31.	člen
Kulturno skupnost upravlja skupščina. Skupščina kulturne skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov občinske kulturne skupnosti delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti. Delegate v zbor izvajalcev občinske kulturne skupnosti delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
32.	člen
Delegate v zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije delegirajo zbori uporabnikov občinskih kulturnih skupnosti.
Če se na območju mesta oziroma na zaokroženem urbanem območju, ki ga določi zakon, občinske kulturne skupnosti združijo v mestno oziroma regionalno kulturno skupnost, delegirajo v zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije tudi zbori uporabnikov teh skupnosti.
V zbor izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije delegirajo delegate delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Kadar skupščina Kulturne skupnosti Slovenije obravnava vprašanja posameznih kulturnih dejavnosti, delegirajo v zbor izvajalcev delegacije izvajalcev teh dejavnosti.
Kadar skupščina Kulturne skupnosti Slovenije obravnava skupna vprašanja kulturnih dejavnosti, delegirajo v zbor izvajalcev delegacije izvajalcev vseh področij kulturnih dejavnosti.
33.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Km-, turne skupnosti Slovenije in njenim statutom se določi
tudi:''
—	število delegatskih mest in način delegiranja delegatov v zbor uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije;
—	področja kulturnih dejavnosti, za katera se oblikuje zbor izvajalcev skupščine Kulturne skupnosti Slovenije na podlagi četrtega odstavka 32. člena tega zakona, število delegatskih mest in način delegiranja delegatov v ta zbor;
—	število delegatskih mest in način delegiranja delegatov v zbor izvajalcev skupščine Kulturne skupnosti Slovenije, ki je oblikovan na podlagi petega odstavka 32. člena tega zakona.
34.	člen
Skupščina Kulturne skupnosti Slovenije, ki je oblikovana na podlagi prvega, drugega in četrtega odstavka 32. člena tega zakona, za posamezno kulturno dejavnost ali skupino kulturnih dejavnosti:
—	pripravlja predloge ustreznih delov programa skladnega razvoja kulturnih dejavnosti v Sloveniji;
—	ugotavlja in usklajuje potrebe po kadrih;
—	usklajuje potrebe in interese uporabnikov in izvajalcev pri zagotavljanju dostopnosti kulturnih dobrin najširšemu krogu delavcev, delovnih ljudi in občanov Slovenije;
—	usklajuje programe kulturnih manifestacij širšega pomena;
—	oblikuje in sprejme ustrezni del letnega programa dela Kulturne skupnosti Slovenije na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana Kulturne skupnosti Slovenije;
—	določa merila za ugotavljanje povračila izvajalcem v posamezni kulturni dejavnosti;
—	določa normative in »standarde v posamezni kulturni dejavnosti na osnovi meril za njihovo oblikovanje;
—	sprejema strokovne podlage za pripravo elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana;
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in statutom Kulturne skupnosti Slovenije.
35.	člen
Skupščina Kulturne skupnosti Slovenije oblikovana na podlagi prvega, drugega in petega odstavka 32. člena:
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte;
—	obravnava in sprejema predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	obravnava in sprejema plan Kulturne skupnosti Slovenije;
—	usklajuje programe razvoja posameznih kulturnih dejavnosti ter določa program skladnega razvoja kulturnih dejavnosti v SR Sloveniji;
—	uresničuje skrb za razvoj kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji;
—	uresničuje skrb za kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini;
—	usklajuje in sprejema program medrepubliškega in mednarodnega sodelovanja;
—	usklajuje letne programe dela posameznih kulturnih dejavnosti ter sprejema skupni letni program dela;
—	sprejema merila za oblikovanje standardov in normativov za opravljanje kulturnih dejavnosti;
—	odloča enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije o vprašanjih s področja kulture, ki so v pristojnosti Skupščine SR Slovenije;
—	opravlja naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	opravlja druge naloge, ki jih določajo zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi in statut Kulturne skupnosti Slovenije.
36.	člen
Enoto oziroma temeljno skupnost kulturne skupnosti upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote oziroma temeljne skupnosti se določi število delegatskih mest v zborih skupščine enote oziroma temeljne skupnosti ter število in način delegiranja delegatov, ki jih delegirajo delegacije uporabnikov in izvajalcev, v skladu z merili, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti.
37.	člen
Delegati v skupščini kulturne skupnosti enakopravno in sporazumno sprejemajo plan kulturne skupnosti; oblikujejo politiko na področju kulturnih dejavnosti; se sporazumevajo o programih storitev, pogojih za opravljanje kulturnih storitev; cenah oziroma povračilih, samoupravnem nadzoru in o drugih pogojih uresničevanja svobodne menjave dela in drugih medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih, ki jih določata samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti in njen statut.
38.	člen
Skupščina kulturne skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
Kadar skupščina kulturne skupnosti odloča, sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti in njenim statutom se določijo zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
Delegati v skupščini kulturne skupnosti odločajo na skupni seji obeh zborov o sprejemanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, o splošni politiki, razvoju ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja kulturnih dejavnosti, kadar ta soodloča o teh vprašanjih enakopravno z zbori skupščine družbenopolitične skupnosti, o volitvah članov organov skupščine, o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti iz 51. člena tega zakona ter o drugih zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti.
Delegati v skupščini kulturne skupnosti odločajo v obeh zborih enakopravno o sprejemu statuta skupnosti, plana skupnosti in o ukrepih za njegovo uresničitev, o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, o sprejemu drugih samoupravnih splošnih aktov in o drugih zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti se določijo zadeve, o katerih odloča posamezen zbor samostojno.
39.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov.
Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom kulturne skupnosti.
Ce tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje kulturnih dejavnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje.
40.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti se v skladu z zakonom določijo: namen in cilj ustanovitve kulturne skupnosti in svobodne menjave dela v okviru in po skupnosti, predmet svobodne menjave dela, samoupravna organiziranost v kulturni skupnosti, vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, osnove družbenoekonomskih odnosov v kulturni skupnosti, pravice in odgovornosti organov skupnosti, druge zadeve in vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti in njenim statutom se določi način sodelovanja s predstavniki organov drugih organizacij in skupnosti v skupščini kulturne skupnosti.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti in njen statut začneta veljati, ko da k njima soglasje skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti.
\	41. člen
Za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima lahko skupščina kulturne skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev.
Število teh organov, delovno področje posameznega organa in njihovo sestavo določi skupščina kulturne skupnosti s statutom tako, da jih sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oziroma izvajalcev za skupščino kulturne skupnosti
42.	člen
Kulturne skupnosti sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področja raziskovalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja in se dogovarjajo o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog. V ta namen ustanavljajo skupne organe.
43.	člen
Skupščina kulturne skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti sprejema zakone oziroma odloke in druge splošne akte s svojega področja, odloča o splošni politiki, razvoju in drugih pomembnih vprašanjih s svojega področja, ki so v pristojnosti skupščine družbenopolitične skupnosti.
44.	člen
S statuti občinskih kulturnih skupnosti na območju občin, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma
madžarske narodnosti, se določijo zadeve, o katerih enakopravno z zboroma skupščine občinske kulturne skupnosti odloča samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo italijanske oziroma madžarske narodnosti.
S	statutom Kulturne skupnosti Slovenije se določijo zadeve v zvezi s kulturno dejavnostjo narodnosti, o katerih skupščina Kulturne skupnosti Slovenije odloči potem, ko je dobila mnenje samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo italijanske oziroma madžarske narodnosti.
45.	člen
Slovenska akademija znanosti in umetnosti sodeluje s Kulturno skupnostjo Slovenije pri obravnavi temeljnih vprašanj s področja kulture, pri oblikovanju politike in programov kulturnih dejavnosti ter pri ocenjevanju rezultatov dela kulturnih dejavnosti.
Način in oblike sodelovanja določajo samoupravni splošni akti Kulturne skupnosti Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
46.	člen
Kulturna skupnost Slovenije sodeluje pri delu Prešernovega sklada v skladu s posebnim zakonom.
47.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti se v skladu z zakonom oblikuje organ samoupravne delavske kontrole, ki skrbi za uresničevanje in varstvo pravic članov, s tem da nadzoruje izvajanje pravic in opravlja nadzor nad uveljavljanjem obveznosti in odgovornosti, nad oblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti se v skladu z'zakonom urejajo pravice, dolžnosti in odgovornosti organa samoupravne delavske kontrole in njegovih članov, sestav, volitve in odpoklic ter število članov organa samoupravne delavske kontrole.
48.	člen
Kulturne skupnosti v samupravnih splošnih aktih uredijo organiziranost, naloge in odgovornost na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
49.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v kulturni skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela.
Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom pri kulturni skupnosti, lahko pa več kulturnih skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno posebno sodišče združenega dela lahko kulturne skupnosti ustanovijo tudi skupaj s samouoravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
Skupno posebno sodišče združenega dela rešuje tudi Spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med skupnostmi, ki so ga ustanovile.
50.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena lahko kulturne skupnosti oblikujejo delovne skupnosti.
Kulturna skupnost si lahko zagotovi opravljanje del iz prvega odstavka tudi s samoupravnim sporazumom z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom.
Če občinska kulturna skupnost oblikuje delovno skupnost, se ta praviloma oblikuje za več samoupravnih skupnosti v občini.
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je kulturna skupnost oblikovala delovno skupnost, k programu dela delovne skupnosti ter k razvidu del in nalog | je potrebno soglasje skupščine kulturne skupnosti, ki je to delovno skupnost oblikovala.
\	51. člen
Delovno skupnost iz prejšnjega člena vodi vodja.
Vodjo delovne skupnosti imenjujejo in razrešujejo skupščina kulturne skupnosti oziroma skupščine kulturnih in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale delovno skupnost, ko dobijo mnenje delavskega sveta delovne skupnosti.
1	52. člen
Delo kulturnih skupnosti je javno.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti oziroma s statutom se določijo oblike obveščanja javnosti.
Samoupravni sporazumi o ustanovitvi kulturne skupnosti, statut in drugi splošni akti, določeni v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi se objavijo v uradnem listu družbenopolitične skupnosti.
53.	člen
Zakonitost poslovanja občinskih kulturnih skupnosti nadzoruje pristojni občinski upravni organ, zakonitost poslovanja Kulturne skupnosti Slovenije pa pristojni republiški upravni organ.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54.	člen
Kulturne skupnosti morajo uskladiti svojo organizacijo in dejavnost ter uskladiti samoupravne sporazume o ustanovitvi ter druge samoupravne splošne akte z določbami tega zakona najkasneje v enem leta od dneva uveljavitve tega zakona.
55.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, St. 38/74 in, 31/76).
56.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-187/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
3.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o naravni in kulturni dediščini
Razglaša se zakon o naravni in kulturni dediščini, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980, na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 in na seji skupščine Kulturne skupnosti . Slovenije dne 26. decembra 1980.
St. 0100-132/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o	naravni in kulturni dediščini
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja sistem družbene skrbi za naravno in kulturno dediščino, določa pravice in dolžnosti fizičnih in pravnih oseb v zvezi z naravno in kulturno dediščino in zagotavljanje posebnega družbenega interesa pri opravljanju dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine.
2.	člen
Naravna in kulturna dediščina so po tem zakonu nepremičnine, premičnine in njihove skupine, območja in posamezni deli narave, ki imajo za SR Slovenijo ali za njeno ožje območje kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost.
Ob pogoju iz prejšnjega odstavka so naravna dediščina predvsem geološke tvorbe, nahajališča mineralov in fosilov, geomorfološke oblike, površinski in podzemeljski kraški pojavi, soteske in tesni, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, močvirja in barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, redki in značilni ekosistemi, življenjski prostori rastlinskih in živalskih vrst, reliktne, endemične, redke in značilne rastlinske in živalske vrste, drevesa, krajinska območja, razgledišča in izletišča, gorski vrhovi, objekti vrtne arhitekture in oblikovane narave.
Ob pogoju iz prvega odstavka tega člena so kulturna dediščina predvsem predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, etnološkega, antropološkega in naravoslovnega pomena, ki dokumentirajo zgodovinska dogajanja na Slovenskem; stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami naše politične in kulturne zgodovine, arhivsko gradivo, arheološka najdišča, arheološke najdbe, umetniška dela in oblikovani izdelki, etnološki predmeti, stara orodja, naprave in stroji, stavbe, skupine ali deli stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti; naselbinska območja ter stara vaška in mestna jedra.
3.	člen
Naravna in kulturna dediščina je zavarovana po tem zakonu. Deli naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali
estetsko vrednost, so kot kulturni in zgodovinski spomeniki ter naravne znamenitosti pod posebnim družbenim varstvom v skladu s tem zakonom.
4.	člen
S svojo kulturno, znanstveno, zgodovinsko oziroma estetsko vrednostjo je naravna in kulturna dediščina namenjena vsem delovnim ljudem in občanom.
Varstvo naravne in kulturne dediščine je skrb vsakega občana in celotne družbene skupnosti.
Vsakdo ima pravico pod enakimi pogoji spoznavati in uživati vrednote naravne in kulturne dediščine.
5.	člen
Organizacijske, materialne in kadrovske pogoje za zavarovanje naravne in kulturne dediščine pred uničenjem, poškodovanjem ali odtujitvijo v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah zagotavlja vsa družbena skupnost, še posebej strokovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti za kulturo.
6.	člen
Varstvo naravne in kulturne dediščine obsega dejavnosti, zapovedi, prepovedi in omejitve, ukrepe in druga prizadevanja, katerih namen je:
—	ohranjati naravno ravnovesje, biogenetsko skladnost in značilno podobo pokrajine, neokrnjenost in izvirnost kulturnih sestavin dediščine;
—	ustvarjati ugodne okoliščine za njen obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost;
—	preprečevati posege, s katerimi bi se utegnila spremeniti njena - lastnost, vsebina, oblika, narava ali neposredno okolje;
—	zagotavljati uresničevanje pravice delovnih ljudi in občanov do uživanja njenih vrednot.
7.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v zvezi z varstvom naravne in kulturne dediščine zlasti tako,
—	da sodelujejo pri akcijah varovanja dediščine in dajejo pobude za posamezne ukrepe varstva;
—	da v družbenih organizacijah in društvih razvijajo dejavnosti, s katerimi opozarjajo na vrednote dediščine, oživljajo njeno izročilo in prevzemajo posamezne naloge ali naloge v zvezi s posameznimi deli naravne in kulturne dediščine;
—	da v organizacijah združenega dela vključujejo dejavnosti v zvezi z varstvom naravne in kulturne dediščine med oblike svojega kulturnega in gospodarskega življenja;
—	da v krajevnih skupnostih spodbujajo in povezujejo dejavnosti društev, šol in drugih samoupravnih organizacij, ki so namenjene varstvu naravne in kulturne dediščine na območju krajevne kupnoti ter povezujejo interese imetnikov posameznih delov dediščine z interesi drugih v krajevni skupnosti in s širšim družbenim interesom;
—	da v kulturnih skupnostih usmerjajo razvoj dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine in da v njih in v drugih samoupravnih interesnih skupnostih (raziskovalnih, stanovanjskih, za vodno gospodarstvo, za komunhlne in druge dejavnosti materialne proizvodnje) zagotavljajo sredstva za te dejavnosti ter za pridobivanje, ohranjanje in dostopnost dediščine;
—	da v družbenopolitičnih organizacijah v skladu z ustavnim položajem in samoupravno določenimi nalogami teh organizacij obravnavajo vprašanja varstva naravne in kulturne dediščine in oblikujejo stališča glede reševanja teh vprašanj;
—	da v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine, soodločajo o zadevah, ki so določene s tem zakonom.
8.	člen
Družbenopolitične skupnosti:
—	v sistemu družbenega planiranja določajo in uveljavljajo politiko varovanja naravne in kulturne dediščine in opredeljujejo svoje pravice in obveznosti, posebej v zvezi z varovanjem kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti v skladu z aktom o razglasitvi;
—	zagotavljajo strokovno, upravno in drugo dejavnost, potrebno za varstvo naravne in kulturne dediščine v družbenopolitični skupnosti;
—	izdajajo akte in opravljajo druge ukrepe, ki jih določa ta zakon za varovanje delov naravne in kulturne dediščine;
—	spodbujajo samoupravno sporazumevanje in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju o vprašanjih varstva naravne in kulturne dediščine.
9.	člen
Nosilci družbenega planiranja določajo in usmerjajo varstvo naravne in kulturne dediščine v planskih aktih.
Pri tem upoštevajo strokovno osnovo, ki ima zlasti naslednje sestavine:
—	pregled območij, objektov, naselij ali njih delov, stvari ter rastlinskih in živalskih vrst, ki se po tem zakonu štejejo za naravno in kulturno dediščino;
—	prikaz in oceno stanja naravne in kulturne dediščine ter pogojev in možnosti njenega razvoja;
—	prikaz tistih delov naravne in kulturne dediščine, ki so zavarovane kot kulturni spomeniki ali naravne znamenitosti ali naj se kot take zavarujejo;
—	strokovno oceno kulturne, znanstvene, zgodovinske in estetske vrednosti naravne in kulturne dediščine z navedbo elementov, vsebine in značilnosti, ki se naj zlasti varujejo;
—	predlogov rešitev, ukrepov, varstvenih režimov in razvojnih usmeritev za varstvo naravne in kulturne dediščine z oceno učinkov in potrebnih sredstev;
—	oceno ogroženosti naravne in kulturne dediščine v primeru naravnih nesreč in drugih izrednih razmerah.
10.	člen
Občani in civilne pravne osebe, ki imajo lastninsko ali drugo pravico na posameznih delih naravne in kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: imetnik naravne in kulturne dediščine), morajo z njimi ravnati kot dobri gospodarji in jih ohranjati, ali pa jih prepustiti strokovni organizaciji.
11.	člen
Družbena pravna oseba, ki upravlja z delom naravne in kulturna dediščine (v nadaljnjem besedilu: imetnik pravice upravljanja), ga mora zaradi njegovega posebnega družbenega pomena ohranjati, ne glede na njegovo uporabno vrednost, in mora opustiti njegovo rabo, če bi se z njo utegnila zmanjšati njegova kulturna, znanstvena, zgodovinska ali estetska vrednost.
12.	člen
Občan ali pravna oseba lahko izvozi del naravne in kulturne dediščine, ki ni razglašen za kulturni ali zgodovinski spomenik ali naravno znamenitost, le z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za kulturo. Ta organ odloči o zadevi na podlagi mnenja strokovne organizacije.
13.	člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom naravne In kulturne dediščine opravljajo organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine, muzeji in arhivi (v tem zakonu: strokovne organizacije), v skladu z določbami tega zakona.
Posamezne strokovne naloge v zvezi z varstvom naravne in kulturne dediščine opravljajo v mejah določb tega zakona tudi knjižnice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, raziskovalne organizacije in druge delovne organizacije, če v skladu s svojo dejavnostjo upravljajo z deli naravne in kulturne dediščine in če s tem soglašajo strokovne organizacije, ter pristojne upravne organizacije.
14.	člen
Občani, samoupravne organizacije in skupnosti imajo pri dejavnostih v zvezi z varstvom naravne in kulturne dediščine pravico poiskati pomoč strokovnih organizacij. To pomoč morajo poiskati, kadar bi njihova dejavnost brez strokovne pomoči lahko škodovala naravni in kulturni dediščini.
II.	KULTURNI IN ZGODOVINSKI SPOMENIKI TER NARAVNE ZNAMENITOSTI
15.	člen
Dele naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, razglase pristojni organi za kulturne in zgodovinske spomenike ali za naravne znamenitosti.
16.	člen
Kulturni in zgodovinski spomeniki so lahko posamezni premični in nepremični predmeti, naselja ali njihovi deli, območja in zbirke. Po svojih značilnih lastnostih so: arheološki spomeniki, zgodovinski spomeniki, umetnostni in arhitektonski spomeniki, urbanistični spomeniki, etnološki spomeniki in tehniški spomeniki.
Arheološki spomeniki so lahko zemljišča, ki vse- • bujejo posebno pomembne sledove človeškega delovanja v zgodnjih zgodovinskih obdobjih, in posebno pomembni predmeti iz teh obdobij.
Zgodovinski spomeniki so lahko območja, naselja ali njihovi deli, predmeti ali zbirke predmetov, ki so posebnega pomena za zgodovino delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve ali ki sicer značilno ponazarjajo in izpričujejo politično zgodovino, zgodovino vojn, socialno zgodovino, zgodovino prometa in trgovine, sodstva, prosvete in kulture, verstva, znanosti in tehnike ter gospodarske zgodovine na naših tleh.
Zgodovinski spomenik je tudi arhivsko gradivo.
Umetnostni in arhitekturni spomeniki so lahko posamezne oblikovane stavbe in skupine stavb, oblikovani prostorski in javni spomeniki, umetnostno pomembne sestavine stavbarstva, arhitekturni in umetniško pomembni detajli, slikarski, kiparski, grafični in drugi umetniški in oblikovani izdelki in predmeti umetne obrti, ki štejejo za najvišje dosežke umetnosti, oblikovanja in arhitekture na naših tleh.
Urbanistični spomeniki so lahko mestna ali vaška naselja ali deli naselij, ki so najznačilnejši ali najvišji dosežki v oblikovanju prostora.
Etnološki spomeniki so lahko območja, stavbe, skupine stavb in premični predmeti vsakdanje rabe in oblikovani izdelki, ki izpričujejo način življenja in ustvarjalnosti slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti in drugih ljudstev na‘območju SR Slovenije.
Tehniški spomeniki so lahko stavbe in skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti, ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev in tehnične kulture v Sloveniji.
17.	člen
Naravne znamenitosti so lahko po svoji namembnosti ter pomenu narodni parki, regijski parki, krajinski parki, naravni rezervati, naravni spomeniki, spomeniki oblikovane narave ter ogrožene rastlinske in živalske vrste.
Narodni parki so lahko večja, naravno zaokrožena, pretežno prvobitna območja z ekosistemi in naravnimi znamenitostmi velikega ali izjemnega pomena za SR Slovenijo. Namenjeni so predvsem ohranitvi in proučevanju naravnih ekosistemov in rekreaciji.
Regijski parki so lahko zaokrožena območja prvobitne in kultivirane narave, ki povezujejo v celoto značilno pokrajino in naravne znamenitosti. Namenjeni so predvsem ohranitvi naravnih ekosistemov in rekreaciji.
Krajinski parki so lahko območja kultivirane narave, ki združujejo značilno krajino s sestavinami na^ ravne in kulturne dediščine in so namenjena predvsem rekreaciji in ohranitvi značilne pokrajine, kakor tudi območja v ekstremnejših klimatskih in geomorfolo-ških razmerah ter v visokogorski in alpski vegetacijski stopnji. Namenjeni so vzdrževanju in krepitvi naravnega ravnotežja in ohranjanju spomina na pomembne dogodke in osebnosti.
Naravni rezervati so lahko manjša območja značilnih, enkratnih, redkih ali ogroženih ekosistemov. Namenjeni so ohranitvi ekološke raznolikosti in biogenetske skladnosti posameznih območij SR Slovenije, vzdrževanju naravnega ravnotežja, ohranitvi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter raziskovalnemu delu.
■ Naravni spomeniki so lahko posamezne naravne znamenitosti ali zelo majhna območja s posebnimi in estetskimi zanimivostmi oblik, vsebine, lege in razsežnosti, ali predstavljajo vzorčni primer nekega naravnega pojava. Namenjeni so ohranitvi redkih ali značilnih naravnih pojavov.
Spomeniki oblikovane narave so lahko posamezne naravne znamenitosti, ki so navadno povezani s kulturnimi spomeniki. To so manjša območja ali objekti vrtnega in parkovnega oblikovanja z botanično, estetsko in kulturno namembnostjo.
Ogrožene rastlinske in živalske vrste so lahko tiste, katerih obstoj je ogrožen zaradi redkosti, sprememb v okolju, naravnega zmanjševanja njihovih populacij ali zaradi vpliva človeka. To so vrste, ki jih ne moremo dovolj uspešno varovati v naravnih rezervatih.
a)	Razglasitev za kulturni ali zgodovinski spomenik ali naravno znamenitost
18.	Člen
Nepremične dele naravne in kulturne dediščine in njihove pritikline, ki imajo posebno kulturno, znanstve-no-zgodovinsko ali estetsko vrednost, razglasi s svojim
aktom za kulturni ali zgodovinski spomenik oziroma za naravno znamenitost (v nadaljnjem besedilu: spomenik ali znamenitost) občinska skupščina po tem, ko dobi mnenje ali predlog organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
19.	člen
Akt iz‘prejšnjega člena obsega natančno oznako spomenika ali znamenitosti, navedbo imetnika naravne in kulturne dediščine oziroma imetnika pravice upravljanja, lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, ter režime varstva; posamezne omejitve in prepovedi ter razvojne usmeritve glede spomenika ali znamenitosti in glede njegove neposredne okolice.
Kadar je to potrebno zaradi narave spomenika ali znamenitosti, določa akt iz prejšnjega odstavka tudi pravice in obveznosti družbenopolitične skupnosti ter druge nosilce in način uresničevanja posebnih obveznosti v skladu s tem zakonom.
20.	člen
Družbenopolitična skupnost, katere organ s svojim aktom razglasi ali začasno razglasi spomenik ali znamenitost, zagotovi sredstva za:
—	enkratno nadomestilo organizaciji združenega dela ali drugi družbeni pravni osebi, civilni pravni osebi ali občanu, če se mu zaradi omejitev in prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka oziroma za življenje in delo in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru določenega režima varstva oziroma razvojnih usmeritev glede spomenika ali znamenitosti;
—	nadomestilo za škodo oziroma povračilo za ukrepe iz 35. člena tega zakona.
Za določanje višine enkratnega nadomestila po prvi alinei prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80).
21.	člen
Skupščina SR Slovenije sprejme akt iz 18. člena tega zakona po tem, ko dobi mnenje ali predlog Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, če gre za narodni ali regionalni park, za ogrožene rastlinske in živalske vrste ali za drug spomenik oziroma za znamenitost velikega ali izjemnega pomena za SR Slovenijo.
22.	člen
Z aktom, s katerim razglasi del naravne in kulturne dediščine za spomenik ali znamenitost, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti prenese spomenik ali znamenitost v upravljanje usposobljenemu društvu ali družbeni pravni osebi v sporazumu z njo, ali ustanovi organizacijo združenega dela za varstvo tega spomenika ali znamenitosti in določi v skladu s tem zakonom njene naloge ter vsebino in način njenega sodelovanja z obstoječo strokovno organizacijo ali strokovnimi organizacijami.
23.	člen
Organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine vodi register nepremičnih spomenikov in znamenitosti na temelju aktov iz 18. do 22. člena tega zakona za območje občine, za katero je ustanovljena.
Register nepremičnih spomenikov in znamenitosti je javna listina in obsega zlasti:
—	opis spomenika ali znamenitosti, njegovega dejanskega in pravnega stanja;
— popis nastanka spomenika ali znamenitosti in pomembnejših dejanskih in pravnih sprememb z njim ali v zvezi z njim;
—	listine, ki so v zvezi s spomenikom ali znamenitostjo;
—	seznam pomembnejše literature, ki obravnava spomenik ali znamenitost;
—	strokovno dokumentacijo spomenika ali znamenitosti, ki omogoča njegovo prepoznavanje in obnovo;
—	podatke o vlaganjih v spomenik ali znamenitost;
—	dokumentacijo o konservatorskih delih ali drugih posegih na spomeniku ali znamenitosti
24.	člen
Razglasitev nepremičnine za spomenik ali znamenitost se vpiše v zemljiško knjigo.
Nepremični spomeniki ali znamenitosti so označenu Oznaka vsebuje tudi navedbo lastnosti, zaradi katerih je predmet razglašen za spomenik ali znamenitost.
Republiški upravni organ, pristojen za kulturo, izda predpis o obliki ii} rabi oznak iz prejšnjega odstavka.
25.	člen
Premični deli naravne in kulturne dediščine, s katerimi upravljajo muzeji, so kot posamezni predmeti ali kot zbirke spomeniki ali znamenitosti.
26.	člen
l
Premični del naravhe in kulturne dediščine, ki ima posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost, pa ni v upravljanju muzeja, razglasi za spomenik ali znamenitost za kulturo pristojni upravni organ tiste občine, v kateri je tak predmet ali zbirka ob izdaji akta. Razglasitev predlaga muzej oziroma organizacija iz drugega odstavka 13. člena, ki s predmetom upravlja.
Za vsebino akta iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja določba 19. člena tega zakona.
27.	člen
Premični spomeniki ali znamenitosti iz 25. in 26. člena tega zakona morajo biti registrirani. Register predmetov iz 25. člena vodi muzej, register predmetov iz 26. člena pa muzej, ki ga določi občinska skupščina.
Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine vodi zbirni register vseh spomenikov ali znamenitosti, razen arhivskega gradiva.
Evidenco arhivskega gradiva vodi arhiv, zbirno evidenco arhivskega gradiva pa Arhiv SR Slovenije. Register premičnih spomenikov in znamenitosti ter evidenca arhivskega gradiva sta javni listini.
Republiški upravni organ, pristojen za kulturo, izda predpis o sestavi'in vodenju registra spomenikov ali znamenitosti in evidence arhivskega gradiva.
28.	člen
Za dele naravne in kulturne dediščine, za katere je upravičeno domnevati, da imajo lastnosti, zaradi katerih bodo razglašeni za spomenik ali znamenitost, lahko vsakdo predlaga začasno razglasitev, če je to v družbenem interesu.
Pogoj iz prejšnjega odstavka je izpolnjen posebno takrat, kadar je nevarno, da bi bil del naravne in kulturne dediščine uničen, poškodovan ali izgubljen.
29.	člen
Akt o začasni razglasitvi za spomenik ali znamenitost izda občinski upravni organ, pristojen za kulturo, po posvetovanju s strokovno organizacijo.
30.	člen
Ko izda akt iz prejšnjega člena, začne pristojni organ postopek za redno razglasitev dela naravne in kulturne dediščine za spomenik ali znamenitost.
Akt iz prejšnjega člena velja za čas, ki je določen v aktu samem, vendar najdlje 12 mesecev.
Za dele naravne in kulturne dediščine, ki so začasno razglašeni za spomenik ali znamenitost, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o spomenikih in znamenitostih.
b)	Dolžnosti, odgovornosti in pravice imetnikov spomenikov ali znamenitosti
31.	člen
Občan in civilna pravna oseba, ki ima spomenik ali znamenitost v posesti (v nadaljnjem besedilu: imetnik spomenika ali znamenitosti), mora:
—	vzdrževati oziroma ohranjati njegovo substanco, njegovo podobo in njegov položaj v okolici;
—	varovati spomenik ali znamenitost pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali človeškega ravnanja;
—	dopuščati in omogočati strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih one pooblastijo, proučevanje, popisovanje, snemanje spomenika ali znamenitosti v znanstvene in kulturne namene;
—	omogočati občanom dostop do spomenika ali znamenitosti, če to ni nevarno za spomenik ali znamenitost, oziroma ne povzroči imetniku škode ali nesorazmernih neprijetnosti;
—	strokovni organizaciji začasno izročiti spomenik ali znamenitost, če je to potrebno zaradi organizacije razstave ali drugih tehtnih razlogov, vendar največ za šest mesecev v petih letih;
—	sproti, najpozneje pa v 15 dneh, obveščati strokovno organizacijo, pri kateri je spomenik ali zname-hitost registrirana ali evidentirana, o vseh spremembah stvarnih in pravnih dejstev, pomembnih za register;
—	skrbeti za oznako nepremičnega spomenika ali znamenitosti.
32.	člen
Imetnik spomenika ali znamenitosti ne sme uporabljati spomenika ali znamenitosti za namene ali na način, ki nasprotuje njegovi naravi ali pomenu.
33.	člen
Imetnik spomenika ali znamenitosii ima pravico ao brezplačnih pojasnil strokovne organizacije v zvezi z lastnostmi in pomenom spomenika ali znamenitosti, do nasvetov in navodil glede njegovega vzdrževanja .in do napotkov, kako naj opravlja svoje dolžnosti iz 31. člena tega zakona.
34.	člen
Ce stroški vzdrževanja spomenika ali znamenitosti, na katerem ima kdo lastninsko pravico presegajo gospodarsko korist in običajne stroške vzdrževanja spomenika ali znamenitosti, lahko strokovna organizacija vloži v njegovo vzdrževanje družbena sredstva, ali zagotovi vlaganje družbenih sredstev. O takem vlaganju napravita imetnik in strokovna organizacija dokazno listino, če gre za nepremičnino, pa mora strokovna or-
ganizacija poskrbeti, da se vlaganja zavarujejo s hipoteko.
Ce imetnik odsvoji spomenik ali znamenitost iz prejšnjega odstavka, mora strokovni organizaciji ali drugi družbeni pravni osebi, ki je v njegovo vzdrževanje vložila družbena sredstva, vrniti znesek, za katerega se je vrednost spomenika ali znamenitosti povečala.
35.	člen
Strokovna organizacija povrne imetniku spomenika ali znamenitosti škodo, ki mu je brez njegove krivde nastala zaradi opravljanja dolžnosti od tretje do pete alinee 30. člena tega zakona, če imetnik ne more izterjati odškodnine od tistega, ki je škodo povzročil. Prav tako mu- na njegovo zahtevo povrne škodo, ki mu je nastala zaradi omejitve rabe po 37. členu tega zakona. Strokovna organizacija se z imetnikom spomenika ali znamenitosti sporazume o povračilu za ukrepe, s katerimi bo omogočal dostopnost spomenika ali znamenitosti občanom.
36.	člen
Imetnik sme opravljati posege na spomeniku ali znamenitosti le v sporazumu s sttokovno organizacijo, v skladu z njenimi navodili in z izvajalci, s katerimi se ta organizacija strinja.
37.	člen
Ce imetnik spomenika ali znamenitosti ne opravi pravočasno potrebnih del na spomeniku ali znamenitosti, ga strokovna organizacija opomni in mu da rok, v ■ katerem mora dela opraviti. Ce imetnik tudi v tem roku del ne opravi, pa stroški vzdrževanja ne presegajo gospodarskih koristi in običajnih stroškov vzdrževanja spomenika ali znamenitosti, lahko zagotovi izvedbo teh del na predlog strokovne organizacije in na stroške imetnika občinski upravni organ, pristojen za kulturo.
38.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za kulturo, lahko na predlog strokovne organizacije imetniku prepove rabo spomenika ali znamenitosti na določen način ali v posamezne namene, če bi bila taka raba nevarna' za obstoj in neokrnjenost spomenika ali znamenitosti. Iz enakega razloga lahko imetniku tudi prepove prenašanje spomenika ali znamenitosti.
39.	člen
Ce imetnik spomenika ali znamenitosti in strokovna organizacija o posameznih vprašanjih glede dolžnosti in pravic imetnika in glede pristojnosti strokovne organizacije iz 31., 33., 36. in 37. člena tega zakona ne dosežeta soglasja, lahko vsak od njiju zahteva od občinskega upravnega organa, pristojnega za kulturo, da o stvari odloči v upravnem postopku.
Ce imetnik spomenika ali znamenitosti in strokovna organizacija ne dosežeta soglasja glede povračila iz drugega odstavka 34. člena ali glede odškodnine oziroma povračila iz 35. člena tega zakona, se lahko vsak od njiju obrne na sodišče, da v nepravdnem postopku odmeri povračilo oziroma odškodnino.
40.	člen
Imetnik, ki namerava spomenik ali znamenitost prodati, ga mora najprej ponuditi naprodaj občini, na območju katere je spomenik ali znamenitost, če gre za nepremičnino; muzeju, če gre za premičnino oziroma arhivu, če gre za arhivsko gradivo, in navesti označbo in ceno spomenika ali znamenitosti ter druge prodajne pogoje. Občina lahko predkupno pravico prepusti
ustrezni strokovni organizaciji ali drugi družbeni pravni osebi po posvetovanju s strokovno organizacijo.
Predkupna pravica preneha po šestih mesecih, odkar je imetnik najavil nameravano prodajo, če v tem času nobeden od predkupnih upravičencev iz prejšnjega odstavka ne sprejme prodajne ponudbe.
Imetnik arhivskega gradiva, ki namerava le-tega odsvojiti, ga mora najprej ponuditi arhivu. Ce arhiv ponudbe ne sprejme v 90 dneh, lahko imetnik z njim prosto razpolaga.
41.	člen
Imetnik lahko spomenik oziroma znamenitost trajno ali začasno izvozi samo izjemoma, če dobi dovoljenje republiškega upravnega organa, pristojnega za kulturo.
Upravni organ iz prejšnjega odstavka lahko dovoli po posvetovanju s strokovno organizacijo trajen izvoz, če so zanj zelo tehtni razlogi in če z njim ne bi bilo znatno zmanjšano število spomenikov ali znamenitosti določene vrste.
Upravni organ iz prvega odstavka tega člena lahko dovoli začasen izvoz spomenika ali zna .enitosti, pri tem pa določi rok za vrnitev in pogoje za zavarovanje spomenika ali-znamenitosti.
Ce izvira spomenik ali znamenitost iz druge republike ali avtonomne pokrajine, si mora pristojni upravni organ, preden izda dovoljenje za izvoz, priskrbeti soglasje pristojnega organa te republike ali avtonomne pokrajine.
42.	člen
Določbe 31. do 33., 36. do 33. in 41. člena tega zakona veljajo smiselno tudi za družbene pravne osebe, ki imajo na spomeniku ali znamenitosti pravico upravljanja (v nadaljnjem besedilu: imetnik pravice upravljanja).
43 člen
Nepremični spomenik ali znamenitost, na kateri ima kdo lastninsko pravico, se sme razlastiti, spomenik ali znamenitost v družbeni lastnini pa prenesti iz sredstev ene v sredstva druge družbene pravne osebe razen v primerih iz 2. in 3; člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: zakon o. razlastitvi, Uradni list SRS, št. 5/80), kadar je to v splošnem interesu potrebno,
—	da se omogoči primerna dostopnost spomenika ali znamenitosti občanom;
—	da se omogoči ali bistveno olajša preučevanje spomenika ali znamenitosti;
—	da se omogoči ali bistveno olajša varovanje in vzdrževanje spomenika ali znamenitosti;
—	da se spomenik ali znamenitost usposobi in uporablja za kulturne dejavnosti (prikaz arheoloških najdb, muzejske in druge razstave, kulturne prireditve), kot spominski objekti ali za druge kulturne namene;
—	da se spomenik ali znamenitost vključi v obnovo in novo namembnost zaokrožene urbane in pokrajinske celote, določene z družbenim planom družbenopolitični skupnosti.
. 44. člen
Razlastitev ali prenos iz prejšnjega člena predlaga organ pristojne družbenopolitične skupnosti, v primerih iz zadnjih dveh alinej prejšnjega člena pa lahko tudi strokovna organizacija, druga organizacija združenega dela, ki bo spomenik ali znamenitost uporabljala za svojo dejavnost, ali samoupravna interesna skupnost, ki načrtuje obnovo ali namembnost urbane ali pokrajinske celote.
45.	člen
Splošni interes za razlastitev ali prisilni prenos ugotovi v primerih iz 43. člena tega zakona skupščina občine na seji z odločbo.
46.	člen
Kadar gre za prisilni prenos pravice upravljanja spomenika ali znamenitosti v družbeni lastnini, ki zaradi svoje narave ne rabi za pridobivanje dohodka in za zadovoljevanje poslovnih interesov, temveč zgolj za kulturne namene, je družbeno pravna oseba, ki se ji spomenik ali znamenitost odvzame, opravičena le do povračila sredstev, ki jih je vanj vložila.
47.	člen
Ce ni v 43. do 46. členu tega zakona drugače določeno, veljajo za razlastitev ali prisilen prenos pravice upravljanja spomenika ali znamenitosti določbe zakona o razlastitvi.
48.	člen
Strokovna organizacija lahko predlaga, da skupščina občine prenese pravico upravljanja na premičnem spomeniku ali znamenitosti od imetnika pravice upravljanja na strokovno organizacijo, če bi bilo s tem pomembno dopolnjeno njeno muzejsko, galerijsko ali arhivsko gradivo, če bi bila s tem zagotovljena dostopnost spomenika ali znamenitosti javnosti, ali bistveno izboljšane razmere za proučevanje spomenika ali znamenitosti, olajšano njegovo varovanje in vzdrževanje, ali če imetnik pravice upravljanja trajno zanemarja skrb za spomenik ali znamenitost.
Strokovna organizacija lahko tudi predlaga, da občinska skupščina prenese pravico upravljanja na premičnem spomeniku ali znamenitosti od imetnika pravice upravljanja na drugo družbeno pravno osebo, če je ta pripravljena in sposobna primerno skrbeti za spomenik ali znamenitost.
Ce se imetnik pravice upravljanja spomenika ali znamenitosti in strokovna organizacija ne moreta sporazumeti o odškodnini, odloči o njej sodišče v nepravdnem postopku.
49.	člen
Družbenopolitične skupnosti lahko prepustijo premične spomenike ali znamenitosti, na katerih imajo pravico upravljanja, v upravljanje strokovni organizaciji, nepremičnine pS strokovni organizaciji oziroma drugi družbeni pravni osebi, potem ko dobijo mnenje organizacije za varstvo.
50.	člen
Za nepremični spomenik ali znamenitost, ki je začasno brez imetnika, skrbi organizacija za varstvvo, ki opravlja naloge varstva v občini, na katere območju leži spomenik ali znamenitost.
Za premični spomenik ali znamenitost, ki je začasno brez imetnika, skrbi strokovna organizacija, ki jo določi za kulturo pristojni upravni organ občine, na območju katere je spomenik ali znamenitost ob izdaji odločbe.
c)	Druge določbe o varstvu spomenikov ali znamenitosti
51.	člen
Spomenika ali znamenitosti, ki je v družbeni lastnini, ni mogoče odtujiti iz družbene lastnine, razen v primerih iz 41. člena tega zakona; na njem tudi ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovaniem.
52.	člen
Nihče ne sme uporabljati imena, oblike in drugih prepoznavnih značilnosti spomenika ali znamenitosti za reklamo, propagaindo, kot elemente firme ali blagovne znamke in podobno, če bi to nasprotovalo naravi ali pomenu spomenika ali znamenitosti.
53.	člen
Del naravne in kulturne dediščine, ki ga kdorkoli najde v vodi ali v zemlji, je družbena lastnina.
Kdor odkrije del naravne ali kulturne dediščine, o katerem je utemeljeno domnevati, da ima lastnosti, zaradi katerih bo razglašen za spomenik ali znamenitost, mora poskrbeti, da ostane nepoškodovan na mestu in v položaju, kot ga je odkril, nato pa o najdbi takoj obvestiti strokovno organizacijo.
Nihče ne sme s svojim delovanjem ali ukrepanjem otežiti raziskovanja najdbe iz prejšnjega odstavka ali najdišča, ne da bi za to dobil soglasje strokovne organizacije.
Če strokovna organizacija v 15 dneh po obvestilu o najdbi ne da upravičencu soglasja za delo na najdišču, lahko upravičenec zahteva, da mu določi rok trajanja prepovedi za kulturo pristojni upravni organ občine, na območju katere je najdišče.
Pri odločanju o zadevi iz. prejšnjega odstavka upošteva upravni organ poleg strokovne in tehnične zahtevnosti raziskovalnih varstvenih del 'tudi višino sredstev, ki jih ta dela terjajo, razen če preskrbi ta sredstva zainteresirana stranka.
54.	člen
Kadar obsega stavbno zemljišče arheološko najdišče, vsebuje priprava stavbnega zemljišča tudi zavarovalno arheološko raziskavo tega zemljišča.
Dokler ni opravljena zavarovalna arheološka raziskava, izvajalec ne sme opravljati drpgih del na zemljišču, razen tistih, ki jih dovoli strokovna organizacija.
55.	člen
Zavarovalna arheološka raziskava zemljišča obsega zlasti zavarovalno izkopavanje z izdelavo ustrezne dokuijientacije, ki omogoča znanstveno obdelavo najdišča in ustrezno vzdrževanje arheoloških najdb. Na podlagi take raziskave zemljišča se dokončno določi njegova namembnost.
56.	člen
Arheološko izkopavanje oziroma raziskovanje sme opravljati samo za to usposobljena strokovna organizacija ali od nje pooblaščena raziskovalna organizacija ali raziskovalec v skladu z določbami tega zakona.
Za arheološko izkopavanje oziroma raziskovanje je potrebna odločba republiškega upravnega organa, pristojnega za kulturo. S to odločbo določi zlasti meje območja, pogoje in način raziskovanja, prepovedi in omejitve imetniku najdišča in drugim osebam za čas tranjanja raziskovanja.
č) Posebne določbe o varstvu arhivskega gradiva
57.	člen
Družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti in druge skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije ter društva morajo skrbeti za ohranjanje, materialno varnost in urejenost izvirnega in reproduciranega dokumentarnega gradiva, ki ga prejemajo ali nastane pri njihovem delu, dokler ni iz tega gradiva • odhrj^no nrhivskn Gradivo*
St. 1 — 13. I. 1981 ----------%-----------
Imetniku ne preneha dolžnost iz prejšnjega odstavka, če ponudi gradivo iz prejšnjega odstavka arhivu.
58.	člen
Arhivsko gradivo je izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografi-rano ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost ali za kulturo, in sicer ne glede na to kdaj, kje in pri kom je nastalo.
59.	člen
Arhivsko gradivo nastane tako, da ga imetnik po navodilih arhiva odbere iz dokumentarnega gradiva.
Ce hrani občan ali civilna pravna oseba, ki ni društvo, dokumentarno gradivo, ki ima lastnosti iz prejšnjega člena tega zakona, razglasi na predlog arhiva to gradivo za arhivsko gradivo občinski upravni organ, pristojen za kulturo.
60.	člen
Arhivsko gradivo bivših državnih ali avtonomnih organov in organizacij je družbena lastnina.
61.	člen
če imetnik arhivskega ali dokumentarnega gradiva iz 57. člena tega zakona preneha obstajati in nima pravnega naslednika, prevzame arhivsko gradivo v upravljanje arhiv.
62.	člen
Imetnik arhivskega gradiva ni dolžan omogočiti občanom dostopa do njega (četrta alinea 31. člena tega zakona).
63.	člen
Civilne pravne sebe, ki niso društva in ki imajo arhivsko gradivo, starejše od 50 let, morajo dovoliti arhivu ali drugim organizacijam ali posameznikom, ki jih pooblasti arhiv, da uporabljajo to gradivo za raziskovalne, študijske in razstavne namene.
64.	člen
Občarii, ki imajo arhivsko gradivo, starejše od 50 let, morajo dovoliti aihivu, da ga reproducira za znanstveno ali strokovno obdelavo.
65.	člen
Družbena pravna oseba, ki je imetnik arhivskega gradiva, mora sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva ter pri vodenju evidenc o njem in mora za izvajanje obveznosti po določbah tega zakona zagotoviti primerna sredstva in strokovno usposobljene delavce. Za primere, ko 'se imetnik in arhiv ne moreta sporazumeti,o obsegu imetnikove dolžnosti velja določba prvega odstavka 39. člena tega zakona.
66.	člen
Arhivsko gradivo, ki je v družbeni lastnini, je treba izročiti, če se imetnik in arhiv ne dogovorita drugače, arhivu:
—	po petih letih od nastanka, če gre za gradivo družbenopolitičnih organizacij;
—	po desetih letih od nastanka, če gre za gradivo delovnih in drugih organizacij s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti;
—	po petnajstih letih od nastanka, če gre za gradivo organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti;
—	po tridesetih letih od nastanka, če gre za gradivo sodišč, javnih tožilstev in javnih pravobranilstev.
Društva izročajo arhivsko gradivo po 30 letih od nastanka gradiva, če se z arhivom ne dogovorijo drugače.
67.	člen
Od filmskega gradiva, ki je v družbeni lastnini, je treba izročiti:
—	dve brezhibni kopiji v šestih mesecih po izgo-tovitvi filma,
—	originalno negativ sliko in ton negativ ter delovne kopije in posredne zvočne zapise v treh letih po izgotovitvi filma.
68.	člen
''V	.■
Arhivsko »gradivo je treba izročiti arhivu v originalu, urejeno, popisano in v zaokroženih in kompletnih celotah.
69.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za kulturo, izda navodila o odbiranju in o izročanju arhivskega gradiva, o načinu vzdrževanja in varovanja tega gradiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo, o načinu in pogojih za uporabo arhivskega gradiva, o njegovi strokovni obdelavi, izdelavi inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki delajo z arhivskim in dokumentarnim gradivom.
III.	STROKOVNE ORGANIZACIJE
70.	člen
Strokovne organizacije po tem zakonu so organiza-nizacije, ki opravljajo strokovne naloge varstva naravne in kulturne dediščine kot glavno dejavnost.
Strokovne organizacije se organizirajo:
—	kot temeljne organizacije združenega dela \ .o-stavi strokovnih delovnih organizacij ali drugih delovnih organizacij;
—	kot delovne organizacije.
Dejavnost strokovnih organizacij je kulturna dejavnost in je posebnega družbenega pomena. Naloge varstva naravne in kulturne ded’šiine. določene s tem zakonom, opravljata tudi Zavod SR Slovenije za varstvo-naravne in kulturne dediščine in Arhiv SR Slovenije kot republiški upravni organizaciji.
71.	člen
Strokovne organizacije opravljajo v zvezi z varstvom naravne in kulturne dediščine zlasti naslednje naloge:
—	ugotavljajo, popisujejo in raziskujejo naravno in kulturno dediščino;
—	dokumentirajo in vrednotijo naravno in kulturno dediščino;
—	ugotavljajo in predlagajo, katere dele naravne in kulturne dediščine je treba razglasiti za spomenik ali znamenitost, in izdelujejo analitično osnovo, potrebno za razglasitev;
—	predlagajo, strokovno pripravljajo in utemeljujejo izdajo upravnih aktov na področju varovanja spomenikov ali znamenitosti;'
—	vzdržujejo, obnavljajo in zavarujejo spomenike
ali znamenitosti;	,	>
—	skrbijo za pravilno vzdrževanje, ustrezno rabo in ohranjanje spomenikov ali znamenitosti in sodelujejo z imetniki spomenikov ali znamenitosti ali z organi, ki jih upravljajo;
—	predlagajo ukrepe za varstvo v primerih naravnih nesreč ali drugih izrednih razmerah;
—	proučujejo vprašanja varstva kulturne in naravne dediščine, še posebej spomenikov ali znamenitosti;
—	redno ali načrtno sodelujejo z vzgojnoizobra-ževalnimi organizacijami pri njihovem delu;
—	dajejo občanom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri spoznavanju in varovanju naravne in kulturne dediščine;
—	razvijajo pri delovnih ljudeh in občanih zavest o pomenu naravne in kulturne dediščine in njenega varstva.
72.	člen
Strokovne organizacije sodelujejo med seboj, usklajujejo svoje dejavnosti, se dogovarjajo o skupnih nalogah, izmenjujejo ali si med seboj izposojajo spomenike ali znamenitosti, s katerimi upravljajo, upoštevajoč pri tem širši družbeni interes in interes celotne družbene skupnosti.
Če se strokovni organizaciji ne moreta- sporazumeti o pridobitvi, prepustitvi, zamenjavi ali izposoji spomenika ali znamenitosti, ali o tem, kateri od njiju pripadajo naloge varstva posameznega spomenika ali znamenitosti, lahko na predlog vsake od njiju odloči o tem republiški upravni organ, pristojen za kulturo, v skladu z določbami tega zakona.
73.	člen
Strokovne organizacije sodelujejo tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na področju kulture, telesne kulture, vzgoje in izobraževanja, znanosti, urbanizma in komunalnih dejavnosti, urbanističnega in prostorskega planiranja, turizma, informiranja in na drugih področjih družbenega dela pri načrtovanju in izvajanju nalog, ki imajo pomen za varstvo naravne in kulturne dediščine.
74.	člen
Delavci strokovne organizacije pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarjajo:
—	s svdbodno menjavo dela,
—	s prodajo svojih storitev,
—	z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev,
—	s prispevki neposrednih uporabnikov (vstopnina, izposojnina, povračilo za predpise dokumentov itd.),
—	z darili in na kakšni drugi podlagi, določenimi z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom.
75.	člen
Družbenopolitične skupnosti zagotavljajo v svojem proračunu sredstva:
—	za vodenje registra spomenikov in znamenitosti ter evidence arhivskega gradiva;
—	za izdajanje predpisov in potrdil na podlagi dokumentov iz arhivskega gradiva;
—	za druge upravne naloge, ki jih v skladu s iem zakonom opravljajo strokovne organizacije kot javno pooblastilo.
76.	člen
Strokovno organizacijo upravljajo delavci te organizacije. V zadevah, določenih s tem zakonom, pa enakopravno soodločajo delegati ustanoviteljev, uporabnikov, ki Imajo dolgoročni interes za dejavnost te strokovne organizacije, ter organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: delegati družbene skupnosti).
V upravljanju strokovne organizacije soodločajo tudi delegati uporabnikov, Id so udeleženi v neposred-
ni svobodni menjavi dela s to strokovno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: delegati uporabnikov), kadar gre za uresničevanje medsebojnih družbenoekonomskih odnosov.
77.	člen
Organ upravljanja strokovne organizacije je svet. Sestavljajo ga delegati delavcev strokovne organizacije in delegati družbene skupnosti.
Ustanovitelj z aktom o ustanovitvi strokovne organizacije določi število delegatskih mest v svetu in kateri uporabniki ter organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij delegirajo v svet svoje delegate.
78.	člen
Delegati družbene skupnosti v svetu strokovne organizacije soodločajo zlasti:
—	pri določanju predloga statuta;
—	pri sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov; razen tistih, ki urejajo delitev tistega dela dohodka, ki je namenjen za osebno in skupno porabo, in medsebojna delovna razmerja;
—	pri določanju razvojnih programov in odločanju o razširitvi prostorskih in tehničnih zmogljivosti strokovne organizacije;
—	pri določanju smernic za plan strokovne organizacije;
—	pri določanju predloga elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti ter temeljev plana družbenopolitičnih skupnosti:
—	pri sprejemanju letnega delovnega načrta in zaključnega poročila;.
—	pri določanju temeljnih pogojev za pridobivanje dohodka;
—	pri sprejemanju finančnega načrta in določanju periodičnega in zaključnega računa;
—	pri določanju cen storitev;
—	pri določanju pogojev za dostopnost spomenikov in znamenitosti občanom in pri določanju njihovega neposrednega prispevka;
—	pri določanju meril za odškodnine in nadomestila imetnikom spomenikov ali znamenitosti;
—	pri oblikovanju načel in meril kadrovske politike ter pri njenem izvajanju;
—	pri imenovanju in razrešitvi ter pri volitvah in odpoklicu poslovodnih in izvršilnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
—	pri odločanju o statusnih spremembah.
V zadevah iz prejšnjega odstavka je odločitev sprejeta, če so jo z ločenim glasovanjem sprejeli v enakem besedilu delegati delavcev in delegati družbene skupnosti. Ce ni doseženo soglasje, se prične-usklajevalni postopek, ki ga določa statut.
79.	člen
Delo strokovne organizacije je javno.
Strokovna organizacija obvešča javnost o svojem delu tako, da objavlja letne delovne programe, poročila o opravljenih programih in poročila o pomembnih varstvenih ukrepih in akcijah, v katerih sodeluje.
S statutom strokovne organizacije se podrobneje določi način obveščanja javnosti.
80.	člen
Statut strokovne organizacije se sprejme v soglasju z ustanoviteljem, potrdi pa ga izvršni svet skupščine občine, na območju katere ima strokovna organizacija svoj sedež.
81.	člen
Zakonitost dela strokovne organizacije nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za kulturo.
a)	Organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine
82.	člen
Organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: organizacije za varstvo) poleg dejavnosti iz 71. člena tega zakona oziroma v okviru te dejavnosti:
—	evidentirajo, proučujejo in dokumentirajo nepremičnine, spomenike in znamenitosti, pripravljajo študije in elaborate za njihovo varovanje, konservira-nje, obnavljanje, revitalizacijo, za ohranjanje ter vzdrževanje njihovih zavarovanih lastnosti;
—	sodelujejo v postopku družbenega planiranja v krajevnih skupnostih in občinah s stališča varovanja, razvijanja in uporabljanja naravne in kulturne dediščine in dajejo potrebno analitično oceno za planske odločitve glede nepremičnih spomenikov ali znamenitosti;
—	sodelujejo z imetniki nepremičnih spomenikov ali znamenitosti oziroma imetniki pravice upravljanja in z drugimi, ki imajo interese v zvezi s posameznim spomenikom ali znamenitostjo, jih vzpodbujajo k samoupravnemu sporazumevanju o njihovih interesih in k združevanju sredstev za zadovoljevanje teh interesov in sodelujejo v tem sporazumevanju kot strokovni svetovalci ali kot udeleženci;
—	vodijo register nepremičnih spomenikov ali znamenitosti;
—	vodijo oziroma nadzorujejo izvajanje vzdrževalnih in varstvenih del na nepremičnih spomenikih ali znamenitostih,
—	spremljajo restavratorske in druge tehnične dejavnosti in njihov razvoj.
Z nepremičnim spomenikom ali znamenitostjo iz tega člena so mišljene tudi premičnine, ki mu po svojem namenu pripadajo, v primeru arheološkega najdišča pa premičnine, ki so v njem zakopane.
Organizacije za varstvo lahko tudi same razvijajo restavratorske in druge tehnične dejavnosti ter načrtujejo posamezna vzdrževalna dela na nepremičnih spomenikih in znamenitostih.
83.	člen
Organizacijo za varstvo ustanovi občina za naloge varstva naravne in kulturne dediščine na svojem območju.
Več občin lahko skupaj ustanovi organizacijo za varstvo. Medsebojne pravice in obveznosti urede ustanoviteljice s samoupravnim sporazumom.
84.	člen
Organizacija za varstvo lahko začne z delom, ko republiški upravni organ, pristojen za kulturo, ugotovi:
—	da ima organizacija potrebne prostore in tehnično opremo za opravljanje dejavnosti na območju, za katero je ustanovljena;
—	da ima strokovne kadre za vsa tista ožja strokovna področja dejavnosti, ki jih bo organizacija opravljala.
Podrobnejša določila o pogojih iz prejšnjega odstavka izda republiški upravni organ, pristojen za kulturo.
85.	člen
Za restavratorska dela ali za posamezna druga ožja področja dejavnosti iz 71. in 82. člena tega zakona ali za dejavnost varstva posameznega spomenika ali znamenitosti lahko družbenopolitična skupnost ustanovi posebno organizacijo za varstvo. Določbe 82. do 84. člena tega zakona veljajo smiselno tudi za tako organizacijo.
86.	člen
Zavod SR Slovenije za varstvo naravne ih kulturne dediščine opravlja kot republiška upravna organizacija tudi tele naloge:
—	vodi zbirni register spomenikov in znamenitosti;
—	vodi INDOK center za varstvo naravne in kulturne dediščine;
—	organizira in vodi usklajevanje metod in postopkov za delo pri varstvu naravne in kulturne dediščine;
—	razvija in usmerja raziskovalno delo v zvezi z varstvom naravne In kulturne dediščine;
—	popularizira naravno in kulturno dediščino ter njeno varstvo.
b)	Muzeji
87.	člen
Muzeji poleg dejavnosti iz 71. člena tega zakona oziroma v okviru te dejavnosti:
—	evidentirajo in dokumentirajo premične spomenike in znamenitosti, proučujejo in pripravljajo študije in elaborate za njihovo varstvo;
—	zbirajo, urejajo in hranijo premične spomenike in znamenitosti;
—	pripravljajo razstave in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine, zlasti še'tistega gradiva, s katerim upravljajo, in spomenikov ali znamenitosti, ki so registrirani pri njih;
—	pripravljajo razstave, publikacije in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji in v tujini;
—	posredujejo ali pripravljajo razstave in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine drugih narodov in narodnosti SFR Jugoslavije in tujine;
—	sodelujejo s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo same pripravljajo zbirke, razstave in druge oblike predstavljanja naravne in kulturne dediščine, in jim strokovno pomagajo;
—	pripravljajo strokovne in znanstvene razgovore, srečanja, seminarje in podobno;
—	'vodijo register premičnih spomenikov in znamenitosti.
Muzeji lahko razvijajo tudi konservatorske, restavratorske in druge tehnične dejavnosti ter opravljajo varstvena dela na posameznih spomenikih ali znamenitostih.
S premičnimi spomeniki iz tega člena ni mišljeno arhivsko gradivo.
88.	člen
Muzej se lahko ustanovi za varstvo posamezne vrste naravne in kulturne dediščine (posebni muzej).
Muzej je po tem zakonu tudi galerija, ki hrani premično kulturno dediščino.
89.	člen
Muzej lahko ustanovijo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije ter druge družbene pravne osebe.
Preden ustanovitelj sprejme elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve muzeja, si mora priskrbeti od Kulturne skupnosti Slovenije soglasje o upravičenosti ustanovitve muzeja, razen če je ustanovitelj SR Slovenija.
Skupaj z elaboratom o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve muzeja mora ustanovitelj predložiti tudi dokaze o tem, da so zagotovljeni temeljni pogoji za delo muzeja.
Vsaka občina mora zagotoviti opravljanje nalog varstva premične naravne in kulturne dediščine na svojem območju.
90.	člen
Muzej lahko začne z delom, ko republiški upravni organ, pristojen za kulturo, ugotovi:
—	da je zbrano dovolj muzejskega gradiva oziroma da je na območju, za katerega je muzej ustanovljen, dovolj premične naravne in kulturne dediščine;
—	da ima primerne prostore za razstavljanje in hranjenje muzejskega gradiva ter za druge naloge muzeja;
—	da ima ustrezne strokovne kadre.
Podrobnejša določila o pogojih iz prejšnjega odstavka izda republiški upravni organ, pristojen za kulturo.
91.	člen
Muzej opravlja strokovne naloge varstva premične naravne in kulturne dediščine na območju, za katero je ustanovljen, razen v primerih iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
Posebni muzej opravlja v soglasju in sodelovanju z muzejem iz prejšnjega odstavka naloge varstva tistega dela naravne in kulturne dediščine, za katerega je ustanovljen.
Muzej, ki je ustanovljen za območje SR Slovenije, opravlja v soglasju in sodelovanju z muzejem iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena naloge varstva tistih premičnih spomenikov 'in znamenitosti, ki so velikega ali izjemnega pomena za SR Slovenijo.
Muzej iz prejšnjega odstavka evidentira in proučuje tudi spomenike in znamenitosti, ki so izven ozemlja SR Slovenije, pa so pomembni za SR Slovenijo.
Ustanovitelj s. svojim aktom določi naloge muzeja
v smislu tega člena.
92.	člen
Muzej pridobiva muzejsko gradivo v skladu s svojimi nalogami v smislu prejšnjega člena.
Muzejsko gradivo pridobiva muzej predvsem:
—	z zbiranjem, odkrivanjem, izkopavanjem in z drugimi oblikami dejavnosti ali sodelovanja v dejavnostih drugih;
—	z odkupom;
—	s prevzemom v upravljanje v skladu z 40., 43. in drugim odstavkom 48. člena, 49. in 50. členom tega zakona;
—	z volili ter darili;
—	z zamenjavo z drugimi strokovnimi organizacijami.
93.	člen
Muzeji strokovno sodelujejo z občani in pravnimi osebami, ki imajo zbirko predmetov naravne in kulturne dediščine (muzejska zbirka), pri urejanju in predstavljanju zbirke.
V sporazumu z muzejem lahko občan ali pravna oseba iz prejšnjega odstavka razglaša muzejsko zbirko v javnosti, jo odpira za javnost in pobira za njen ogled vstopnino ali prispevke.
c)	Arhivi
94.	člen
Arhivi poleg dejavnosti iz 71. člena tega zakona oziroma v okviru teh dejavnosti:
—	ugotavljajo, zbirajo, strokovno obdelujejo arhivsko gradivo, izdelujejo inventarje, vodnike in druge pripomočke za uporabo arhivskega gradiva in jih objavljajo;
—	popisujejo arhivsko gradivo, ki je izven območja SR Slovenije in v tujini in zadeva njihovo območje ter z reprodukcijami tega gradiva dopolnjujejo svoja gradiva;
—	vodijo evidenco arhivskega gradiva;
—	konservirajo in restavrirajo arhivsko gradivo in ga mikrofilma jo;
—	dajejo arhivsko gradivo v uporabo;
—	izdajajo prepise dokumentov in potrdila na podlagi dokumentov;
—	opravljajo znanstveno raziskovalne haloge na področju arhivistike;
—	objavljajo arhivsko gradivo in opravljajo druge znanstveno raziskovalne naloge, zlasti na področju zgodovine;
—	pripravljajo razstave in druge oblike predstavljanja arhivskega gradiva, posebno tistega, s katerim upravljajo;
—	izdajajo publikacije.
95.	člen
Arhiv ustanovi občina za naloge varstva arhivskega gradiva na njenem območju.
Več občin lahko skupaj ustanovi arhiv. Medsebojne pravice in obveznosti urede ustanoviteljice s samoupravnim sporazumom.
Arhiv, ki je ustanovljen za območje ene ali več občin, opravlja naloge varstva za arhivsko gradivo, ki je nastalo oziroma nastaja pri organih, organizacijah in skupnostih, ki so imeli oziroma imajo sedež na območju arhiva, razen za gradivo, za katerega opravlja naloge varstva Arhiv SR Slovenije.
Občinski upravni organ, pristojen za kulturo, na predlog arhiva določi tiste družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo bo v skladu s tem zakonom prevzemal arhiv.
96.	člen
Arhiv, lahko začne z delom, ko republiški upravni organ, pristojen za kulturo, ugotovi:
—	da ima arhiv potrebne skladiščne in delovne prostore in tehnično opremo za opravljanje dejavnosti na območju, za katero je ustanovljen;
—	da ima strokovne kadre za vsa področja dejavnosti.
Podrobnejša določila o pogojih iz prejšnjega odstavka " izda republiški upravni organ, pristojen za kulturo.
97.	člen
Arhivsko gradivo, na katerem imajo lastninsko pravico občani in civilne pravne osebe, ki niso društva, pridobivajo arhivi z volili in darili, z nakupom in z drugimi pravnimi posli ali z izročitvijo na temelju tretjega odstavka 39. člena tega zakona.
,	98. člen
Arhiv SR Slovenije opravlja naloge varstva arhivskega gradiva
—	republiških organov in skupnosti;
—	državnih in avtonomnih organov, ki so imeli sedež na območju SR Slovenije i so po vsakokratni državnopravni ureditvi veljali za organe na stopnji dežele oziroma za organe na podobni ali višji stopnji;
—	organov družbenopolitičnih in drugih organizacij, ki so po svojih pravilih delovali za območje Slovenije ali nekdanjih dežel;
—	delovnih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo ali so opravljale pomembnejše naloge v razvoju kulture;
—	osrednjih organov društev ali zvez društev, ki so po pravilih ali dejansko opravljali oziroma opravljajo pomembnejše naloge v razvoju kulture.
Arhiv SR Slovenije opravlja tudi varstvo za vse filmsko gradivo, ki je nastalo oziroma nastaja na območju SR Slovenije, in za arhivsko gradivo RTV Ljubljana.
. Republiški upravni organ, pristojen za kulturo, določi na predlog Arhiva SRS tiste družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo bo v skladu s tem zakonom prevzemal Arhiv SRS.
99.	člen
Arhiv SR Slovenije poleg zadev po prejšnjem členu opravlja za območje SR Slovenije še tele zadeve:
—	vodi zbirno evidenco arhivskega gradiva;
—	vodi evidenco arhivskega gradiva, ki je izven območja SR Slovenije in v tujini ter zadeva SR Slovenijo;
—	vodi INDOK center za arhivistiko;
—	organizira in vodi usklajevanje metod in postopkov za delo v arhivih;
—	razvija in usmerja raziskovalno delo v zvezi z arhivistiko.
100.	člen
Republiški upravni organ za ljudsko obrambo, republiški štab teritorialne obrambe, republiški upravni organ za notranje zadeve ter Centralni komite Zveze komunistov Slovenije lahko samostojno opravljajo naloge varstva za arhivsko gradivo, ki je nastalo na njihovem delovnem področju na vsem območju SR Slovenije.
če organi iz prejšnjega odstavka izročijo arhivsko gradivo arhivom ali pa ga prepustijo v preučevanje kakšni drugi zainteresirani organizaciji, lahko določijo, pod katerimi pogoji se sme gradivo uporabljati.
101.	člen
Zavodi, ki preučujejo zgodovino delavskega gibanja in ljudske revolucije, opravljajo naloge varstva za arhivsko gradivo, ki ga sami hranijo.
102.	člen
Arhiv lahko s pogodbo prepusti posameznim organom in organizacijam določene vrste arhivskega gradiva in jim zaupa opravljanje posameznih nalog v zvezi z njim ter hkrati določi tudi pogoje za uporabljanje tega gradiva.
TV. KAZENSKE DOLOČBE
103.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek družbena pravna oseba, ki je imetnih pravice upravljanja na delu naravne in kulturne dediščine, če:
1.	ne skrbi za njeno ohranjanje ne glede na njegovo
uporabno prednost ali ne opusti njegovo rabo, pa se zaradi tega zmanjša njegova kulturna, znanstvena, zgodovinska ali estetska vrednost (11. člen);
2.	izvozi del naravne in kulturne dediščine brez dovoljenja občinskega upravnega organa (12. člen).
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prejšnjega odstavka.
104.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev za civilna pravna oseba, ki je imet-•nik dela naravne in kulturne dediščine, če:
1.	ne ravna z njim kot dober gospodar in ga ne ohranja, pa zaradi tega na njem nastane škoda (10. člen);
2.	izvozi del naravne in kulturne dediščine brez dovoljenja občinskega upravnega organa (12. člen).
105.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekrške pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1.	uporablja ime, oblike in druge prepoznavne značilnosti spomenika ali znamenitosti za reklamo, propagando,' kot elemente firme ali blagovne znamke V nasprotju z naravo ali pomenom spomenika ali znamenitosti (52. člen);
2.	odkrije del naravne in kulturne dediščine, o katerem je mogoče utemeljeno domnevati, da je spomenik ali znamenitost, pa ne poskrbi, da ostane nepoškodovan na mestu ali v položaju, kot ga je odkril, in ne obvesti takoj strokovne organizacije (drugi odstavek 53. člena);
3.	s svojim delovanjem ali ukrepanjem oteži raziskovanje najdbe ali najdišča iz drugega odstavka 53. člena, pa ni dobil soglasja strokovne organizacije (tretji odstavek 53. člena);
4.	opravlja brez dovoljenja strokovne organizacije na stavbnem zemljišču, kakšna dela, dokler ni. na njem opravljena zavarovalna arheološka raziskava (drugi odstavek 54. člena);
5.	opravlja arheološka izkopavanja oziroma raziskovanje v nasprotju z določbami tega zakona in brez dovoljenja republiškega upravnega organa, pristojnega za kulturo (56. člen);
6.	brez privoljenja muzeja razglaša muzejsko zbirko v javnosti, jo odpira za javnost, pobira za njen ogled vstopnino ali prispevke (drugi odstavek 93. člena).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje tudi posameznik, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena.
106.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev
se kaznuje za prekršek civilna pravna oseba, ki je imetnik spomenika ali znamenitosti ali družbena pravna oseba, ki je imetnik pravice upravljanja na spomeniku ali znamenitosti, če:
1.	ne vzdržuje njegove substance, podobe in položaja v okolici (prva alinea 31. člena);
2.	ga ne varuje pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali človeškega ravn nja (druga alinea 31. člena);
3.	ne dopušča ali ne omogoča strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih one pooblastijo, preučevanja, popisovanja, ali snemanja znamenitosti ali spomenika v znanstvene ali kulturne namene (tretja alinea 31. člena);
4.	ne omogoča občanom dostopa do spomenika ali znamenitosti, pa to ni nevarno za spomenik ali znamenitost oziroma ne povzroči imetniku škode ali nesorazmernih neprijetnosti (četrta alinea 31. člena);
5.	ne izroči strokovni organizaciji začasno spomenika ali znainenitosti zaradi organizacije razstave ali drugih tehtnih razlogov (peta alinea 31. člena);
6.	ne obvesti v roku 14 dni strokovne organizacije, pri kateri je spomenik ali znamenitost registriran ali popisan', o vseh spremembah stvarnih ali pravnih dejstev, pomembnih za register, pojks ali evidenco (šesta alinea 31. člena);
7.	ne. skrbi za oznako spomenika ali znamenitosti (sedma alinea 31. člena);
8.	uporablja spomenik ali znamenitost za namene ali na način, ki nasprotuje njegovi naravi ali pomenu (32. člen);
9.	opravi na spomeniku ali znamenitosti poseg, ki ni v skladu z navodili strokovne organizacije, ali z izvajalci, s katerimi se strokovna organizacija ne strinja (36. člen);
10.	kljub opominu ne opravi potrebnih del na spomeniku ali znamenitosti v roku, ki mu ga je določila strokovna organizacija (37. člen);
11.	rabi spomenik ali znamenitost na način ali v namene, ki mu jih je občinski upravni organ prepovedal, pa je taka raba nevarna za obstoj in neokrnjenost spomenika ali znamenitosti (38. člen);
12.	krši predkupno . pravico občine ali strokovne organizacije ali če odsvoji arhivsko gradivo, ne da bi ga poprej ponudil arhivu (40. člen);
13.	ne dela z dokumentarnim gradivom --trokovno usposobljen delavec (65. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katerega od prekrškov iz 1. do 12. točke prvega, odstavka tega člena.
107.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev ^ kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga družbena pravna oseba ali društvo, če;
1.	ne skrbi za materialno varnost in za urejenost dokumentarnega gradiva v skladu z navodili tega zakona, dokler ni iz njega odbrano arhivsko gradivo (57. člen);
2.	ne sodeluje z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva ter pri vodenju evidenc o njem ter ne zagotovi primernih sredstev in strokovne delovne moči za evidentiranje, zbiranje in strokovno obdelovanje arhivskega gradiva (65. člen);
3.	če ne izroči arhivskega gradiva arhivu v predpisanih rokih (68. in 67. člen);
4.	če ne izroči arhivskega gradiva arhivu v originalu, urejeno, popisano in v zaokroženih in kompletnih celotah (68. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba družbene pravne osebe, ki je storila katerega od prekrškov iz prejšnjega odstavka.
108.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.00 dinarjev se kaznuje za prekršek civilna pravna oseba, ki ni društvo in ki ima arhivsko gradivo starejše od 50 let, če ne dovoli arhivu ali drugim organizacijam ali posameznikom, ki jih pooblasti arhiv, da uporabljajo to gradivo za raziskovalne, študijske in razstavne namene (63. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba civilne pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 1.00' do 10.000 dinarjev se kaznuje občan, ki ima arhivsko gradivo, starejše od 50 let, če ne dovoli arhivu, da ga reproducira za znanstveno ali strokovno obdelavo (64. člen).
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
109.	člen
Akti o razglasitvi spomenikov in znamenitosti, izdani na podlagi zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70) in zakona o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni list LRS, št. 26/61 in SRS, št. 11/65) ostanejo v veljavi in se morajo uskladiti z določbami tega zakona v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
110.	člen
Občine ustanovijo organizacije za vhrstvo oziroma prilagodijo ustanovitvene akte obstoječih zavodov za spomeniško varstvo v enem letu po uveljavitvi tega
zakona.
Obstoječi zavodi za spomeniško varstvo nadaljujejo svoje delo kot organizacije za varstvo in uskladijo svojo organizacijo in delovanje ter samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Muzeji in arhivi uskladijo svojo organizacijo in delovanje ter samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
111.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za kulturo, izda izvršilne predpise iz tega" zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Dokler ne bodo izdani predpisi iz prejšnjega odstavka, veljajo izvršilni predpisi, izdani na podlagi zakonov iz 112. člena tega zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom.
112.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati zakon o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70), zakon o varstvu kulturnik spomenikov (Uradni list LRS, št. 26/61 in SRS, št. 11/65), zakon o muzejih (Uradni list LRS, št. 32/59 in SRS, št. 11/65) in zakon o-arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list SRS, št. 34/73).
113.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-30/80
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan 1. r.
4.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o Spominskem parku Trebče
Razglaša se zakon o Spominskern parku Trebče, ki ga *je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. decembra 1980, na seji Zbora občin dne 16. decembra 1980 in na seji Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 26. decembra 1980.
St. 0100-133/80
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Predsednik
j	Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o Spominskem parku Trebče
1.	člen
Z namenom, da se ohranijo zgodovinska izročila, povezana z življenjem in delom Josipa Broza Tita in narodnoosvobodilno vojno, zgodovinskimi spomeniki iz časov kmečkih uporov v 16. stoletju in naravne vrednosti in značilnosti tega območja ter da se zagotovita hitrejši razvoj in izboljšanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo prebivalcev na območju Spominskega parka Trebče, omogoči delovnim ljudem in občanom uživanje naravnih in kulturnih vrednot v tem prostoru, se s tem zakonom določi »Spominski park Trebče« (v nadaljnjem besedilu: spominski park).
2.	člen
Območje spominskega parka je pod posebnim, s tem zakonom določenim družbenim varstvom.
3.	člen
Za razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot ter za ohranitev zgodovinskih izročil se v skladu s cilji varstva spominskega marka omogoča razvoj le tistih dejavnosti, ki s svojimi posegi v prostor nimajo izrazitejših škodljivih vplivov na ohranjanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot tega območja. Med te dejavnosti spadajo zlasti kmetijstvo, gozdarstvo, kmečki in izletniški turizem, gostinstvo, šport in rekreacija, izobraževanje, kultura, osnovna preskrba občanov in malo gospodarstvo.
4.	člen
Spominski park leži znotraj meje, ki poteka od Sotle pri Bratkovcu, prek Rigle (kota 300 m), obide severni del Olimja do Olimjske gore (kota 631 m) in Vrh Virštanja (kota 438 m) proti jugozahodu, prek zaselkov Gostince, Dragomeriči in Marof na Gubno (kota 463 m), pri Slatini prečka regionalno cesto Maršala Tita na Osredek (kota 519 m), Gradišče (kota 481 m) do Mladine, na Oslico (kota 860 m) in zavije proti jugovzhodu na Ravni log (kota 767 m), prek Re-štanja, po cesti do Velikega kamna in dalje po cesti na vzhod, kjer vključuje Koprivnico in zavije proti jugu po potoku Koprivnica do kote 316 in 299 po občinski ■ meji do kot 466 in 292, po potoku Močnik do Zgornje Pohance, kjer zavije proti vzhodu, prek Volčjega (kota 319 m), Sromelj (kota 284 m), do kote
371 in od tu prek kote 231 do Sv. Križa (kota 274 m) in dalje do kote 289 in Vitanje vasi, kjer zavije proti jugu do Makovec, nato pa prek Sv. Andreja (kota 267 metrov), Figarjevega mostu ha Sotli do kamnoloma v soteski.
5.	člen
Glede na različen zgodovinski, kulturni in gospodarski pomen ter glede na različne stopnje zahtevnosti in možnosti ohranjanja, obnove in razvoja spominskega parka se opredeli znotraj določene meje iz 4. člena ožje zavarovano območje spominskega parka.
Ožje območje leži znotraj meje, ki poteka od Sotle zahodno od Kumrovca, prek kote 178 do Sv. Križa (kota 327 m), od koder se nadaljuje proti jugozahodu, prek Hrastja, Okiča (kota 312 m), kote 414 pri Križan vrhu, do kote 412 in od tu prek kote 248 do Stare sv. Gore (kota 377 m), obide Podsredo do kote 271 pri Starem trgu, vključuje Podsreški grad, do kote 496, od koder se preusmeri proti vzhodu na Pusti vrh (kota 662 m), Veliki vrh (kota 701 m), do kote 670, kjer zavije proti severovzhodu, prek Huma (kota 482) na Vidji vrh (kota 521 m) do Bohorja (kota 222 m) in od tu do kamnoloma v soteski reke Sotle.
6.	člen
Meje območja spominskega parka iz 4. in 5. člena so vrisane v topografski karti v merilu 1 : 25.000.
Občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve podrobneje izvede v zemljiško-katastrskih načrtih meje iz prejšnjega odstavka, za območje svoje občine. Meje se določijo po katastrskih občinah in parcelah, na podlagi mej, opredeljenih na topografski karti iz prejšnjega odstavka.
7.	člen
Na celotnem območju spominskega parka je prepovedano:
—	odpirati in izkoriščati nove peskokope, kamnolome in drugo poseganje v prostor, ki bi nasprotovalo ohranitvi naravnih značilnosti, kulturnih in zgodovinskih ter drugih vrednot;
—	odvzemati prod, pesek ali mivko z obrežja ali dna struge vodotokov, če to ni določeno s planskimi akti za območje spominskega parka;
—	graditi ali rekonstruirati objekte v nasprotju z urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi na tem območju;
—	graditi, rekonstruirati in uporabljati objekte, obrate ali naprave, ki lahko onesnažujejo zrak s škodljivimi plinskimi snovmi in trdnimi delci prek dovoljene meje, določene za drugo območje onesnaženosti zraka (zakon o varstvu zraka, Uradni list SRS, št. 13/75);
—	presegati dovoljene ravni hrupa, določene s predpisi o varstvu pred hrupom;
—	postavljati šjotore' ali prikolice za bivanje zunaj za to določenih mest;
—	odmetavati ali odlagati odpadke, postavljati vsakovrstne reklame za komercialne namene zunaj za to določenih in ustrezno urejenih mest;
—	puščati po opravljenih gradbenih delih neutrjene površine neozelenjene;
—	poslavljati objekte, naprave, reklame ali napi-
se, s katerimi bi zakrivali za območje spominskega parka značilne razglede ali razglede na zgodovinske, spomenike.	,
8.	člen
Poleg prepovedi, navedenih v prejšnjem členu, je na ožjem območju prepovedano tudi:
—	površinsko odvajanje voda na zemljišča v splošni rabi ali ob njih;
—	locirati (odpirati) javna odlagališča za komunalne in druge odpadke;
j— uporabljati ceste za tranzitni promet nevaimih snovi.
9.	člen
Graditev objektov ali drugi posegi v prostor, ki so prepovedani s 7. in 8. členom, njihova izvedba pa je širšega regionalnega pomena, se lahko izjemoma dovoli s soglasjem Skupščine SR Slovenije. .
Prepovedi iz 7. in 8. člena ne veljajo za posege in dejavnosti za namene splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za gradnjo objektov in naprav ter druge posege v prostor za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na območju spominskega parka izda lokacijsko dovoljenje Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora v soglasju z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo.
10.	člen
Na območju spominskega parka se s posebnim aktom zavarujejo deli nepremične naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno naravno, kulturno, zgodovinsko ali estetsko vrednost kot naravna znamenitost oziroma kot kulturni ali zgodovinski spomenik.
11.	člen
Upravljale), objektov in naprav v območju spominskega parka uporabljajo in vzdržujejo obstoječe objek'.e in naprave v skladu z določbami tega zakona.
12.	člen
V skladu z zakonom o sistemu' družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in tem zakonom:
—	občine z območja spominskega parka in SR Slovenija v smernicah za pripravo svojih družbenih planov opredelijo usmeritve, ki se nanašajo na oo-močje spominskega parka;
—	samoupravne prganizacije in skupnosti ter družbene organizacije in društva, ki uresničujejo svoje planske naloge na območju spominskega parka, v samoupravnih sporazumih o temeljih planov sprejemajo obveznosti in naloge za razvoj spominskega parka in njegovo ohranitev;
—	občine z območja spominskega parka sklenejo dogovor o skupnih temeljih planov, s katerimi opredelijo obveznosti in ukrepe za uresničevanje nalog, ki so skupnega pomena za razvoj spominskega parka:
■— -v svojih dogovorih o temeljih družbenega plana občine z območja spominskega parka upoštevajo tudi obveznosti, ki so jih prevzele za razvoj na območju spominskega parka z dogovorom o temeljih družbenega plana republike in z dogovorom o skupnih temeljih planov,;
—	v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenija opredelijo občine z območja spominskega Parka in SR Slovenije ukrepe, obveznosti in odgovornosti, ki jih prevzemajo za razvoj na območju spominskega parka.
13.	člen
Na podlagi in v skladu s sprejetimi nlanskimi akti se za območje spominskega parka sočasno sprejme
skupni program razvoja spominskega parka.
Skupni program razvoja spominskega parka podrobneje razčlenjuje in prostorsko opredeljuje usmeritve in naloge, pomembne za razvoj spominskega parka, ki so jih nosilci planiranja uskladili pri pripravi svojih planskih aktov. Ta program se izdela za srednjeročno plansko obdobje in za posamezno leto.
14.	člen
Skupni program razvoja spominskega parka razčlenjuje poleg posameznih obveznosti in nalog nosilcev planiranja tudi naloge v zvezi z izdelavo posameznih prostorskih izvedbenih aktov v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije.
15.	člen
Za pripravo skupnega programa razvoja spominskega parka skrbi v sodelovanju z izvršnimi sveti občinskih skupščin z območja spominskega parka in Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije organizacija za varstvo Spominskega parka Trebče.
16.	člen
Občine na območju spominskega parka in SR Slovenija sprejmejo na osnovi svojih planov skupni program razvoja spominskega parka.
17.	člen
Za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog, za pripravo strokovnih gradiv in izvajanje drugih nalog, ki so potrebne za varstvo in razvoj spominskega parka, se ustanovi organizacija za varstvo Spominskega parka Trebče (v nadaljnjem besedilu: organizacija za varstvo).
Organizacijo za varstvo ustanovi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma nalege iz prejšnjega odstavka poveri ali zanje pooblasti ustrezno strokovno organizacijo združenega dela.
18.	člen
Organizacija za varstvo opravlja zlasti naslednje dejavnosti:
—	pripravlja strokovne podlage za pripravo planov in skupnega programa na območju spominskega parka s področja strokovne dejavnosti organizacije;
—	izvaja posamezne naloge, določene z dogovorom o skupnih temeljih plana oziroma s skupnim programom razvoja območja spominskega parka;
•— sodeluje pri strokovnem ter znanstveno raziskovalnem delu, ki je vezano na varstvo in razvoj spominskega parka;
—	pripravlja dodatne predloge za zaščitne in vzdrževalne ukrepe;
—	pripravlja predlog? za razmestitev ih postavljanje ter vzdrževanje označb v parku (mejne oznake, kažipoti, informacijske table idr. obeležja). ,
Dejavnosti iz prejšnjega odstavka so dejavnosti posebnega družbenega pomena.
19.	člen
Poleg dejavnosti iz prejšnjega člena, opravlja organizacija za varstvo kot javna pooblastila naslednje naloge:
—	nadzoruje izvajanje prepovedi, veljavnih za območje spominskega parka določenih s tem zakonom v okviru svoje dejavnosti;
—	organizira in izvaja vrednotenja celotnega prostora, zbira in vodi dokumentacijo, pomembno za varstvo in razvoj spominskega parka.
20.	člen
V	organu upravljanja organizacije za varstvo sodelujejo delegati, ki jih delegirajo izvršni sveti občinskih skupščin občin Šmarje pri Jelšah, Brežice in Krško ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične organizacije, določene s statutom organizacije za varstvo.
V	organu upravljanja iz prejšnjega odstavka delegira organizacija za varstvo eno tretjino delegatov, drugi udeleženci v organu upravljanja iz prejšnjega odstavka pa dve tretjini delegatov.
Delegati iz prejšnjega odstavka enakopravno odločajo z delegati delavcev organizacije za varstvo v naslednjih vprašanjih in zadevah:
—	o predlogu statuta;
—	o srednjeročnih in letnih planih organizacije za varstvo ter o skupnem programu;
—	o pogojih in načinu opravljanja strokovnih in tehničnih nalog po določbah tega zakona;
—	o spremembah poslovnega predmeta, o njegovi razširitvi, zožitvi ter o spremembah sedeža organizacije za varstvo;
—	o statusnih spremembah organizacije za varstvo;
—	o cenah za opravljanje nalog in drugih storitev ter o njihovih vrstah v zvezi z varstvom in upravljanjem spominskega parka;
—	o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov;
—	o načelih in merilih kadrovanja; .
—	o sprejemanju zaključnega računa in finančnega načrta;
—	o drugih vprašanjih, za katera je tako določeno v str*v+” organizacije za varstvo.
21.	člen
Način sodelovanja delegatov iz 20. člena v organu upravljanja organizacije za varstvo, se podrobneje uredi v njenem statutu.
K statutu iz prejšnjega odstavka da soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
22.	člen
Organizacija za varstvo pridobiva celotni prihodek:
—	s svobodno menjavo dela;
—	iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti za izvajanje nalog, ki so jim s tem zakonom poverjena kot javna pooblastila;
—	s prodajo svojih storitev;
—	iz drugih virov.
23.	člen
S svobodno menjavo dela ustvarja organizacija za varstvo celotni prihodek:
—	neposredno na podlagi samoupravnih sporazumov ali pogodb z družbenimi pravnimi osebami, v skladu s prevzetimi obveznostmi pri izpolnjevanju njihovih programov in planov;
—	v samoupravnih interesnih skupnostih glede storitev in dejavnosti, ki so sestavina programov in planov teh skupnosti.
.	24. člen
Zadeve inšpekcijskega nadzora opravljajo v mejah svojih pristojnosti republiški in občinski upravni organi.
25.	člen
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem svojih dejavnosti:
—	če pušča po opravljenih gradbenih delih neutrjene površine neozelenjene (8. alinea 7. členaj;
—	če uporablja ceste za tranzitni promet nevarnih snovi (3. alinea 8. člena).
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
26.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem svojih dejavnosti:
—	če postavlja šotore ali prikolice za bivanje zunaj za to določenih mest (6. alinea 7. člena);
—	če odmetava ali odlaga odpadke, postavlja vsakovrstne reklame za komercialne namene zunaj za to določenih in ustrezno urejenih mest (7. alinea 7. člena);
—	če postavlja, objekte, naprave, reklame ali napise, s katerimi zakriva značilne razglede za območje spominskega parka ali na zgodovinske spomenike (9. alinea 7. člena);
—	če površinsko odvaja vodo na zemljišča v splošni rabi ali ob njih (1. alinea 8. člena).
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
27.	člen
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če locira (odpre) javno odlagališče za komunalne in druge odpadke v ožjem območju spominskega {jarka (2. alinea 8. člena).
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
28.	člen
Skupni program razvoja iz 13. člena se sprejme najpozneje do 31. decembra 1983.
29.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ustanovi organizacijo za varstvo oziroma poveri naloge iz prvega odstavka 17. člena ali zanje pooblasti ustrezno strokovno organizacijo združenega dela v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
30.	člen.
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-29/80
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
5.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine. SR Slovenije ter 66., 67. in 70. člena poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 29. decembra 1980 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi dveh članov Odbora za družbe-neekonomske odnose in člana Odbora za družbenoekonomski razvoj Zbora združenega dela Skupščine fjf!
Slovenije
Razrešijo se:
Marta C e m a ž a r, dolžnosti članice Odbora za družbenoekonomske odnose;
Alojz Filipič, dolžnosti člana Odbora za družbenoekonomske odnose;
Jože Sadar, dolžnosti člana Odbora za družbenoekonomski razvoj.
Izvolijo se:
Alfonz Eferl, za člana Odbora za družbenoekonomske odnose;	>
Bojan Košak, za člana Odbora za družbenoekonomski razvoj; ,
Milan Rožman, za člana Odbora za družbenoekonomske odnose.
St. 02005-1/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Zbor združenega dela
Skupščine
Socialistične republike Slovenije Predsednik Emil Tomažič 1. r.
6.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 66., 67. in 70. člena poslovnika Zbora občin Skupščine SR Slovenije jc Zbor občin Skupščine SR Slovenije na seji dne 29. decembra 1980 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za finance In člana Odbora za urbanizem, stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja Zbora občin Skupščine SR Slovenije
Razrešita se:
Dušan G r u b o r, dolžnosti člana Odbora za finance;
Branko W e i x 1 e r, dolžnosti člana Odbora za
urbanizem, stanovanjsko-komurialna vprašanja in varstvo okolja.
Izvolita se:
Miro Ivančič, za člana Odbora za urbanizem, stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja; Jože-Štefančič, za člana Odbora za finance.
Št. 02004-1/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Zbor občin Skupščine
Socialistične republike Slovenije
Predsednica
Silva Jereb 1. r.
7.'
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 60., 61. in 64. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor. Skupščine SR Slovenije na seji dne
29.	decembra 1980 sprejel .
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za družbenoekonomske odnose Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije
Razreši se:
Miran Potrč, dolžnosti člana-Odbora za družbenoekonomske odnose.
Izvoli se:
Rudi Kropivnik, za člana Odbora za družbenoekonomske odnose.
Št. 02003-1/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Družbenopolitični zbor Skupščine
Socialistične republike Slovenije
Predsednica Tina Tomlje 1. r.
8.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3, alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka
74.	člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne
29.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije \ ♦
Razreši se:
dr. drži Jur«a, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije z 31. decembrom 1980.
St. 111-13/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan L r.
9.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je, Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne
29.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani
Razreši se:
Milan Jesenko, dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Ljubljani z 31. decembrom 1980.
St. 111-137/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
10.
Na podlagi 7. točke 379- člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
f
Neprestani del kazni zapora se odpusti
Ahmedu Aliju, rojenem leta 1938 v Hamada-nu, se odpusti neprestani del kazni 3 let zapora, ki bi jo prestal 28. 8. 1981;
Rezai Azimu, rojenemu leta 1951 v Kerman-šahu, se odpusti neprestani del kazni 3 let zapora, ki bi jo prestal 28. 8. 1981.
2.	člen
Izrečena, kazen zapora se zniža
Hodžiču Mirsadu, rojenemu leta 1956 v vasi To-mina, se izrečena kazen 7 let in 6 mesecev zapora zniža za 1 leto;
Majcnu Cirilu, rojenemu leta 1942 v Bogatiču pri Sabcu, se izrečena kazen 4 let zapora zniža za 6 mesecev.
St. 25-1/80
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Viktor Avbelj L r.
11.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 1981
1.	Sen
Kazenski pregon se odpusti
Fabretti Vitoriu, rojenem leta 1903, se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa;
Gorjupu Borisu, rojenemu leta 1912, se odpusti kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa;
Kitku Gojmiru, rojenemu leta 1906, se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa;
Kolarju Branku, rojenemu leta 1956, se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa.
2.	člen
^ Neprestani del kazni zapora se odpusti
Hoshanghu Izadiju, rojenemu leta 1954, se odpusti neprestani del kazni 3 let zapora;
Kuharju Janezu, rojenemu leta 1950, se odpusti neprestani del kazni 8 mesecev zapora.
3.	člen
Kazen zapora se zniža
Alibašiču Ibrahimu, rojenemu leta 1937, se kazen 8 let in 2 mesecev zapora zniža za 1 leto;
Aufliču Ivanu, rojenemu leta 1934, se kazen 9 let zapora zniža za 1 leto;
Dolinar Eriki, rojeni leta 1937, se kazen 4 let in 4 mesecev zapora zniža za 1 leto;
Jankoviču Zlatku, rojenemu leta 1949, se kazen 5 let zapora zniža za 6 mesecev;
Mlakarju Jožetu, rojenemu leta 1915, se kazen 4 let zapora zniža za 1 leto;
Mlakarju Jožetu, rojenemu leta 1937, se kazen 7 let zapora zniža za 1 leto;
Stergarju Pavlu, rojenemu leta 1938, se kazen 9 let zapora zniža za 1 leto;
Stražišar Mariji, rojeni leta 1956, se kazen 2 let zapora zniža za 6 mesecev;
Šerbineku Milanu, rojenemu leta 1935, se kazen 10 let zapora zniža za 1 leto in 6 mesecev.
4.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo
Berber Ulfeti, rojeni leta 1959, se izrečena kazen 5 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenka v 3 letih ne bo storila novega kaznivega dejanja.
Plahu ti Milanu, rojenemu leta 1933, se izrečena kazen 3 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/80
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Viktor Avbelj L r.
12.
Na podlagi drugega odstavka 23. člena zakona o založništvu (Uradni list SRS, št. 25-1540/78) in tretjega odstavka 197. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOČBO
I
V založniški svet Državne založbe Slovenije delegirajo svoje delegate naslednji uporabniki:
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Skupščina občine Ljubljana Center Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Republiška konferenca SZDL Slovenije Mestna konferenca SZDL Ljubljana Mestna konferenca SZDL Maribor Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Univerza v Mariboru Gospodarska zbornica Slovenije
II
Odločba začne veljati osmi dan po objavi v nem listu SRS.
St. 022-04/80-18
Ljubljana, dne 22. decembra 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r
13.
Na podlagi 318. člena ustave SR Slovenije ter 188., 189. in 190. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije sklepajo udeleženci, kot so označeni v naslednjih poglavjih,
DOGOVOR
o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 1
1. člen	/
Udeleženci s tem dogovorom opredeljujejo skupne interese, ki so v razdobju 1981—1985 temeljnega pomena za družbeni razvoj SR Slovenije. V zvezi s tem prevzemajo konkretne naloge in obveznosti za njihovo usklajeno uresničevanje. Pri nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov kot eni osnovnih nalog naslednjega srednjeročnega obdobja izhajamo iz tega, da je na podlagi ustave sprejeta vrsta sistemskih zakonov v federaciji in republiki, ki opredeljujejo nove osnove za razvoj teh odnosov. Poudarek bo predvsem na izpeljavi teh sistemskih osnov v samoupravnih in drugih aktih ter v akciji za uresničevanje v sistemu opredeljenih družbenoekonomskih, delegatskih in drugih samoupravnih odnosov. Pri tem se bodo udeleženci zavzemali za večjo učinkovitost njihovega delovanja.
Pri razvoju proizvajalnih sil imajo posebno vlogo krepitev materialne osnove samoupravljanja ter raz-
vojne in stabilizacijske usmeritve na povečanje izvoza in izboljšanje deviznobilančnih razmerij, zagotavljanje nujnih energetskih virov, primarnih kmetijskih proizvodov, ekonomsko upravičeno pridobivanje surovin in uresničevanje dolgoročneje zasnovane kvalitetne preobrazbe slovenskega gospodarstva.
Naloge iz tega dogovora so sestavni del samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov udeležencev tega dogovora.
I. KRITERIJI ZA PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljana in Obalne skupnosti Koper, Gospodarska zbornica Slovenije, temeljne banke v Ljubljanski banki — Združeni banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana.
2.	člen
Izhajajoč iz temeljnih ciljev preobrazbe slovenskega gospodarstva v smeri povečanja deleža proizvodnje in storitev, ki so usmerjene v izvoz in imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, gospodarnejše rabe in boljše oskrbljenosti z energijo, surovinami in primarnimi kmetijskimi proizvodi, sprejemajo udeleženci tega dogovora naslednje razvojne kriterije za proizvodne in investicijske programe:
—	izvozna usmerjenost (neposredna in posredna) 'proizvodnje in storitev na trajnejših osnovah, ki zagotavlja znaten pozitivni plačilnobilančni učinek,
—	razvojno-tehnološka intenzivnost proizvodnje in storitev, za katere je značilna visoka stopnja avtomatizacije proizvodnih procesov in visoka udeležba visokokvalificiranega ustvarjalnega dela,
—	gospodarna raba energije in surovin,
—	produktivnost in racionalizacija zaposlovanja,
—	varovanje okolja, racionalna raba prostora in razporeditev proizvodnje v skladu s policentrično zasnovo regionalnega razvoja SR Slovenije, upoštevaje specifične razvojne možnosti posameznih območij.
Razvojne kriterije iz prejšnjega odstavka bodo uporabljali pri ocenjevanju proizvodnih in investicijskih programov nosilci družbenega planiranja v gospodarstvu, zlasti še v asociacijah združenega dela, temeljnih in Združeni banki Ljubljanske banke, Gospodarski zbornici Slovenije, v splošnih združenjih in v družbenopolitičnih skupnostih. Podpisniki si bodo prizadevali, da proizvodne in finančne asociacije združenega dela v skladu s specifičnostmi posamezne dejavnosti te kriterije kvantitativno opredelijo v samoupravnih sporazumih o temeljih svojih planov in jih določijo s kazalci.
3.	člen
Pri podrobnejšem razčlenjevanju kriterijev iz tega dogovora pridobe organizacije združenega dela za programe, ki v enaki meri zadovoljujejo kriterije Iz tega dogovora, prednost, če zagotavljajo večjo udeležbo lastnih ali združenih sredstev od predpisane.
4.	člen
, V industriji, razen v elektrogospodarstvu in pridobivanju premoga, nafte, zemeljskega plina, rud barvastih kovin in nekovinskih rudnin, kjer bodo uporabljana specifična merila, so minimalne zahteve ozi-
2 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata
1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata
J
roma omejitve za kvantitativno opredelitev kriterijev s kazalci naslednje:
1.	Minimalni zahtevi glede ustvarjanja višjega dohodka ustreza proizvodni oziroma investicijski program, ki zagotavlja letni dohodek na delavca najmanj v višini 400.000 din, izražen v cenah iz leta 1979, in 0,30 dinarjev dohodka na uporabljen dinar investicijskih sredstev, upoštevajoč stopnjo sredstev za reprodukcijo v višini najmanj 14,5 °/o./
2.	Novi proizvodni programi oziroma investicijski projekti izpolnjujejo minimalne zahteve kriterija izvozne usmerjenosti, če predvidevajo vsaj 40 °/o svoje proizvodnje za izvoz in pozitivni plačilnobilančni učinek. Izvoz osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) se tu ne upošteva.
Šteje se, da minimalno zahtevo kriterija izvozne usmerjenosti zadovoljujejo tudi investicijski projekti in programi, ki za domači trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) in osnovnih prehrambenih proizvodov. Pri teh programih mora biti izpolnjen pogoj, da devizni odliv ne sme biti večji od polovice vrednosti nove proizvodnje.
3.	Proizvodni oziroma investicijski programi izpolnjujejo minimalne zahteve glede'kriterij a razvojno-tehnološke intenzivnosti, če ustrezajo eni izmed naslednjih dveh skupin zahtev:
A — deiež nabavne vrednosti avtomatiziranih delovnih priprav v vrednosti vseh delovnih priprav, ki jih predvideva projekt oziroma program, je vsaj 80 'Vo,
—	projekt oziroma program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave poprečno letno vsaj 3 “/o od planiranega bruto dohodka;
B — delež delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo znaša vsaj 15 °/o skupnega števila predvidenih zaposlenih delavcev,
—	program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave poprečno letno vsaj 6 °/o od planiranega bruto dohodka (dohodka, povečanega za amortizacijo po minimalnih stopnjah).
4.	Proizvodni oziroma investicijski program ustreza kriteriju smotrne rabe energije, če predvidena proizvodnja porabe energije ne'presega porabe 0,3 TJ na milijon din bruto ddhodka.
5.	Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterij racionalne rabe osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin, če njihova skupna poraba (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) ne presega 0,8 denarnih enot na denarno enoto bruto dohodka.
6.	Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterij racionalnega zaposlovanja, če predvidena proizvodnja ne zahteva več kot 2 delavca v bazični industriji oziroma ne več kot 6 delavcev v predelovalni industriji na 10 milijonov din vrednosti investicij v opremo.
Navedene zahteve se poostrijo ali ublažijo s korektivnim faktorjem, ki izraža različnost delovnih rezerv po občinah, v Mestu Ljubljani in Obalni skupnosti Koper.
7.	Prostorsko-ekološke zahteve oziroma omejitve so naslednje:
Zemljišč, ki po svojih lastnostih ustrezajo prvi kategoriji kmetijskih zemljišč, ni moč uporabiti za stavbna zemljišča. Izjema so za industrijo določena območja.
oziroma cone, stanovanjska zazidava s stanovanjsko gostoto nad 250 stanovalcev na ha in infrastrukturni objekti in naprave, če za to ni mogoče uporabiti drugih površin in če jih vključujejo družbeni plani občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper. V infrastrukturo spadajo energetski, prometni, komunalni in vodnogospodarski objekti in naprave.
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo v skladu s svojimi specifičnimi razmerami to prostorsko-ekološko omejitev po potrebi zaostrile.
Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa ni moč izvajati, če z njim ni zagotovljeno vprašanje tehnološke vode v enaki kakovosti, kot je voda sprejemnika, pri čemer vrnjena voda ne sme biti slabša od drugega kakovostnega razreda.
Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa ni moč izvajati, če predvideva uporabo pitne vode za tehnološko vodo. Za izjemo šteje tehnološko pogojena uporaba pitne vode oziroma če poraba ne presega 500 m3 na milijon din bruto dohodka.
Da bi zagotovili skupno urejanje določenih ekoloških problemov, je le v1 območju oziroma conah, določenih za industrijo izven naselij, moč graditi nove gospodarske objekte, ki:
—	imajo škodljive vplive na okolje, ki se jim ni moč izogniti,
—	povzročajo prekomerne prometne obremenitve.
Predlagane lokacije za investicijski program ni
moč odobriti, če več kot ena četrtina predvidoma zaposlenih na tej lokaciji potrebuje več kot pol ure vožnje na delo z javnim prometnim sredstvom ali je njihovo bivališče oddaljeno več kot 20 km, merjeno po prometnicah.
5.	člen
Minimalne zahteve in omejitve iz prejšnjega člena se v celoti uporabljajo pri vrednotenju proizvodnih in investicijskih programov v industriji.
Za manjše rekonstrukcije in modernizacije v vrednosti pod 50 mio din, ki ne zahtevajo širitve površin na stari lokaciji niti dodatnih stroškov za izgradnjo infrastrukturnih objektov in ne povzročajo onesnaževanja okolja, se smiselno uporabljajo v 4. členu opredeljene minimalne zahteve in omejitve.
V drugih področjih gospodarstva (izven industrije) se minimalne zahteve uporabljajo smiselno v skladu z opredelitvami v samoupravnih sporazumih o temeljih planov ustreznih samoupravnih asociacij. Poleg tega se v posameznih panogah in dejavnostih uporabijo še nekateri specifični kriteriji oziroma minimalne zahteve, ki so opredeljene v nadaljnjih členih tega dogovora.
Minimalne zahteve in omejitve za proizvodne in investicijske programe skupnih oziroma spremljajočih dejavnosti organizacij združenega dela se uporabljajo v okviru vrednotenja proizvodnih in investicijskih programov organizacij združenega dela, ki uporabljajo njihove storitve ali njihov pretežni del.
6.	člen
Temeljne banke, združene v Ljubljansko banko — Združeno banko, Ljubljanska banka <— Združena banka, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana in Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana zagotavljajo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov takšen sistem vrednotenja kazalcev za ocenjevanje industrijskih investicijskih programov, ki daje posameznim kriterijem iz tega dogovora naslednji delež v Vo: razvojno tehnološka intenzivnost — 30; izvozna usmeritev
— 30; racionalna raba energije in surovin — 10; dohodek in racionalizacija zaposlovanja — 30.
Podpisniki se obvezujejo, da bodo namenili posebno pozornost tudi razvijanju sistema vrednotenja narodnogospodarskih učinkov v drugih dejavnostih.
7.	člen
Podpisniki bodo dali pobudo za ustanovitev izplačil investicijskih sredstev pri investicijskih programih, za katere v teku izgradnje ugotovijo bistveno odstopanje od kazalcev, ki so bili predvideni z investicijskim oziroma proizvodnim proogramom; končno odločitev o nadaljnji izgradnji sprejmejo po opravljenem strokovnem preizkusu.	'
8.	člen
V	skladu s I. poglavjem tega dogovora bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predložil dopolnitev predpisov s področja investicij.
Navodilo za uporabo kriterijev prestrukturiranja gospodarstva je sestavni del tega dogovora in se objavi skupaj z njim.	(	.
9.	člen
Republiški komite za družbeno planiranje do 31. decembra ugotovi in valorizira minimalne zahteve glede kriterijev iz 4. člena tega dogovora na podlagi statističnih podatkov o gibanju cen proizvajalcev industrijskih proizvodov in tečaja dolarja. Podpisniki se obvezujejo, da bodo to upoštevali pri kriterijih iz svojih planskih aktov.
II.	EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
Podpisniki: Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Gospodarska zbornica Slovenije, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena’ banka, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper.
10.	člen
Podpisniki bodo v okviru svojih pristojnosti sprejemali ukrepe, s katerimi bodo spodbujali temeljne organizacije združenega dela, da bodo v okviru asociacij združenega dela in izven njih spodbujale razvoj izvozne proizvodnje na načelu dohodkovne soodvisnosti ustvarjalcev in porabnikov deviz in s soudeležbo organizacij združenega dela pri skupno ustvarjenem prihodku vključno z deviznim prihodkom ob skupnem riziku in odgovornosti.
11.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino prevzemajo člani Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino obveznost, da bodo v obdobju 1981—1985 dosegli najmanj dvakrat hitrejšo realno rast izvoza blaga od rasti družbenega proizvoda, to je poprečno letno povečanje realnega obsega izvoza blaga za 8 “/o. Ob pričakovanem porastu izvoznih cen za 10°/o bo v SR Sloveniji doseženo okoli 18°/o nominalno povečanje izvoza blaga ter 15 °/o povečanje deviznega priliva od investicijskih del v tujini ter izvoza storitev (pri čemer so všteti tudi dinarji deviznega porekla), zlasti od turizma in transportnih dejavnosti.
V	okviru ustvarjenih in združenih deviznih sredstev ter v okviru deviznobilančnih možnosti bo v SR Sloveniji mogoče dosegati okoli 1 °/o realno rast uvoza blaga. Ob 10°/o rasti uvoznih cen bo dosežena okoli
11 »/o rast uvoza blaga. Tako bodo organizacije združenega dela v celotnem obdobju 1981—1985 zagotoviie okoli 95 %> pokritje uvoza blaga z izvozom blaga, Organizacije združenega dela bodo zagotovile počasnejšo porabo deviz na neblagovne izdatke' tako, da bo neblagovni devizni odliv rasel počasneje od priliva, to je za 10 %>.
12.	člen
S samoupravnimi sporazumi o temeljih svojih planot/ in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981—1985 bodo temeljne in druge organizacije združenega dela sprejele svoje konkretne izvozne obveznosti in opredelile možnosti za uvoz ter prevzele svoj delež odgovornosti za uresničevanje projekcije devizno-bilančnega in plačilno-bilančnega položaja SR Slovenije.
13.	člen
V	obdobju 1981—1985 bodo člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981—1985 združevali devizna sredstva za uvoz surove nafte, naftnih derivatov, premoga za koksiranje, zemeljskega plina ter za energetske potrebe energetike; za potrebe organov družbenopolitičnih skupnosti; za realizacijo usklajenih programov širšega družbenega pomena; za del uvoza reprodukcijskega materiala iz konvertibilnega področja, ki je potreben za proizvodnjo določenih proizvodov, ki se izvažajo na klirinško področje; za realizacijo usklajenih programov obmejnega gospodarskega sodelovanja in gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju, za del odplačil zapadlih deviznih obveznosti po najetih tujih kreditih; za obvezno rezervo.
Člani Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino bodo z aneksi k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981—1985 letno določali obseg združevanja za posamezne namene.
S samoupravnim sporazumevanjem in dohodkovnim povezovanjem bodo člani Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino usmerjali razpoložljive devize za potrebe proizvodnih in drugih dejavnosti skupnega pomena za uresničevanje prednostnih nalog družbenega plana SR Slovenije, da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo v teh dejavnostih in s tem gospodarstva kot celote.
Merila za usmerjanje in samoupravno združevanje deviznih sredstev za namene iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino za vsako plansko leto posebej na podlagi analize uresničevanja srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije.
Člani Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino bodo medsebojne odnose pri usmerjanju in združevanju deviz urejali s samoupravnimi sporazumi o združevanju deviz in s sporazumi o udeležbi v skupnem deviznem prihodku.
14.	člen
V	obdobju 1981—1985 bodo možnosti uvoza opreme in možnosti najemanja tujih kreditov za uvoz opreme usmerjene predvsem v naložbe na podlagi združevanja dela in sredstev na trajnejših dohodkovnih osnovah, ki bodo zagotavljale uresničevanje prednostnih nalog, opredeljenih z družbenim planom SR S'o-venije za obdobje 1981—1985, med njimi pa prven-
stveno v naložbe, ki bodo povečevale izvoz blaga in storitev ter zagotovile čimvečji neto devizni učinek ter izpolnjevale ostale kriterije o prestrukturiranju gospodarstva.
Ob upoštevanju določb prejšnjega odstavka bodo najpozneje do 30. 3. 1981 Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, Gospodarska zbornica Slovenije in pristojni republiški upravni organi ponovno ocenili izdana soglasja in potrjene uvozne prijave in v sodelovanju z organizacijami združenega dela opravili izbor v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva.
15.	člen
Zadolževanje organizacij združenega dela v tujini bo v skladu z možnostmi devizne in plačilne bilance Jugoslavije ter deviznobilančnega in plačilnobilančnega položaja republike.
V	tujini se bodo lahko zadolževale tiste organizacije združenega dela, ki so kreditno sposobne in ki bodo lahko prevzele tudi polno odgovornost za vračanje najetih kreditov z ustvarjenimi in združenimi deviznimi sredstvi. Člani Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino bodo v samoupravnem sporazumu o uresničevanju kreditnih odnosov s tujino v skladu s kriteriji iz prvega poglavja tega dogovora, opredelili takšna merila in postopke, ki bodo najete tuje kredite usmerjali v naložbe, ki bodo zagotavljale povečanje neto deviznega priliva oziroma zmanjševale neto devizni odliv.
16.	člen
Banke bodo na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov bank zagotavljale obvezno usmerjanje sredstev za programe s trajnejšim in pozitivnim učinkom na devizno bilanco, ki bo dosežen zlasti s povečanjem izvoza, obenem pa bodo natančno spremljale doseganje deviznih učinkov, predvidenih z investicijskimi programi.
Banke bodo zagotovile usmerjanje sredstev v uresničevanju investicijskih naložb, ki pomenijo pospeševanje ekonomskega sodelovanja z deželami v razvoju in z obmejnimi območji ter v te namene zagotavljale dopolnilna sredstva pod ugodnejšimi pogoji.
17.	člen
Banke bodo s samoupravnim sporazumom o temeljih svojih planov zagotavljale večjo usmerjenost v izvoz tudi:
—	z zagotavljanjem kratkoročnih kreditov za izvoz in pripravo izvoza;
—	z dajanjem ugodnejših pogojev pri kreditiranju izvoza in njegove priprave, zlasti pri kreditiranju izvoza opreme in izvajanju investicijskih del v tujini, posebno v državah v razvoju;
—	z dajanjem prednosti izvozno usmerjeni proizvodnji pri koriščenju družbenih sredstev za kreditiranje drugih selektivnih namenov;
— Z dajanjem ugodnejših pogojev pri kreditiranju naložb v turistične in gostinske objekte, namenjene inozemskemu turizmu.
Banke bodo obvezno usmerjale sredstva za financiranje investicij v pretežno izvozne zmogljivosti.
18.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije bo razvijala dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev za ekonomske odnose s tujino.
V	skladu s sklepi in stališči Skupščine SR Slovenije o temeljnih usmeritvah za organiziranje in razvoj
zunanjetrgovinske mreže ter zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini, bo Gospodarska zbornica Slovenije opredelila in izvajala ustrezne aktivnosti za enotnejši in racionalnejši nastop na tujih trgih, za zmanjšanje stroškov in za prerazporeditev mreže v tujini v smeri njene krepitve v državah v razvoju.
19.	člen
Da bi omogočili temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in drugim ustrezne podatke za spremljanje izvajanje planov glede ekonomskih odnosov s tujino, projekcije deviznobilančnega in plačilnobilančnega položaja in za tekoče ukrepe pri ekonomskih odnosih s tujino, bodo podpisniki na osnovi sprejetega posebnega dogovora zagotovili oblikovanje jv* delovanje celovitega informacijskega sistema na področju ekonomskih odnosov s tujino.
III.	RAZMERJA PRI RAZPOREJANJU DOHODKA
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Gospodarska zbornica Slovenije, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti na ravm republike, Služba družbenega knjigovodstva.
20.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljajo, da je zaradi tega, da bi usklajevali razpoložljive blagovne in kupne sklade, razvijali podlago za svobodno menjavo dela in samoupravno urejanje odnosov pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo ter povečevali akumulacijsko in reprodukcijsko sposobnost, potrebno pri razporejanju dohodka uresničevati takšna razmerja, da bodo v globalu realno naraščala sredstva za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb skupaj za najmanj 10% počasneje od realne rasti dohodka, nominalno pa počasneje od nominalne rasti dohodka, pri čemer bodo realni osebni dohodki na delavca naraščali v okviru rasti produktivnosti.
Upoštevaje konkretne vsakoletne pogoje in možnosti, ki bodo opredeljeni v letni resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije, bodo udeleženci sprejemali konkretne usmeritve glede gibanja posameznih oblik porabe.
Udeleženci dogovora bodo vztrajali, da bodo delavci pri razporejanju čistega dohodka za oblikovanje osebnih dohodkov upoštevali višino ustvarjenega dohodka in prispevek živega dela pri njegovem ustvarjanju, učinkovitost upravljanja in gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije ter pogoje za pridobivanje dohodka.
21.	člen
Udeleženci dogovora si bodo prizadevali za izpopolnjevanje sistema oblikovanja in delitve dohodka v cilju uspešnega uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela. Pri tem bodo zlasti zagotovili ustreznejše vrednotenje proizvodnega dela in dela v težjih delovnih pogojih ter dela ustvarjalnih strokovnjakov, organizatorjev v proizvodnji in poslovodnih delavcev.
V tem smislu si bodo udeleženci dogovora prizadevali za učinkovito uresničevanje družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Sprejeli bodo tudi potrebne strokovno-metodološke podlage, ki bodo
delavcem v združenem delu olajšale uspešno uveljavljanje tega družbenega dogovora.
22.	člen
Udeleženci bodo izdelali skupne osnove in merila za ugotavljanje dela dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih ali drugih pogojih in se zavzemali, da se ta del dohodka uporabi v skladu z zakoni in samoupravnimi sporazumi.
23.	člen
Službe družbenega sistema informiranja bodo vsako leto sproti omogočale analize izvajanja predvidenih razmerij.
Zveza sindikatov Slovenije bo skupaj z drugimi družbenimi dejavniki vsako leto spodbujala delavce, da bodo analizirali rezultate gospodarjanj a po zaključnih računih in naloge iz tega dogovora ter sprejemali potrebne odločitve in ukrepe.
IV.	ZAPOSLOVANJE
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Zveza skupnosti SR Slovenije za zaposlovanje, Izobraževalna skupnost Slovenije, posebne izobraževalne skupnosti, Gospodarska zbornica Slovenije, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana.
•	24. člen
Podpisniki se bodo zavzemali, da bo združeno delo usklajevalo v svojih planih potrebe po novih zaposlitvah na ravni občine, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, med občinami in v republiki na podlagi dejanskih kadrovskih možnosti posameznih območij. V ta namen bodo skupnosti za zaposlovanje na ravni občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, medobčinskih območij ter Zveza skupnosti na ravni republike sprejemale letne načrte zaposlovanja, v katerih bodo konkretizirali družbene usmeritve s področja zaposlovanja ter sprejemale potrebne obveznosti in ukrepe.
Zveza skupnosti SR Slovenije za zaposlovanje, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, posebne izobraževalne skupnosti, Izobraževalna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije bodo vzpodbujali usklajevanje občinskih, območnih in republiških načrtov zaposlovanja. Pri tem bodo vztrajali, da bo dosežena usklajena zaposlitvena politika, ki bo temeljila na opredelitvi, da rast zaposlenosti v posameznih letih ne bo presegla 2 °/o. Pri tem bo upoštevano potrebno zaposlovanje štipendistov in pripravnikov. Delež visokih in višjih kadrov se bo povečal ter zmanjšal delež poklicev ozkega profila.
25.	člen
Nove investicije, ki povečujejo zaposlenost, pose-oej še na območju, kjer primanjkuje delavcev, je mogoče začeti le, če so z investicijskimi sredstvi zagotovljena tudi sredstva za investicije v objekte družbenega standarda najmanj v takšnem obsegu, kot ga predvideva družbeni dogovor o minimalnih standardih oziroma občinski samoupravni sporazum.
Pri presoji investicijskih razmer bodo banke upoštevale tudi mnenje skupnosti za zaposlovanje o možno-
stih zaposlovanja in pridobivanja kadrov za nove zmogljivosti.
26.	člen
Podpisniki bodo poenotili in metodološko posodobili informacijski sistem za kadre in zaposlovanje kot sestavino družbenega sistema informiranja tako, da bo postal podlaga za enovitost informacij in metodoloških opravil pri izdelavi kadrovskih programov v temeljnih organizacijah- združenega dela in letnih načrtov zaposlovanja na območju družbenopolitičnih skupnosti.
V.	NEKATERE NALOGE PRESTRUKTURIRANJA V INDUSTRIJI
Podpisniki: Splošna združenja: črne, barvaste metalurgije in livarstva; rudnikov in industrije nekovin; kovinske industrije; elektroindustrije; kemične in gumarske industrije; lesne industrije; gradbeništva in industrije gradbenega materiala; Gospodarska zbornica Slovenije, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, Sestavljena organizacija združenega dela Iskra, Sestavljena organizacija združenega dela Elektrotehna — delovna organizacija DELTA, Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje, Združena industrija vozil TAM, Industrija motornih vozil Novo mesto, CIMOS Koper, TOMOS Koper.
27.	člen
Usmeritev v razvojno tehnološko intenzivnejšo proizvodnjo kot podlago za tehnološki razvoj vsega združenega dela in pogoj za kvalitetnejšo gospodarsko rast ter intenzivnejša usmeritev v izvoz terja povečanje vlaganj za realizacijo ključnih proizvodnih programov v naslednjih industrijskih skupinah oz. podskupinah: oprema v poklicne in znanstvene namene, merilni in kontrolni instrumenti in naprave za avtomatizirano upravljanje; motorji z notranjim zgorevanjem za cestna vozila; električni stroji in naprave; kmetijski stroji; stroji in naprave (brez električnih in kmetijskih); sestavni deli elektronskih aparatov in naprav; komunikacijski aparati in naprave; merilna in regulacijska oprema, sredstva za upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu; neomenjeni elektronski aparati in naprave; akumulatorji in galvanski elementi; orodje; kotalni ležaji ter proizvodnja nekaterih kemikalij in farmacevtskih surovin.
Ti proizvodni.programi imajo ob enaki oceni po kriterijih iz tega dogovora prednost pred drugimi zlasti, če se na osnovi združevanja dela in sredstev trajneje reproducijsko povezujejo za realizacijo kompleksnih ponudb oziroma objektov, kot so: energetski objekti, procesni objekti in linije, proizvodni sistemi, tehnološko zahtevnejši sistemi za izboljšanje in zaščito okolja, integrirani telekomunikacijski sistemi, objekti s kompleksnimi sistemi za nadzor in vodenje v industriji, energetiki in prometu, računalniki in mikroelektronika.
• Banke bodo usmerjale dogovorjeni del prostega kreditnega potenciala za dolgoročne naložbe na kreditiranje izvoza opreme in za izvajanje investicijskih del v tujini ter združevale sredstva za kreditiranje prodaje opreme na domačem trgu.
28.	člen
Zaradi hitrejšega razvijanja proizvodnje, ki na osnovi razvojno tehnološke intenzivnosti prispeva k nadaljnji gospodarski rasti in zagotavlja večji delež izvoza v skupni proizvodnji, prevzemajo organizacije združenega dela in skupnosti organizacij na podlagi planskega usklajevanja naslednje naloge:
—	organizacije združenega dela strojegradnje in druge industrije bodo s kompletiranjem proizvodnega sortimenta razvijale specializacijo in višjo stopnjo predelave z namenom povečanja ponudbe kompleksnih objektov in proizvodnih linij. V kmetijskem strojegrad-ništvu bo usmeritev v proizvodnjo strojev za proizvodnjo primarnih kmetijskih proizvodov s poudarkom na visokoproduktivmh strojih in strojih za delo v hribovitih predelih ter na usklajevanju in združevanju proizvodnje v reprodukcijsko celoto. Delitev dela in združevanje sredstev za programe skupnega interesa bosta opredeljena v samoupravnih sporazumih o temeljih skupnih planov in v samoupravnih sporazumih o usklajevanju planov. S tem bodo do leta 1985 organizacije strojegradnje in druge strojne industrije najmanj podvojile delež izvoza v celotnem prihodku;
—	proizvajalci gospodarskih, specialnih in osebnih vozil (Združena industrija vozil TAM, Industrija motornih vozil Novo mesto, CIMOS Koper in TOMOS Koper) bodo med seboj in s kooperanti uskladili svoje razvojne programe s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov, s katerim bo določena delitev dela, skupen razvoj in trženje ter trajno medsebojno sodelovanje. V ta namen se bodo 1. 1981 ustrezno samoupravno organizirali. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije,' Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, temeljne in združena banka bodo v okviru svojih pristojnosti, nalog in odgovornosti podpirali samo takšno uskladitev programov in delitev dela med navedenimi organizacijami združenega dela;
—	za izvedbo programov mikroelektronike, novih generacij profesionalnih elementov, optoelektronike in telekomunikacij bodo organizacije združenega dela ter dejavnosti na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov pripravile usklajene investicijske programe. Za realizacijo kompleksnih programov, kot so sistemi za nadzor in vodenje, proizvodne linije in moderni obdelovalni stroji, se bodo ustrezne organizacije združenega dela medsebojno povezovale pri proizvodnji teh sistemov in sklenile samoupravne sporazume o usklajevanju planov ter bistveno povečale delež izvoza v svojem celotnem prihodku;
—	v dejavnosti proizvodnje računalniške opreme in sistemov bodo Sestavljena organizacija združenega dela Iskra, Sestavljena organizacija združenega dela Elektrotehna — delovna organizacija DELTA, Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje in druge zainteresirane organizacije združenega dela, vključno z raziskovalnimi, izoblikovale skupni program razvoja in proizvodnje enothega računalniškega sistema ter v zvezi s tem sprejele ukrepe za njegovo uresničevanje. Na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev ter v skupno dogovorjeni organizacijski obliki bodo razvijale, proizvajale, tržile in vzdrževale enoten računalniški sistem, ki temelji na domačem znanju oziroma domači industrijski lastnini, bazne tehnologije in komponente, sklope in računalniško periferijo ter drugo opremo za proizvodne in informacijske potrebe.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, temeljna in združena banka bodo v okviru svojih pristojnosti, nalog in odgovornosti podpirali oblikovanje in uresničevanje samo takšnega enotnega računalniškega sistema.
29.	člen
Za zagotovitev večje proizvodnje osnovnega reprodukcijskega materiala in njene modernizacije bodo organizacije združenega dela v panogah črne in barvne metalurgije, nekovin, bazne kemije in industrije gradbenega materiala na podlagi materialnih bilanc v Sloveniji in Jugoslaviji pripravile samoupravne sporazume, s katerimi bodo med seboj in s porabniki svojih proizvodov uskladile svoje proizvodne programe in zanje zagotovile potrebne surovine in energijo, kadre in prostor. Dinarsko in devizno poslovanje na podlagi programov mora zagotoviti lastne vire, združena sredstva in dopolnilna sredstva bank. V tem okviru:
—	v črni metalurgiij bo težišče na pripravi in realizaciji programa modernizacije in razširitve kapacitet za proizvodnjo elektrojekla;
—	v barvni metalurgiji bo težišče na pripravi in realizaciji programa modernizacije in povečanja proizvodnje primarnega in sekundarnega aluminija, doseganja višje stopnje predelave ter na tej osnovi večjega izvoza;
—	v bazni kemiji bo težišče na pripravi in realizaciji programov propilenske kemije, pentaeritritola, umetnih smol, furanske kemije, kaprolaktama, natrijevega tripolifosfata in alkalij, perspojin, umetnih gnojil, žveplove in organskih kislin, farmacevtskih surovin ter rafinerijskih kapacitet za potrebe petrokemije;
—	v industriji gradbenega materiala bo težišče na povečanju proizvodnje cementa;
—	pri pridobivanju rud barvnih kovin bo težišče na geoloških raziskavah rudnih rezerv svinca in cinka ter na posodobitvi rudarske proizvodnje svinca in cinka;
—	bodo proizvajalci termoizolacijskega materiala uskladili sortiment in povečanje proizvodnje ter s tem prispevali k racionalnejši izrabi energije.
30.	člen
Organizacije združenega dela in skupnosti s področja inženiringa bodo v medsebojni povezavi, v sodelovanju z industrijskimi, raziskovalnimi, gradbenimi in drugimi organizacijami združenega dela ter s povezovanjem tržnoraziskovalnih, razvojno projektantskih, poslovno komercialnih, kreditno finančnih, organizacijsko izvajalskih in montažnih del zagotovile kompleksno ponudbo programov, objektov in proizvodnih linij. Pri tem bodo vključevale bistveno večji delež domače opreme in tehnologije, še zlasti na tujih trgih.
31.	člen
Podpisniki bodo pomagali pri pripravi plansko analitične dokumentacije ter pri usklajevanju planov in pospeševali samoupravno sporazumevanje o združevanju dinarskih in deviznih sredstev za sofinanciranje programov iz tega poglavja.
V skladu s I. poglavjem tega dogovora bodo banke do 31. 3. 1981 razčlenile sistem kriterijev za vrednotenje projektov. Organizacije združenega dela bodo za investicijske projekte v okviru proizvodnih programov, navedenih v tem poglavju, pripravile dokumentacijo
tako, da jih bo moč ocenjevati s kriteriji tega odstavka.
VI.	ENERGIJA
Podpisniki: Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin Slovenije, Plansko poslovna skupnost za premog, Poslovna skupnost za realizacijo programa gazifikacije Slovenije, Poslovna skupnost energetsko industrijske cone Koper, Splošno združenje energetike, Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, Revirski energetski kombinat Edvard Kardelj Trbovlje, Sestavljena organizacija združenega dela Petrol Ljubljana, Železniško gospodarstvo Ljubljana, Delovna organizacija Istra Benz Koper, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana.
32.	člen
Zaradi zmanjšanja energetske odvisnosti od uvoza, intenzivnejšega in racionalnejšega izkoriščanja lastnih virov energije ter varčevanja z energijo v vseh oblikah porabe, bodo podpisniki v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o ukrepih in aktivnostih za zagotovitev racionalnega pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije sprejeli programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo in jih dosledno izvajali.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo spremljal te aktivnosti in po potrebi ukrepal.
33.	člen
Pri vlaganjih v povečanje pridobivanja premoga bodo imeli prednost tisti, ki bodo zagotavljali večji učinek danih naložb. Slovenski premogovniki bodo v obdobju 1981—1985 zagotovili elektrogospodarstvu in drugim gospodarskim dejavnostim ter drugim porabnikom v SR Sloveniji naslednje količine premoga:
v mio ton	1981—1985 * V
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje — lignit	,	23,5
Rudarsko elektroenergetski kombinat Edvard Kardelj skupaj z rudniki Senovo,
Kanižarica, Laško — rjavi premog	9,1
Za zagotovitev tega obsega proizvodnje bo vloženo v modernizacijo premogovnikov, za odpiralna dela, nadomestne objekte, geološke in druge raziskave in v izboljšanje pogojev dela v osnovna sredstva rudnikov premoga okoli 7,2 mlrd din (9,1 mlrd din).
V okviru tega zneska bo, poleg vlaganj v obstoječe rudnike (izgradnja nadomestnih objektov Preloge, odpiranja jam na območju Šoštanja, Hrastnika, Trbovelj, Kotredeža, Senovega in Kanižarice s sodobno opremo in uvajanjem mehaniziranih odkopov), predvsem z intenzivnim raziskovanjem znanih nahajališč premoga že v tem obdobju pripravljena eksploatacija rjavega premoga v rudnikih Dol, Krmelj in
Od tega za potrebe elektro-gospod.
22,3
7,0
Trohni dol ter lignita v rudniku Globoko po letu 1985.
Sredstva za vlaganje v slovensko premogovništvo bodo okvirno zagotovljena iz naslednjih virov:
—	del sredstev, združenih v okviru Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva, v višini okoli 6,2 mlrd (7,8 mlrd) din,
—	združena sredstva v okviru plansko poslovne skupnosti za premog v višini okoli 1,0 mlrd (1,26 mlrd) din.
Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije in Plansko poslovna skupnost za premog bosta zaradi pomanjkanja domačega premoga v letih 1981—1985 zagotovili iz SR Bosne in Hercegovine, SR Srbije in SAP Kosovo dobavo rjavega premoga in lignita skupaj okoli 7 mio ton ter okoli 0,5 mio ton premoga iz uvoza. Zato bosta del sredstev za sovlaganja v premogovnike v drugih SR in SAP zagotovili Plansko poslovna skupnost za premog v višini 1,33 mlrd din in Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije v višini 0,11 mlrd din, del sredstev pa se bo zagotovil iz samoupravno usmerjenih sredstev za pospeševanje razvoja manj razvitih SR in SAP Kosovo.
Pri izvajanju programa razvoja premogovništva bodo za pokrivanje potreb SR Slovenije po komercialnem premogu sodelovale banke z združenimi sredstvi v višini 0,17 mlrd din.
34.	člen
Za pokrivanje potreb po električni energiji v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 bodo v tem obdobju zgrajeni novi proizvodni objekti š skupno instalirano močjo 706 MW, od tega v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah 250 MW in v tujini 12 MW.
V	SR Sloveniji bodo zgrajeni in bodo začeli redno obratovati naslednji proizvodni objekti:
termoelektrarna — toplarna Ljubljana II, 50 MW (1982),
nuklearna elektrarna Krško, 332 MW (pričetek obratovanja 1981, pričetek rednega obratovanja pa najkasneje v začetku leta 1983),
hidroelektrarna Solkan, 21 MW (1983),
hidroelektrarna Mavčiče, 38 MW (1984) in
manjše elektrarne, skupaj 3 MW (1985).
Izven SR Slovenije bodo za potrebe Slovenije zgrajeni objekti: termoelektrarna Kosovo, 150 MW (1982), z ustreznim delom premogovnika, termoelektrarna Ug-levik, 100 MW (1983), z ustreznim delom premogovnika, in hidroelektrarna Bistrica (projekt Golica v Avstriji), 12 MW.
Poleg tega se bo po programu splošne ljudske obrambe v letu 1981 pričela izgradnja malih hidroelektrarn in termoelektrarn s pripadajočimi elementi elektroenergetskega sistema.
Za preskrbo nuklearne elektrarne Krško z jedrskim gorivom bodo zaključena dela pri odpiranju rudnika urana Zirovski vrh. V letu 1983 bo dosegel letno planirano zmogljivost 160.0001 rude in proizvodnjo 1201 koncentrata uranovega oksida.
Za zagotovitev potrebne električne energije po letu 1985 bo slovensko elektrogospodarstvo že v obdobju 1981—1985 pričelo pripravljati in graditi proizvodne objekte z instalirano močjo okoli 850 MW. Ti bodo pričeli obratovati v obdobju 1986—1990.
V	tem planskem obdobju bodo potekale tudi priprave za izgradnjo nuklearne elektrarne Prevlaka kot skupne naložbe združenega dela SR Hrvatske in SR Slovenije s predvideno instalirano močjo 1000 MW, od tega za potrebe SR Slovenije 500 MW. Izgradnja tega objekta bo končana po letu 1990.
Za realizacijo omenjenega programa kontinuitete za pridobivanje električne energije bo porabljeno okoli 13 °/o sredstev razpoložljivih za vlaganje v elektrogospodarstvo.
Celotna vlaganja v osnovna sredstva navedenega razvojnega programa proizvodnih zmogljivosti, za dokončanje objektov iz preteklega obdobja, za izgradnjo ustreznega prenosnega omrežja 380, 220 in 110 kV, za izgradnjo objektov distribucije 110 kV, za druge objekte ter za naložbe v premogovništvo in rudnik urana Zirovski vrh bodo znašale 27,5 mlrd (34,8 mlrdj din.
Ta sredstva se bodo zagotavljala okvirno iz združenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela po enotnih virih, osnovah in merilih v višini okoli 2,8 mlrd (3,54 mlrd) din ter lastnih sredstev in prispevkov od odjema, prispevkov za povečano priključno moč in inozemskih kreditov v višini 24,7 mlrd (31,2 mlrd) din. Združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela po enotnih virih, osnovah in merilih bodo v globalu znašala okoli 2,63 °/o sredstev za razširjeno reprodukcijo temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje.
Poleg teh sredstev bo Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva za realizacijo programa v drugih republikah in SAP Kosovo uporabila za sovlaganja v termoelektrarne s pripadajočimi premogovniki med drugim tudi sredstva za pospeševanje razvoja manj razvitih SR in SAP.
V skladu z določili dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981—1985 o usklajevanju in usmerjanju tokov družbene reprodukcije, ki se nanašajo na uporabo nuklearne energije, se bčdo nadaljevale priprave za proizvodnjo in postavitev pol-industrijske naprave za jedrsko gorivo.
35.	člen
Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin Slovenije, Poslovna skupnost za gazifikacijo Slovenije, Poslovna skupnost za zgradnjo energetsko-industrijske cone Koper, sestavljena organizacija združenega dela Petrol Ljubljana, Istra Benz Koper in druge asociacije združenega dela, zainteresirane za izpolnitev posameznih delov razvojnega programa Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin Slovenije, bodo pri uresničevanju energetske bilance in politike glede proizvodnje, nabave, transporta in distribucije naftnih derivatov in zemeljskega plina za energetske in neenergetske potrebe v SR Sloveniji zagotovili, da se bodo sredstva za investicije prvenstveno usmerjala v:
1.	geološke raziskave indiciranih nahajališč nafte in zemeljskega plina ter eksploatacijo vrtin;
2.	dograditev magistralnega plinovodnega sistema in finančno sanacijo že zgrajenega plinovodnega sistema oziroma v odplačevanje dela anuitet za plinovodni sistem, zgrajen v obdobju 1976—1980;
3.	uresničitev programa za prevzem zemeljskega plina iz Alžira;
4.	najnujnejše skladiščne zmogljivosti za tekoča goriva in tekoči naftni plin v energetsko-industrijskih conah v Kopru, v Dolskem, v Mariboru in v Celju.
Za omenjene prednostne naložbe bo potrebno zbrati okoli 5,8 mlrd din (7,34 mlrd din). Ta sredstva bodo zagotovljena okvirno iz naslednjih virov: združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela po enotnih virih, osnovah in merilih 2,3 mlrd (2,91 mlrd) din, bančna sredstva 1,5 mlrd (1,9 mlrd) din, lastna
l
sredstva ter inozemski krediti 2,0 mlrd (2,53 mlrd) din. Združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela po enotnih virih, osnovah in merilih bodo v globalu predstavljala okoli 2,33 % sredstev za razširjeno reprodukcijo TOZD materialne proizvodnje.
Če bo z zbiranjem dodatnih namenskih sredstev iz maloprodaje naftnih derivatov mogoče pridobiti vsaj okoli 1,0 mlrd (1,26 mlrd) din bodo porabljena za izpolnitev širšega programa izgradnje rezervoarskih zmogljivosti za tekoča goriva in pline ter gradnjo rafinerije odpadnih olj.
VII.	KMETIJSTVO, RIBIŠTVO IN ŽIVILSTVO
Podpisniki: Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, splošna združenja za kmetijstvo, živilsko industrijo in prehrano, za trgovino, za turizem in gostinstvo, Gospodarska zbornica Slovenije
36.	člen	\
Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije bo do leta 1985 na podlagi obveznosti, ki so jih prevzele podpisnice samoupravnega sporazuma o temeljih njenega plana, zagotovila tako rast proizvodnje, hrane, da bo doseženo najmanj 85 %> pokrivanje bilančnih potreb SR Slovenije po hrani. Tržna proizvodnja se bo povečala tako, da bo v letu 1985 proizvedeno: govejega mesa 56.000 ton, svinjskega mesa
42.000	ton, perutninskega mesa 80.000 ton, mleka 430 milijonov litrov, jajc 200 milijonov kom., pšenice 35.000 ton, koruze 70.000 ton, hmelja 4100 ton, krompirja 60.000 ton, sladkorne pese 325.000 ton, sadja 60.000 ton, grozdja 80.000 ton; ulovljeno oziroma vzrejeno bo 13.800 ton morskih rib in 1440 ton sladkovodnih rib.
37.	člen
Splošno združenje za kmetijstvo, živilsko industrijo in prehrano ter Zadružna zveza Slovenije bosta s samoupravnim sporazumom o uskladitvi republiške prehrambene bilance s splošnimi združenji za trgovino, za turi*em in gostinstvo, in za industrijo zagotovila vsakoletno sporazumevanje med organizacijami združenega dela kmetijske proizvodnje, živilske industrije in oskrbe glede prevzema in oskrbe z glavnimi kmetijskimi in prehranskimi proizvodi ter reprodukcijskim materialom.
Manjkajoče količine hrane, ki ne bodo proizvedene na območju SR Slovenije, bodo podpisnice sporazuma iz prejšnjega odstavka zagotovile z enotnim skupnim nastopom, ki bo temeljil predvsem na trajnem dohodkovnem povezovanju z organizacijami združenega dela iz drugih SR in SAP.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in podpisnice sporazumov iz 1. odstavka tega člena bodo vsako leto do konca septembra izdelale prehransko bilanco SR Slovenije za naslednje leto za ključne kmetijske in živilske proizvode in zagotovile njeno pokrivanje.
Podpisniki sporazuma iz 1. odstavka tega člena bodo vzpodbujali organizacijsko in dohodkovno povezovanje med proizvodnimi organizacijami s področja kmetijstva in živilstva s turističnimi, gostinskimi in tr-
govskimi organizacijami zaradi zagotavljanja redne oskrbe tržišča in učinkovitejšega uveljavljanja turističnega gospodarstva.
Skupno z bankami bodo podpisnice tega dogovora zagotovile takšne možnosti za vlaganja, da bo mogoče pravočasno in stabilno zagotavljati po prehranski bilanci potrebne količine pšenice, svinjskega mesa, sladkorja, olja in krme.	*
38.	čleh
Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske ' industrije Slovenije in Zadružna zveza Slovenije v imenu svojih članic sprejmeta na področju kmetijske proizvodnje in ribištva naslednje naloge in ukrepe:
—	skupno planiranje letnih količin proizvodnje s porabniki hrane ter uveljavitev rizične in dohodkovne povezanosti, kar bo zagotavljalo večjo ekonomsko stabilnost,
—	prevzemanje razpoložljivih kmetijskih zemljišč, ki bodo prvenstveno uporabljena za krepitev družbenih obratov oziroma za oblikovanje skupnih zemljiških kompleksov združenih kmetov,
—	sprejemanje skupnih letnih setvenih planov, ki bodo trajno zagotavljali povečanje poljedelske proizvodnje, zlasti žit in sladkorne pese,
—	zagotovitev planiranega povečanja proizvodnje govejega mesa, na podlagi povečanja osnovne črede govedi za 15 °/o, na podlagi povečane rabe domače krme oziroma intenzivnejše rabe travnatega sveta in uvedbo reje klavnih prvesnic, izboljševanja veterinarsko-pre-ventivne dejavnosti; krepitev razvoja mesno-mlečnih pasem in zagotovitev pitanja vseh za rejo sposobnih telet, tako da se bo poprečna teža ob klanju povečala za okrog 10 °/o,
—• v hribovitih in planinskih območjih s pospešenimi vlaganji zagotovijo večjo proizvodnjo v govedoreji in ovčereji ter s tem boljšo izrabo razpoložljivih kmetijskih površin,
—	pospešitev vlaganj v družbena pitališča in pita-lišča, ki bodo zgrajena na podlagi skupnih vlaganj v organizacijah združenih kmetov za povečanje prireje svinjskega in govejega mesa,
—	uskladitev vrednosti uvoza in izvoza na področju perutninarstva,
—	skupaj s Samoupravno interesno skupnostjo za preskrbo Mesta Ljubljane, bosta zagotovili nabavo 6 novih ladij in rekonstrukcijo 4 ladij za povečanje ulova morskih rib in povečanje objektov za vzrejo sladkovodnih rib,
—	oblikovanje regijskih klavno-predelovalnih centrov v pomurski, podravski, koroški, celjski, ljubljanski, dolenjski in posavski, gorenjski in primorski regiji, ter na Kočevskem tako, da bo v vsaki regiji na osnovi samoupravnega sporazuma o uskladitvi planov in delitvi dela nastal le en center, ki bo v programe proizvodnje, oskrbe in izvoza vključeval skladno z zagotovljeno surovino del obstoječih klavno-predelovalnih kapacitet,
—	da do konca leta 1983 podpisnice ne bodo vlagale v nove klavnice, mesno predelavo in mline, razen nujnih rekonstrukcij in za zagotovitve higiensko tehničnih pogojev obratovanja v obratih iz prejšnje alinee; gradnja mešalnic bo mogoča le ob predhodni zagotovitvi surovin,
—	ureditev novih nasadov na večjih kompleksih v družbenih obratih in v proizvodnih skupnostih z razširitvijo izbora sadja z namenom proizvodnje sadja za potrebe živilske industrije in izvoza,
,— združevanje sredstev v poslovnih skupnostih za skupne s planom opredeljene namene,
—	oblikovanje regionalnih programov proizvodnje kmetijskih pridelkov v skladu z naravnimi pogoji.
39.	člen
Pri investiranju v kmetijstvu bodo upoštevani razvojni kriteriji, ki so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije in natančneje določeni v tehnično-tehnoloških osnovah za pripravo investicijskih programov, sprejetih pri Poslovni skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije.
Prednosti pri sprejemanju investicijskih programov imajo naložbe:
1.	V kmetijstvu:
—	pridobivanje novih obdelovalnih zemljišč v SR Sloveniji in drugih območjih Jugoslavije, usposabljanje obstoječih zemljišč za racionalnejšo proizvodnjo in zmanjšanje parcelne in posdstne razdrobljenosti,
—	povečanje tržne poljedelske proizvodnje in deleža domače krme v živinorejski proizvodnji,
—	združevanje dela in sredstev rped organizacijami združenega dela ter skupne naložbe v okviru organizacije združenih kmetov,
: — v proizvodnjo mesa, zlasti govejega in svinjskega. Pri tem imajo prednost naložbe, ki bodo zagotavljale povečanje osnove črede govedi na podlagi rabe domače krme oziroma intenzivnejše rabe travnatega sveta, in naložbe v pitališča svinj, kjer bo proizvodnja slonela na pridelavi lastne ali na osnovi sporazumov zagotovljene proizvodnje osnovne krme,
—	urejanje novih nasadov na večjih kompleksih v družbenih obratih in v proizvodnih skupnostih, kjer investicije slonijo na skupnih vlaganjih. Prednost imajo investicije, ki zagotavljajo povečanje izvoza,
—	zagotovitev surovinske osnove za živilsko industrijo na osnovi dolgoročnih samoupravnih sporazumov,
Pri namenih iz prejšnjih alinej bodo imele prednost modernizacija in intenzifikacija obstoječih zmogljivosti vključujoč uvajanje sodobne agrotehnike.
2.	V ribištvu:
—	proizvodnja in ulov rib.
3.	V živilski industriji so vlaganja mogoča le ob poprejšnji zagotovitvi surovin, od tega najmanj 70 °/o dolgoročno. Po izpolnitvi tega kriterija bodo imele prednosti naložbe, ki intenzivirajo izrabo kmetijskega prostora v SR Sloveniji. Pri tem morajo biti investicije skladne s programi, sprejetimi v Poslovni skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije za razvoj klavniške in mlekarske industrije, obratov za predelavo, zelenjave, vinskih kleti, hladilnic, skladišč in obratov za predelavo sadja, mešalnic močnih krmil ter na podlagi teh za klavniško in mlekarsko industrijo ter obratov za predelavo sadja ter sprejetimi sporazumi o delitvi proizvodnje in nadaljnjem razvoju.
Upoštevajoč te kriterije bodo imela prednost vlaganja:
—	v predelavo mleka in rib v skladu z rastjo tržne proizvodnje,
—	v skladiščne prostore za kmetijske pridelke in objekte za predelavo odpadkov v živinsko krmo.
40.	člen
Zadružna zveza Slovenije se zavezuje, da bo z oblikami združevanja dela, sredstev in zemlje, ki zagotavljajo ekonomsko socialno varnost ter višjo produk-
tivnost združenih kmetov pospeševale vključevanje kmetov v različne oblike združene proizvodnje, in na tej podlagi sprejemanje trajnih dohodkovnih vezi z organizacijami živilske industrije in trgovine.
41.	člen
Organizacije združenega dela, članice podpisnic, bodo zagotovile hitrejši razvoj proizvodnje za izvoz, ureditev odnosov v skupnem deviznem prihodku, skupno proučevanje izvozne konjunkture in se dogovorile o skupnem nastopu na zunanjih trgih. V sestavljenih organizacijah združenega dela in v poslovnih skupnostih bodo združevale sredstva za pospeševanje izvoza. Zagotovile bodo 7—8°/o poprečno rast izvoza kmetijskih proizvodov, tako da bi med pomembnejšimi proizvodi v letu 1985 izvažali 8000 ton govejega mesa, 17.500 ton perutninskega mesa, 30 milijonov kom. en dan starih piščancev, 2000 vagonov vina, 2700 ton hmelja, 5500 ton ribjih in mesnih konzerv.
42.	člen
Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Zveza vodnih skupnosti Slovenije se zavezujejo, da bodo zaradi povečanja rastlinske proizvodnje, zlasti pšenice, koruze, oljnic in sladkorne pese, kmetijske organizacije meliorirale 15.000 ha in v skladu z deagrarizacijo odkupile razpoložljiva kmetijska zemljišča, primerna za proizvodnjo osnovnih poljedelskih proizvodov in sicer do 10.000 ha.
43.	člen
Za uresničitev navedenih naložb bo vloženo v kmetijstvo in ribištvo 13,9 mlrd din, od tega 11,3 mlrd družbenih sredstev.
V	okviru predvidene predračunske vrednosti bo 31 °/o sredstev zagotovljeno iz lastnih virov organizacij združenega dela in sredstev združenih kmetov, 12°/o sredstev bo zagotovljenih' med intervencijami v okviru razširjene reprodukcije, 5 %> od sredstev odškodnin in od sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč, 6% iz sredstev hranjlno-kreditnih služb; banke pa bodo za primarno kmetijstvo in ribištvo zagotovile z ugodnimi krediti dopolnilna sredstva v višini 46%>.
Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji in Zadružna zveza Slovenije, Izvrsni svet Skupščine SR Slovenije, Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane, občine in upravljale! temeljnih bank bodo s pOsebnim družbenim dogovorom o uresničevanju plana razvoja kmetijstva, živilstva in ribištva v obdobju 1981—19’85 podrobneje opredelili kriterije in pogoje vlaganj ter način združevanja sredstev za proizvodnjo hrane.
Uresničeno bo obvezno usmerjanje sredstev uprav-Ijalcev temeljnih bank za osnovno kmetijsko proizvod-njoi
.	44. člen
V	skladu s svojimi pristojnostmi bodo občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper sodelovale zlasti pri izvedbi naslednjih nalog:
—	z zemljiško politiko bodo 'dolgoročno zagotovile zaščito kmetijske zemlje in podprle izvedbo prostorsko-zemljiških opera^j,
—	z usmerjanjem samoupravnega organiziranja bodo zagotavljale nadaljnje širjenje družbeno organizirane kmetijske proizvodnje,
—	s pospeševanjem razvoja hribovskih in manj razvitih predelov bodo -zagotavljale skladnejši razvoj znotraj občin,
— s pospeševanjem povezovanja med proizvodnjo, predelavo in trgovino ter porabniki hrane v občini ali območju bodo zagotavljale preskrbo prebivalstva s hrana
45.	člen
Podpisniki se bodo zavzemali za takšna razmerja ( v primarni delitvi, ki bodo na ključnih usmeritvah iz tega dogovora postopno omogočila pokrivanje enostav-re reprodukcije v kmetijstvu-in krepitev njegove aku-
mulativnosti.
Samoupravni- sklad za intervencije v kmetijstvu in porabo hrane v občinah in na ravni republike, SR Slovenija in občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper, kmetijske zemljiške skupnosti in območje vodne skupnosti v okviru Zveze vodnih skupnosti Slovenije bodo zagotovili izvedbo interventnih ukrepov za hitrejše povečanje družbeno organizirane kmetijske proizvodnje za dolgoročne naložbe in naloge, ki predstavljajo pogoj za trajnost in dolgoročno stabilnost kmetijske proizvodnje.
Za izvedbo interventnih ukrepov bo zagotovljeno .5,6 mlrd din.,Tako bo izveden prenos obveznosti iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti na interventne sklade iz prejšnjega odstavka, tako da bodo zagotavljali sredstva v naj večjem delu porabniki hrane — delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter občani v okviru osebnega dela s sredstvi, ki so njihova lastnina. Pretežni del intervencijskih sredstev bodo občinski samoupravni skladi združevali na ravni republike, zaradi različne lokacije potrošnje in proizvodnje hrane.	'
Pravico do pridobitve; intervencijskih sredstev bodo imele organizacije združenega dela, ki bodo dopolnjevale s tem dogovorom in samoupravnim sporazumom o temeljih plana Poslovne 'skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrijte Slovenije sprejete obveznosti.
VIII GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN OSKRBA Z LESOM
Podpisniki: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, temeljne banke v Ljubljanski. banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje gozdarstva, Splošno združenje lesarstva, Splošno združenje celuloze, papirne in papirno predelovalne industrije.
46.	člen
Zaradi boljše izrabe naravnih bogastev gozdnatega I prostora, nadaljnje krepitve splošno koristnih funkcij gozdov ter zagotavljanja 67 “/o pokritje potreb po lesu z domačimi gozdnimi sortimenti bodo podpisniki s področja gozdarstva v obdobju 1981—1985 zagotovili skupno sečnjo 18,3 mio m3, od tega za blagov.no proizvodnjo gozdnih sortimentov 13,2 mio m3. Po dinamiki bo v letu ■1985 sečnja znašala 3,75 mio m3, blagovna proizvodnja pa 2,70 mio m3. Tak obseg proizvodnje gozdnih sortimentov bo omogočen z izvedbo gozdnogojitvenih del, ki bodo zajemala poprečno letno v obnovi 3700 ha, v negi gozdov 19.000 ha ter v izgradnji in rekonstrukciji 350 km gozdnih cest, medtem ko bodo druga gozdnogojitvena dela naraščala tako, da bo v letu 1985 doseženo v melioracijah 3000 ha, v zakasnelih redčenjih
10.000	ha in osnovnih do 50 ha plantaž hitrorastočega drevja. Proti koncu srednjeročnega obdobja bo začeto tudi snovanje plantaž iglavcev v obsegu 2000 ha.
47.	člen
Za uresničevanje omenjenega programa bo vloženo v obdobju 1981—1985 2968 mio din (po cenah 1979). Ta sredstva bodo zagotovljena okvirno iz naslednjih virov:
—	lastna sredstva temeljnih organizacij združenega dela in temeljne organizacije kooperantov gozdarstva,
—	združena sredstva članic Samoupravne, interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije,
—	združena sredstva porabnikov lesa v lesni, celulozni in papirni industriji,
—	krediti bank.
Koristniki gozdnih sortimentov bodo združevali sredstva v okviru samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije Banke bodo v okviru samoupravnih sporazumov o temeljih svojih planov zagotovile kreditna sredstva namensko za gradnjo gozdnih prometnic, pod pogoji, ki ustrezajo naravi gradnje in rabe teh prometnic.
48.	člen
, V Samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije bo v obdobju 1981—1985 od skupnih potreb po lesu v obsegu 19,6 mio m3 zagotovljeno z viri v SR Sloveniji 15,5 mio m3.
V letu 1985 bo od skupne porabe 4,1 mio m3 z viri v SR Sloveniji zagotovljeno 3,15 mio m3 oz. 77 0/o pokritja kot sledi:
—	les za mehansko predelavo 88 %>;
—	les za proizvodnjo vlaknin 46 “/o,
—	les za proizvodnjo plošč 79 %>,
—	tehnični les za neposredno porabo in drva 100 %>.
IX.	VODNO GOSPODARSTVO
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije; izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Medobčinske zbornice, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Tetaeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana.
49.	člen
Območne vodne skupnosti bodo zagotovile za izvajanje programa razvoja vodnega gospodarstva v obdobju 1981—1985 okoli 6100 mio din. Po posameznih namenih za predvidena naslednja vlaganja:
1.	za osnovne obveznosti 2926 mio din, od tega:
—	za redno vzdrževanje 2726 mio din,
—	za študijsko-raziskovalno dejavnost 200 mio din.
2.	Za investicije 1664 mio din, od tega:
—	za obrambo pred poplavami oz. za večnamenske objekte 1180 mio din in od tega 180 mio din za zadrževalnike, ki bodo koristili tudi kmetijskih melioracijam,
—	za osnovno odvodno mrežo 484 mio din, s čimer bodo izvedene kmetijske melioracije na 15.000 ha in to predvsem na večjih kompleksih, na območjih predvidenih za proizvodnjo sladkorne pese in pri združevanju kmečke zemlje.
3.	Za soudeležbo pri investicijah na področju oskrbe z vodo in zaščite vodnih virov ter čiščenje voda 1510 mio din, od tega:
—	za oskrbo z vodo in zaščito vodnih virov 530 mio
din,
—	za čiščenje voda 980 mio din. V okviru tega bodo območne vodne skupnosti sodelovale z organizacijami združenega dela, s komunalnimi interesnimi skupnostmi in bankami pri gradnji objektov za čiščenje voda ter z drugimi ukrepi izboljševale kakovost voda. Sodelovanje Za izboljšanje kakovosti voda bo usmerjeno v izvajanje ukrepov in v izgradnjo objektov, ki bodo zagotavljali izboljšanje kakovosti na odsekih vodotokov IV. in II. do IV. kakovostnega razreda in so v skladu z izdelanimi sanacijskimi programi. Pri tem bodo grajeni predvsem objekti za učinkovito zmanjšanje onesnaževanja industrijskih odpadnih voda in skupne čistilne naprave.
50.	člen
Za zagotovitev oskrbe s pitno in tehnološko vodo iz količinsko in kakovostno zadovoljivih in zanesljivih virov, kar bo terjalo enovito reševanje v enem ali več povodjih, to je v okviru širših medobčinskih območij, bodo uresničene naslednje naloge:
—	v sodelovanju z Zvezo vodnih skupnosti Slovenije in območnimi vodnimi skupnostmi bodo občine z vododeficitarnih območij Lenart, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Murska Sobota, Cerknica, Logatec, Postojna, Sežana; Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Brežice, Šentjur pri Celju, Črnomelj, Metlika z dogovori o skupnih temeljih svojih planov uskladile prevajanja voda med posameznimi vodozbirnimi in vodooskrbnimi območji;
—	občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo v dogovorih o skupnih temeljih svojih planov uskladile načrte glede novelacije in razširitve varstvenih območij in varstvenih pasov ter izdaje varstvenih odlokov za zaščito vodozbirnih območij, zlasti naslednjih, za oskrbo s pitno vodo posebej pomembnih območij podtalnice: Mursko polje, Dravsko in Ptujsko polje, celjska kotlina in posamezna območja Savinje, Krško, Brežiško polje, Mengeško polje, Sorško' polje;
—	občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo na podlagi dogovorov o skupnih temeljih planov začasno zavarovale površine pred posegi,' ki bi ovirali kasnejšo gradnjo zadrževalnikov.
Za potencialne akumulacijske prostore, kjer so interesi navzkrižni, bodo nosilci planiranja do leta 1985 proučili in sprejeli odločitve glede namembnosti teh območij: Trebuša (Idrijca), Planina (Unec), Cerkniško jezero, Radovljica (Sava), Padež (Notranjska Reka), Bolehničiči (Ščavnica) in Vrbica (Iška);
—	v sodelovanju z Zvezo vodnih skupnosti Slovenije ip Interesno skupnostjo elektrogospodarstva Slovenije bodo v dogovoru o skupnih temeljih svojih planov občine Metlika, Črnomelj in Kočevje uskladile s sosednimi občinami v SR Hrvatski (Čabar, Delnice, Duga resa, Ozalj in Vrbovsko) način rabe reke Kolpe;
—	udeleženci dogovora bodo zagotovili ukrepe za preprečevanje nadaljnega onesnaževanja in za sanacijo Blejskega jezera.
X.	PROMET IN ZVEZE
Podpisniki: Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet, Republiška skupnost za ceste,
Samoupravna interesna skupnost PTT prometa Slovenije, Poslovna skupnost Avtoprevozništvo, Samoupravna interesna skupnost za letališki promet, Splošna plovba Piran, Inex Adria Aviopromet, BTC Ljubljana, STC Javna skladišča Celje, STTC Maribor, TOZD Terminal Sežana, Interevropa Koper, Splošno združenje prometa in zyez, Zveza obrtnih združenj Slovenije, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin Občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Gospodarska zbornica Slovenije.
51.	člen
Za pospešen in zlasti usklajen in racionalen razvoj integralnega transporta ter za pritegnitev dodatnih tranzitnih blagovnih tokov zaradi ustvarjanja večjih deviznih učinkov od tranzitnega prometa bodo ZG Ljubljana, Splošna plovba Piran, PS Avtoprevozništvo, Luka Koper, Aerodrom Ljubljana, Aerodrom Maribor, Inex Adria Aviopromet, BTC Ljubljana, STC Javna skladišča Celje, STTC Maribor,- TOZD Terminal Sežana, Interevropa Koper in Zveza obrtnih združenj Slovenije ustanovili poslovno skupnost integralnega transporta, prek katere bodo zagotovili skupen nastop, večji obseg dela, racionalnejši transport in večji devizni priliv. Izhajajoč iz teh ciljev bodo skupno gradili objekte integralnega transporta na osnovi skupnih vlaganj.
V ta namen bo splošno združenje za promet in zveze v letu 1981 pripravilo predlog samoupravnega sporazuma za ustanovitev poslovne skupnosti in izpeljavo aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem te skupnosti.
52.	člen
Za usklajen tazvoj posameznih sistemov zvez bo Splošno združenje za promet in zveze v skladu s samoupravnim sporazumom o planiranju, izgradnji, eksploataciji in vzdrževanju skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez dalo pobudo in zagotovilo izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma o usklajevanju telekomunikacijskih sistemov zvez v SR Sloveniji za plansko obdobje 1981 — 1985 med nosilci teh sistemov (PTT, železniško gospodarstvo, cestno gospodarstvo, elektrogospodarstvo, RTV). V samoupravmi sporazum bodo med drugim vgrajena načela o medsebojnem obveščanju o potrebah posameznih nosilcev sistema zvez, postopek usklajevanja in sporazumevanja ter načela participacije in skupnega obratovanja. Splošno združenje za promet in zveze bo sprožilo in organiziralo sklenitev omenjenega sporazuma v letu 1981.
53.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije bo v letu 1981 v okviru splošnih združenj uveljavila spremljanje transportnih stroškov in izdelavo analiz transportnih stroškov po enotni metodologiji za zajemanje transportnih stroškov v gospodarstvu (zunanji in notranji transport).
Banke bodo pri odobravanju kreditov za investicije zahtevale tudi izračun transportnih stroškov za predvideno proizvodnjo.
Gospodarska zbornica Slovenije, izvršni sveti skupščin občin in Zveza obrtnih združenj Slovenije bodo v prvi polovici leta 1981 pripravili občinske in medobčinske družbene dogovore o usklajenem razvoju kapacitet cestnih prevoznikov.
54.	člen
Pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije v železniškem gospodarstvu bo uresničevano s povečano učinkovitostjo poslovanja, s povprečno rastjo cen do splošne rasti cen in s povračili.
Za povečanje učinkovitosti poslovanja oziroma za zmanjšanje stroškov poslovanja bo železniško gospodarstvo sprejelo in izvajalo ustrezen program in ukrepe.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet ter Gospodarska zbornica Slovenije se bodo zavzemale, da se bodo cene transportnih storitev v železniškem gospodarstvu gibale na ravni splošne rasti cen.
Povračila bodo zagotovljena z združevanjem sredstev temeljnih organizacij združenega dela po enotnih virih, osnovah in merilih v skupnem znesku okoli 11,0 mlrd (13,9 mlrd din) v letih 1981—1985. Ta sredstva se bodo združevala iz dohodka TOZD in bodo v letih 1981—1985 v globalu predstavljala okoli 1,8 %> dohodka temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje.
55.	člen
V	obdobju 1981—1985 bo Železniško gospodarstvo Ljubljana uresničilo naslednji razvojni program:
nadaljnjo modernizacijo prog, modernizacijo vozlišč in ranžirnih postaj, remonte zgornjega in spodnjega ustroja prog. vgraditev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na stranskih progah, sovlaganje in vlaganje v integralni transport, nabavo potniških in tovornih vozov ter lokomotiv.
56.	člen
Za realizacijo programa razvoja na področju infrastrukture bo v letih 1981—1985 vloženih 7,7 mlrd din (9,7 mlrd din) in sicer iz združevanja sredstev TOZD po enotnih virih osnovah in merilih 3,2 mlrd din (4.0 mlrd din) posojil domačih bank 700 mio din (885 mio din) ter iz lastnih sredstev, interesnega združevanja in inozemskih sredstev. Združena sredstva TOZD po enotnih virih, osnovah in merilih bodo v globalu predstavljala okoli 2,65 °/o sredstev za razširjeno reprodukcijo TOZD materialne proizvodnje.
57.	člen
Za ostale namene v programu razvoja ŽG Ljubljana, to je za integralni transport, promet in vleko bo v letih 1981—1985 vloženih 7,1 mlrd din (9,0 mlrd din).
Ta program bo financiran z lastnimi sredstvi, z domačimi blagovnimi krediti, inozemskimi sredstvi in sredstvi neposrednega interesnega združevanja in bančnimi posojili. Za naložbe v integralni transport bodo banke dajale posojila. le pod pogojem, da pride do skupnega vlaganja večih udeležencev.
Pri uresničevanju, politike razvoja cestne infrastrukture bo Republiška skupnost za ceste prvenstveno usmerjala sredstva v vzdrževanje cestne mreže ter v najnujnejšo investicijsko vzdrževanje ter rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječe cestne mreže; pri novogradnjah pa bo dan poudarek dokončanju začetih odsekov ter gradnji prioritetnih odsekov na cesti bratstva in enotnosti s tem, da bo v popolnosti upoštevana etapnost gradnje.
V	skladu s tem bodo v okviru razpoložljivih sredstev pri novogradnjah imeli prednost naslednji odseki v skladu s samoupravnim porazumom o temeljih plana Republiške skupnosti za ceste:
Celovška cesta—Dolgi most, Dolgi most—Dolenjska cesta, Naklo—Ljubljana, dodatni pasovi na odseku Smarje-Sap—Višnja gora, hitra cesta skozi Maribor v celotni izvedbi, priključek Rožna dolina, mejni prehod Šentilj, odsek Solkan—Brda, priključek Semedela, priključek Ruda, odsek Ruda—Strunjan, Vrtojba—Selo, II. etapa zahodne magistrale Celje, Tržaška cesta v Ljubljani, Uranska cesta in Zasavska cesta.
Posebna skrb bo namenjena izvajanju meddržavnih pogodb in sporazumov. Takp se bo v okviru možnosti nadaljevalo z izgradnjo cest po osimskem sporazumu. Izgradnja predora' Karavanke (vključno z ureditvijo cestnega prometa skozi Jesenice) po meddržavni pogodbi med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo bo glede na jugoslovanski značaj tega projekta potekala na način kot bo skupno dogovorjen z drugimi republikami in pokrajinami.
Pri rekonstrukcijah in modernizacijah cestnega omrežja bo upoštevana politika skladnega regionalnega razvoja SR Slovenije.
58.	člen
Za uresničitev nalog, opredeljenih v prejšnjem členu, bo potrebnih okoli 22,4 mlrd din (28,3 mlrd din) in sicer za odplačilo anuitet, enostavno reprodukcijo tor dokončanje objektov okoli 13,2 mlrd din (16,7 mlrd din), za izvedbo programa novogradenj pa okoli 9,2 mlrd din (11,6 mlrd din).
Viri sredstev so: združena sredstva TOZD po enotnih virih, osnovah in merilih v višini 5,0 mlrd din (0,3 mlrd din), sredstva domačih bank v višini 1,2 mlrd (1,5 mlrd din) ter namenski prispevki in inozemska sredstva skupaj 16,2 mlrd din (20,5 mlrd din).
Kolikor bi zagotovili večji pritok sredstev kot je to predvideno v prejšnjem odstavku, zlasti iz naslova pristojbin za domača cestna motorna vozila in ljudskega posojila za ceste bodo imeli prednost izgradnje naslednji cestni odseki:
Šentilj—Pesnica, vzhodna obvoznica Kranj, odsek Baba (Trojane). Hrastje—Mačkovec, I. etapa južne magistrale Celje in Črnuče—Titova cesta v Ljubljani.
59.	člen
Luka Koper bo povečala luške zmogljivosti za letni obseg dela od 1,75 mio ton v letu 1980 do 3,2 mio ton v letu 1985. Pretežni del vlaganj bo usmerjen v objekte skupnega interesa: v pridobivanje in urejanje 52,5 ha površin, v izgradnjo terminala za sipke tovore, v povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala od
50.000	ha na vsaj 100.000 TEU kontejnerjev letno, v nadaljnjo tehnološko posodobitev in v izgradnjo terminala za premog.
Z interesnim združevanjem OZD s področja energetike, industrije, soudeležbo inozemskega partnerja in z drugimi viri se bodo zagotovila dodatna sredstva za izvajanje dela vlaganj v infrastrukturo I. faze izgradnje terminala za sprejem premoga in drugih tovorov na lokaciji pomola III. luke Koper.
Za uresničevanje razvojnega programa skupnega interesa bo poleg drugih virov sredstev, združenih okoli 1,3 mlrd din (1,6 mlfd din) od sredstev TOZD po enotnih virih, osnovah in merilih. Ta sredstva bodo v letih 1982—1985 v globalu predstavljala okoli 1,15 °/o sredstev za razširjeno reprodukcijo TOZD materialne proizvodnje, za uresničevanje tega razvojnega programa.
60.	člen
SIS za elektrogospodarstvo, SIS za nafto in plin, SIS za železniški in luški promet (za področje železniškega prometa in za področje luškega prometa) in Republiška skupnost za ceste bodo v prvem trimesečju 1981 1. v aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih njihovih planov opredelile konkretne osnove in merila za združevanje sredstev TOZD po enotnih virih, osnovah in merilih.
61.	člen
V okviru razvojnega programa PTT prometa bo poudarek na naložbah skupnega interesa, v katere bo v letih 1981—1985 vloženih okoli 5,7 mlrd din (7,25 mlrd din) za:
mednarodne, magistralne in tranzitne tt. zmogljivosti, glavne, avtomatske telefonske centrale, prenosni sistem med glavnimi avtomatskimi telefonskimi centralami in vozliščnimi avtomatskimi telefonskimi centralami, vozliščne avtomatske telefonske centrale, prenosni sistemi med vozliščnimi avtomatskimi telefonskimi centralami in končnimi avtomatskimi telefonskimi centralami, rejonske avtomatske telefonske centrale, glavni poštni center in poštni centri, informacijski ptt sistem, omrežje za-prenos podatkov in objekte na manj razvitih območjih.
Program razvoja PTT zmogljivosti republiškega pomena bo financiran z interesnim združevanjem v višini 1850 mio din (2340 mio din), s sredstvi domačih bank v višini 370,mio din (468 mio din) ter z lastnimi sredstvi, domačimi blagovnimi krediti in s sredstvi Poštne hranilnice.
62.	člen
Letališče Ljubljana bo v obdobju 1981—1985 pričelo s pripravljalnimi deli na izgradnji južnega potniškega terminala. Pripravljalna dela bodo usmerjena v izdelavo idejnega in glavnega projekta nove potniške stavbe, izgradnjo komunalne infrastrukture in v priključek na hitro cesto Naklo -Ljubljana.
Za uresničevanje tega programa ter za usposabljanje javnih letališč za varen zračni promet bo predvidoma združenih na podlagi interesnega združevanja 360 mio din (455 mio din).
63.	člen
Zaradi oblikovanja funkcionalno enotnega prometnega sistema bo splošno združenje za promet in z\lfcze pospešilo aktivnost za čimprejšnjo ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za promet Slovenije.
Pospešiti je treba preobrazb' družbenoekonomskih odnosov v Republiški skupnosti za ceste in temu prilagoditi njeno organizacijsko obliko.
Splošno združenje za promet in zveze bo organiziralo aktivnosti za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti za letališki promet SR Slovenije.
XI.	TURIZEM
Podpisniki: Poslovna skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Obalno-kraška turistična poslovna skupnost, Kompas Jugoslavija, Turistična poslovna skupnost Ljubljana, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Gospodarska zbornica Slovenije, med-
občinske zbornice, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza obrt-, nih združenj Slovenije.
64.	člen
Organizacija združenega dela s področja turizma in gostinstva se v okviru Poslovne skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Obalno-kraške turistične poslovne « skupnosti, Kompasa Ljubljana in Turistične poslovne skupnosti Ljubljana zavezujejo, da bodo v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 dosegle okoli 8% realno rast deviznega priliva.
V	prenočitvenih objektih bo zgrajenih 15.000 ležišč, od tega bodo OZD turizma in gostinstva zgradile 5700 ležišč v osnovnih in 2600 ležišč v dopolnilnih zmogljivostih, na kmetijah, ki sodelujejo z zadružnimi organizacijami združenega dela bo urejenih 6000 dopolnilnih ležišč, občani pa bodo zgradili 300 ležišč v osnovnih in 400 ležišč v dopolnilnih zmogljivostih.
65.	člen
Za izgradnjo v tem poglavju navedenih zmogljivosti bodo organizacije združenega dela turizma in gostinstva v SR Sloveniji investirale okoli 6,5 (8,2) mlrd din, od tega bodo v gradnjo prenočitvenih zmogljivosti vložile 4,4 (5,6) mlrd din, za druge posebne turistične in infrastrukturne objekte 2,1 (2,6) mlrd din.
V	.okviru predvidenih naložb bodo OZD turizma in gostinstva iz lastnih virov in z združenimi sredstvi, zlasti na osnovi odstopanja deviz, zagotovile okoli 49 »/o sredstev.
Banke bodo v okviru razpoložljivih sredstev prednostno zagotavljale dopolnilna sredstva za razvoj inozemskega turizma.
V	okviru tega programa bodo:
—	organizacije združenega dela zdraviliškega turizma zgradile prenočitvene objekte z 2600 ležišči ter pripadajočo zdraviliško in ostalo infrastrukturo v skupni vrednosti okoli 1,8 (2,3) mlrd din;
—	organizacije združenega dela obmorskega turizma zgradile prenočitvene objekte z okoli 2100 ležišči in druge gostinske objekte ter pripadajočo turistično infrastrukturo v skupni vrednosti okoli 1,7 (2,1) mlrd din;
—	organizacije združenega dela gorskega turizma zgradile prenočitvene objekte z okoli 1700 ležišči, druge gostinske objekte in turistično infrastrukturo ter druge turistične objekte v skupni vrednosti 1,3 (1,6) mlrd din;
—	organizacije združenega dela mestnega in tranzitnega turizma zgradile prenočitvene objekte z okoli 1900 ležišči in druge gostinske in turistične objekte v vrednosti 1,7 (2,2) mlrd din.
Poleg teh naložb bodo organizacije združenega dela turizma in gostinstva v SR Sloveniji investirale v turistične objekte še okoli 0,8 (1,0) mlrd din.
66.	člen
Udeleženci dogovora soglašajo da bodo pri sprejemanju investicijskih oziroma razvojnih programov imele prednost naložbe:
—	v objekte, ki bodo pretežno namenjeni za povečanje inozemskega turizma, pri čemer bo doseženo razmerje med domačim in tujim turističnim prometom najmanj 49 °/o : 51 “/o;
—	v dograjevanje obstoječih turističnih centrov v izgradnjo žičnic v okviru kompletiranja sistema žičnic ter z izgradnjo turističnih, gostinskih in drugih objektov, ki večajo kompleksnost ponudbe;
—	v izgradnjo novih prenočitvenih zmogljivosti ob pogoju, da se s tem doseže povečanje izkoriščenosti vsaj za 10°/o, če so pred tem kapacitete izkoriščene manj kot 55 %>;
—	ki ne bodo zahtevale večjega povečanja števila zaposlenih;
—	pri katerih obveznosti iz najetih kreditov (tekočih in novih) v celotni dobi njihovega vračanja ne bodo presegle 15 °/o celotnega prihodka oziroma 25 %> dohodka;
—	pri katerih bo dosežen večji delež lastnih in združenih sredstev, najmanj 40 %>.
67.	člen
Banke bodo na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih svojih planov še naprej sodelovale pri financiranju razvoja, zlasti inozemskega turizma in gostinstva tako, da bodo:
'•— zagotovile usmerjanje sredstev za skupne naložbe v turistične objekte namenjene pretežno inozemskemu turizmu;
—	zagotavljale sredstva za razvoj kmečkega turizma pretežno na podlagi pridobivanja-deviz v okviru kooperacijskih odnosov med zadrugami in turističnimi organizacijami združenega dela;
—	zagotavljale ugodne kreditne pogoje pri investicijah v turistične in gostinske objekte, ki so namenjeno pretežno tujskemu turizmu;
—	usmerjale vlaganja občanov, še zlasti devizna vlaganja zdomcev, ki se vključujejo preko kooperacijskih odnosov z organizacijami združenega dela v izgradnjo in adaptacijo zasebnih turističnih sob ter drugih gostinskih in turističnih objektov.
68.	člen
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo sprejele predvsem naslednje ukrepe:
—	odlok za skupno oddajo zasebnih turističnih sob in drugih gostinskih objektov v zasebnem sektorju v cilju zagotovitve turistične ponudbe v kraju oziroma turističnem centru;
—	z ukrepi vzpodbujale vlaganja v gostinske in turistične objekte;
—	z vidika ustvarjanja celovite turistične ponudbe z davčno politiko pospeševale razvoj servisnih dejavnosti ter domače in umetne obrti;
—	v sodelovanju z republiko proučile možnost udeležbe OZD v sredstvih, ki se ustvarijo s prometnim davkom pri prodaji alkoholnih in brezalkoholnih pijač na podlagi ustvarjenega deleža deviznega prihodka v celotnem prihodku;
—	v dokumentih za urejanje prostora upoštevale gradnjo drobnih gostinskih in trgovinskih objektov, servisne dejavnosti in turističnih infrastrukturnih objektov.
XII.	DROBNO GOSPODARSTVO
Podpisniki: Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka. Beo-
►
grajska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza stanovanj-, skih skupnosti Slovenije.
69.	člen
Udeleženci bodo pospeševali razvoj drobnega gospodarstva z namenom, da prispevajo k'prestrukturiranju gospodarstva, k povečanju deviznega priliva in zmanjšanju deviznih odlivov ter k boljši oskrbljenosti
trga.
70.	člen
V dogovorih o temeljih družbenih planov bodo občine v urbanističnih in zazidalnih načrtih upoštevale potrebe za poslovne prostore za osebne storitvte in storitve gospodinjstvom ter za obrtne cone, v katerih bodo predvsem tiste dejavnosti drobnega gospodarstva, ki povzročajo.hrup, obremenjujejo promet in rabijo večje parkirne površine.
71.	člen
Stanovanjske skupnosti bodo dajale v najem poslovne prostore organizacijam združenega dela drobnega gospodarstva in občanom za opravljanje deficitarnih dejavnosti s področja osebnih storitev in storitev gospodinjstvom za najemnino, ki ustreza stanarini za stanovanjske prostore.
Na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih svojih planov bodo banke s krediti pospeševale razvoj drobnega gospodarstva. Za ta namen bodo med drugim uporabljale tudi že sklenjeno kreditno linijo mednarodne finančne korporacije.
XIII.	STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Podpisniki’ Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Izobraževalna skupnost Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in IGM, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka —■ Temeljna banka Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper.
72.	člen
Za uresničevanje politike razvoja na področju stanovanjskega gospodarstva bodo podpisniki izvedli naslednje naloge in ukrepe:
1.	Stanovanjske skupnosti občin, Mesta Ljubljana in Obalne skupnosti Koper in drugi udeleženci tega dogovora bodo ob upoštevanju novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v okviru svojega delovnega področja in pristojnosti ustvarjali možnosti za nadaljevanje intenzivne stanovanjske gradnje tako, da bi do leta 1985 zgradili v SR Sloveniji okoli 65.000 stanovanj, v razmerju 60 °/o v družbeni in 40 Vo v individualni gradnji.
2.	S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov , samoupravnih stanovanjskih skupnosti bodo do leta 1985 postopoma uveljavljali ekonomske stanarine. S tem bo zagotovljena materialni osnova za samouprav-
no gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in enostavna reprodukcija na področju stanovanjskega gospodarstva.
3.	Podpisniki bodo pripravili ukrepe za zmanjševanje deleža ostalih stroškov v ceni stanovanj in za usmerjanje, stanovanjske gradnje na manj kvalitetna zemljišča.
• ( .
' 4. Za sočasnost gradnje kompleksnih stanovanjskih sosesk bodo v občinah, Mestu Ljubljani in Obalni skupnosti Koper oziroma na ravni medobčinskega sodelovanja udeleženci stanovanjske gradnje, ob sodelovanju medobčinskih gospodarskih zbornic in splošnih združenj,^ organizirali ustanavljanje poslovnih skupnosti za gradnjo stanovanjskih sosesk. Zveza stanovanjskih skupnosti bo sprejela normative in standarde za gradnjo in opremljenost stanovanjskih sosesk in standarde za graditev stanovanj; pripravila enotna izhodišča za uresničevanje ukrepov in nalog splošne ljudske obrambe, zlasti civilne zaščite na področju stanovanjskega gospodarstva do 30. 12. 1981.
5.	Zveza stanovanjskih skupnosti bo skupaj z občinskimi skupščinami, Skupščino mesta Ljubljane in skupščino Obalne skupnosti Koper zagotovila izgradnjo 6130 ležišč v domovih za učence in študente. Pri gradnji bodo imeli na podlagi programa, ki ga sprejme Izobraževalna skupnost Slovenije prednost študentski domovi. Vsi bodo grajeni V skladu s planirano mrežo šol, normativi in standardi za njihovo izgradnjo.
6.	Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bo nadaljevala z dosedanjo politiko pospeševanja regionalnega razvoja . manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij rephblike tako, da bo dajala pobudo za združevanje sredstev -za kreditiranje stanovanj za kadre, ki so pomembni za razvoj teh območij,
73.	člen
Da bi zagotovili pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč, izboljšanje, kvalitete komunalnih storitev in smotrnejše ravnanje z odpadki, bomo podpisniki uresničili naslednje naloge in ukrepe:
1.	Izvršni sveti skupščin občin. Skupščine mesta
Ljubljane ih Skupščine Obalne skupnosti Koper, se bodo zavzemali, da bodo občine v svojih planih opredelile in v upravnem postopku zagotovile, da bo na razpolago za komunalno opremljanje takšna količina zemljišč, da bo nemoteno, potekala stanovanjska in ostala gradnja.	^
2.	Za zagotovitev pravočasnega pridobivanja in urejanja stavbnih Zemljišč bodo podpisniki v procesu izgradnje stanovanjskih sosesk, industrijskih con in naselij dosledno usklajevali in spremljali izvajanje svojih planov in programov.
3.	Splošno združenje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in Zveza komunalnih skupnosti Slovenije bodo do konca leta 1982 zagotovili pripravo standardov minimalnega zagotavljanja oskrbe s komunalnimi dobrinami. Na osnovi opredeljenih komunalnih standardov in normativov bosta pripravila program racionalnega izvajanja komunalnih storitev in ukrepe za racionalnejšo uporabo komunalnih dobrin. Posebej bo opredeljen program nadomeščanja kvalitetne pitne vode v tehnoloških procesih z vodo nižje kvalitete.
4.	Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost .Koper bodo prek dogovorov o temeljih svojih planov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov komunal-
mh skupnosti ali posebnih odlokov zagotovile celovit sistem zbiranja, odstranjevanja in reciklaže komunalnih odpadkov. Splošno združenje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva bo do konca leta 1981 organiziralo, da bodo komunalne organizacije posebnega družbenega pomena zbirale odpadke tako, da bodo sortirani v papir, steklo, tekstil in ostale odpadke.
5.	Zveza komunalnih skupnosti Slovenije in Splošno združenje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva bosta pripravila metodologijo za enotni sistem izkazovanja podatkov ter tako v sklopu družbenega in informacijskega sistema zagotovila spremljanje stanja in razvoja te dejavnosti,
XIV.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Gospodarska zbornica Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, Skupnost socialnega skrb-
stva SR Slovenije, Skupnost socialnega varstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije, Te-lesno-kulturna skupnost Slovenije.
74.	člen
1.	Občinske izobraževalne skupnosti bodo na podlagi svojih samoupravnih sporazumov o temeljih planov in samoupravnih sporazumov o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti v obdobju 1981—1985 zagotovile vsem šoloobveznim otrokom obvezno šolanje najmanj v obsegu zagotovljenega programa v skladu z zakonom o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), tako da bodo kot podlago solidarnosti zagotavljale sredstva za posamezne vrste oddelkov v osnovnih šolah skladno z enotnimi kriteriji za solidarnost, določenimi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana, pri čemer se računa 347.341 din poprečno za ' oddelek v osnovni šoli.
2.	Posebne izobraževalne skupnosti bodo s samoupravnimi sporazumi o temeljih svojih planov zagotovile nadaljevanje izobraževanja učencem oziroma študentom, vpisanim v sedanjih srednjih in visokih šolah, ter v prve letnike srednjih in visokih šol vpisale učence in študente šoloustreznih usmeritev, in sicer v naslednjem številu:
Vpis učencev in Studentov v 1. razred srednjih in visokih Sol v obdobju 1981—1985 ,	(izobraževanje pred vstopom v delo)
Posebna Izobraževalna skupnost za		Srednje šole skupaj	Visoke šole skupaj	Skupaj	Sredstva za izvedbo vzgojno izobraževalnih programov usmeri enega izobraževanja — v milj. din
1		2	3	4	5
01.	Agroživilstvo	7.370	2.477	9.847	937,3
02.	Gozdarstvo	600	240	840	115,7
03.	Rudarstvo in geologija	2.750	250	3.000	281,7
04.	Metalurgija in kovinarstvo	33.450	4.540	37.900	2.909,8
05.	Kemija	3.915	2.475	6.390	667,4
06.	Elektro Gradbeništvo	14.100	4.275	18.375	1.477,7
07.		13.200	3.330	16.530	1.329,1
08.	Lesarstvo	4.050	300	4.350	316,2
09.	Grafična in papirna industrija	1.450	105	1.555	119,1
10.	Tekstil	5.850	825	6.675	494,8
11.	Usnjarstvo	1.200	75	1.275	90,0
12.	Promet in zveze	6.790	950	7.740	352,7
13.	Pomorstvo	700	1.440	2.140	134,0
14.	Blagovni in denarni promet	19.500	7.975	27.475	1.547,9
15.	Gostinstvo in turizem	7.530	175	7.705	492,8
16.	Družboslovna usmeritev	9.150	5.985	15.135	844,2
17.	Zdravstvo	6.300	3.200	9.500	1.375,7
18.	Pedagoška dejavnost	6.050	5.175	11.225	1.443,9
19.	Kulturna dejavnost	.	3.000	1.050	4.050	619,9
20.	Naravoslovno	4.050	500	4.550	1.246,2
21.	Neopredeljeno	1.800	150	1.950	
	Skupaj:	152.805	45.492	198.297	16.796,1
Vpis v 1. razred oziroma letnik usmerjenega izobraževanja v obdobju 1981—1985
(izobraževanje ob delu)
Posebna Izobraževalna skupnost za	Srednje šole	Visoke šole	Skupaj
01. Agroživilstvo	3.430	620	4.050
02. Gozdarstvo	—			
03. Rudarstvo in geologijo	600	120	720
04. Metalurgijo in kovinarstvo	„	9.150	3.300	12.450
05. Kemijo	1-650	900	2£50
06. Elektro	950	445	1.395
07. Gradbeništvo	4.400	950	5.350
08. Lesarstvo	750	150	900
09. Grafično in papirno industrijo	300	100	400
10. Tekstil	2.010	455	2.465
11. Usnjarstvo	750	75	825
12. Promet in zveze	6.000	__	6.000
13. Pomorstvo	—	535	535
14. Blagovni in denarni promet	4.470	2.910	7.380
15. Gostinstvo in turizem	3.600	150	3.750
16. Družboslovno usmeritev	2.000	3.800	5.800
17. Zdravstvo	1.110	750	1.860
18. Pedagoško dejavnost		 .	2.850	2.850
19. Kulturno dejavnost	—	100	100
20. Naravoslovci	—	75	75
21. Neopredeljeno	150	200	350
Skupaj	41.320	18.485	59.805
3.	Izobraževalna skupnost Slovenije bo:
a)	zagotavljala nemoten razvoj šolstva narodnosti in dvojezičnega šolstva za kar bo v tem planskem obdobju namenila 265,0 mio din,
b)	omogočila izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter deloma razširila to dejavnost na področju usmerjenega izobraževanja, za kar bo v tem planskem obdobju namenila 1,039 mio din,
c)	vključila v dopolnilno izobraževanje večje število otrok delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in razširila območje delovanja, za kar bo v tem planskem obdobju namenila 81,2 mio din,
č) omogočila vsakodnevne prevoze učencev ih študentov v usmerjenem izobraževanju, za kar bo v tem planskem obdobju namenila 601,7 mio din.
75.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije bo zagotavljala
uresničevanje:
a)	skupnega raziskovalnega programa, ki ga sestavljajo:
—	temeljne in dolgoročne raziskave v naravoslovnih, tehničnih, biotehničnih in medicinskih vedah, ki so posebnega pomena za skladen razvoj raziskovalne dejavnosti ter
—	raziskave na področju družbenih in humanističnih ved, ki imajo poseben nacionalni pomen.
V ta namen bo zagotovila v 5-letnem obdobju 2.915,7 mio din, v kar je vključena pripadajoča infrastruktura in ostale naloge, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985.
b)	V letu 1981 bodo v Raziskovalni skupnosti Slovenije združevali tudi sredstva za naloge posebnih raziskovalnih skupnosti v skupni višini 268 mio din. V letu 1982, ko bodo posebne raziskovalne skupnosti ustanov-
ljene, bodo v njih združevali sredstva na podlagi tedaj sklenjenih sporazumov.
Sredstva za raziskovalno dejavnost, ki bodo zdru-ževana iz sredstev temeljnih organizacij združenega dela po enotnih virih, osnovah in merilih, bodo rasla nekoliko počasneje od rasti dohodka, s tem da bodo v petletnem obdobju znesla največ 4.353 mio din.
Konkretno opredelitev skupnega raziskovalnega programa in programov posebnih raziskovalnih skupnosti po tematiki in raziskovalnih vedah bodo opredelili uporabniki in izvajalci v samoupravnih sporazumih teh skupnosti, upoštevaje konkretne potrebe in interese porabnikov.
76.	člen
Oblikovanje in usmerjanje izvajanja programa odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena, ki vključuje raziskave energetskih, kovinskih in nekovinskih mineralnih surovin, podzemnih pitnih, termalnih in mineralnih voda, bo potekalo v enoti Raziskovalne skupnosti Slovenije. Raziskovalna skupnost Slovenije bo za izvajanje tega programa zagotovila sredstva v višini 811,3 mio din, organizacije združenega dela, katerih dejavnost je povezana z izkoriščanjem rezultatov teh raziskav, pa bodo na podlagi samoupravnih sporazumov za izvajanje tega programa zagotovile dogovorjeni del lastnih sredstev.
Konkretno opredelitev programa odkrivanja in raziskovanja surovin in voda po vrstah raziskav in vrstah surovin oziroma vrstah voda, bodo opredelili zbori uporabnikov in izvajalcev v skupščini Raziskovalne skupnosti Slovenije in zbori uporabnikov in izvajalcev posebnih raziskovalnih skupnosti.
77.	člen
Kulturna skupnost Slovenije bo:
— pospeševala izdajanje izvirnih leposlovnih in družboslovnih del, podpirala izhajanje periodičnega
tiska, prevajanje pomembnih umetniških del iz drugih jezikov ter z odkupom zagotavljala dotok najpomembnejših izdaj v splošno-izobraževalne knjižnice, po kriterijih, ki so bili samoupravno določeni v letu 1980; v ta namen bo namenila 550 mio din;
—	podpirala spomeniško varstvene posege na najpomembnejših in najbolj ogroženih spomenikih po prednostnem seznamu, določenem v svojem samoupravnem sporazumu, za kar bo namenila 137 mio din;
—	pospeševala kulturno dejavnost italijanske in madžarske narodnosti, kulturno ustvarjalnost Slovencev zunaj Slovenije; pri sodelovanju med narodi in narodnostmi v SFRJ bo skrbela za načrtno in usklajeno izmenjavo najpomembnejših kulturnih stvaritev, ter podpirala kulturne stike s tujino, zlasti z neuvrščenimi, sosednjimi in državami v razvoju, za kar bo namenila 215 mio din;
—	zagotovila del sredstev za programe kulturnih dejavnosti, ki so republiškega, osrednjega, matičnega ali širšega pomena in so s samoupravnim sporazumom Kulturne skupnosti Slovenije opredeljeni kot nujni za pospeševanje kvalitete in razvoja posameznih kulturnih dejavnosti, za kar bo namenila 1039 mio din.
78.	člen
V obdobju 1981—1985 bodo na območju SR Slovenije zagotovljene v zdravstvenih skupnostih pravice iz’ enotnega zagotovljenega programa zdravstvenega varstva, ki jih določa 46. člen zakona o zdravstvenem varstvu, in sicer v obsegu in merilih, ki so opredeljena v samoupravnem sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1,985.
Zagotovljeni program iz prejšnjega odstavka obsega storitve največ do dogovorjene ravni in se ovrednoti po dejanskih stroških, vendar največ do cen iz samoupravnega sporazuma o temeljih skupnih pianov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Sredstva za ta program zagotavljajo občinske zdravstvene skupnosti po enotni prispevni stopnji.
Občinske zdravstvene skupnosti, ki z enotno prispevno stopnjo ne morejo v celoti zagotoviti planiranega obsega zagotovljenega zdravstvenega varstva, prejmejo razliko iz solidarnosti, vendar največ do višine 90°/o realizacije planiranega programa, če izpolnjujejo hkrati še druge pogoje za solidarnost, ki jih vsebuje samoupravni sporazum o temeljih skupnih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
Sredstva za solidarnost združujejo občinske zdravstvene skupnosti, ki po enotni prispevni stopnji zberejo več sredstev, kot jih potrebujejo za realiziran obseg zagotovljenega programa v svoji občini.
Vrednost zagotovljenega programa zdravstvenega varstva v SR Slovenji bo v obdobju 1981—1985 rasla po poprečni stopnji 2,8 odstotka.
79.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti bodo v Zdravstveni skupnosti Slovenije uresničevale po načelu vzajemnosti, program naslednjih skupnih nalog:
—	zagotavljanje nujnih zdravstvenih storitev tujcem in osebam neznanega prebivališča;
—	skupne naloge v zvezi z uresničevanjem zakona o svobodnem odločanju 6 rojstvu otrok;
—	skupne naloge zdravstvenih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	in skupne naloge v zvezi z razvojem in delovanjem zdravstvenega informacijskega sistema in druge naloge po samoupravnem sporazumu.
Za te naloge bodo združile v Zdravstveni skupnosti Slovenije sredstva v višini 354 milijonov dinarjev.
80.	člen
Z dogovori o temeljih svojih planov občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper se bodo udeleženci zavezali, da se bo. odstotek bolezenskih odsotnosti z dela postopno zmanjševal, s čimer se bo zmanjševal tudi delež izplačanih bolezenskih nadomestil v razmerju do izplačanih osebnih dohodkov v občini.
81.	člen
1.	Skupnost otroškega varstva Slovenije bo zagotavljala:
—	nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta v trajanju 246 dni in v višini 100 “/o poprečnega osebnega dohodka upravičenca v preteklem letu;
—	pomoč pri opremi vsem novorojencem v SR Sloveniji, skladno s samoupravnim sporazumom.
Za izvedbo teh nalog bo namenila v planskem obdobju skupno 6836 mio din.
2.	S solidarnostjo med občinskimi skupnostmi otroškega varstva bo v SR Sloveniji zagotovljeno:
—	družinam, v katerih dohodki na družinskega člana ne presegajo 3300 din mesečno, minimalno denarno pomoč za preživljanje otrok v višini 400 din mesečno na otroka;-
—	socialno ogroženim kmečkim družinam denarno pomoč v višini 250 din mesečno na otroka;
—	otrokom, ki imajo samo enega hranilca in so upravičeni do otroškega dodatka, dodatno denarno pomoč v višini 110 din mesečno na otroka in
—	težjo telesno ali duševno prizadetim otrokom, dodatno denarno pomoč v višini 250 din mesečno na otroka po pogojih in merilih, določenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
3.	S solidarnostjo med občinskimi skupnostmi otroškega varstva bo v SR Sloveniji zagotovljen:
a)	zajamčen program priprave na šolo, za otroke zadnjega letnika pred vstopom v šolo — mala šola v trajanju 120 ur letno,
b)	zajamčen program in varstvo predšolskih otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju.
Za izvedbo nalog (pod točko 2 in 3) bo v tem planskem obdobju potrebno združiti 8.384,6 mio din.
82.	člen
Za uresničevanje programa dejavnosti Skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki bo zagotavljal uživalcem pokojninskih prejemkov usklajevanje teh prejemkov z gibanjem osebnih dohodkov, bo v obdobju 1981—1985 potrebno na enotnih osnovah in merilih zagotoviti v letu 1981 15.549,9 mio din, leta 1982 16.073,5 mio din, leta 1983
16.712.1	mio din, leta 1984 17.553,8 mio din in leta 1985
18.440.2	mio din oziroma skupaj 84.329,5 mio din. V okviru teh sredstev so upoštevana tudi rezervna sredstva. Ob postopnem povečevanju rezervnih sredstev bo leta 1983 doseženih 10 »/o teh sredstev od planiranih letnih dohodkov.
83.	člen
Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji bo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981—1985 uresničevala program dejavnosti tako, da bo zagotovila:
—	ostarelim kmetom starostno pokojnino:
—	kmetom, ki so oddali svoje zemljišče .družbenim pravnim osebam poleg pokojnine tudi preživnino;
—	socialno ogroženim kmetom-borcem narodnoosvobodilne vojne varstveni dodatek k pokojnini.
Po tem sporazumu bodo delavci z združevanjem sredstev prispevali za pokojnine solidarnostno 70 0/o sredstev in sicer v letu 1981 602,0 mio din, leta 1982 604,1 mio dm, leta 1983 614,3 mio din, leta 1984 625,8 mio din. leta 1985 638,0 mio din oziroma skupaj v obdobju 1981-1985 3084,2 mio din.
Kmetje-zavezanci bodo prispevali 30 °/o sredstev za pokojnine, in sicer leta 1981 257,6 mio din, leta 1982 258,3 mio din, leta 1983 262,5 mio din, leta 1984 267,4 mio din in leta" 1985 272,4 mio din oziroma skupaj v obdobju 1981—1985 1318,2 mio din.
84.	člen
S solidarnostjo med občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva bodo v SR Sloveniji zagotovljene:
a)	občanom, ki so brez sredstev za preživljanje in nesposobni za pridobitno delo, družbene denarne pomoči in sicer:
—	družbena denarna pomoč kot edini vir preživljanja 2494 din mesečno na upravičenca;
—	družbena denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja v poprečni višini 1247 din mesečno na upravičenca.
b)	sredstva za delovanje centrov za socialno delo po kadrovskem normativu 1 strokovni delavec na 4000 prebivalcev v skladu s samoupravnim sporazumom.
85.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije bo v obdobju 1981—1985 usklajevala in spremljala uresničevanje socialnovarstvenih programov republiških in občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, ki se vključujejo vanjo, dajala letno oceno izvajanja politike socialnega varstva v Sloveniji in oceno učinkov socialnovarstvenih ukrepov, preverjala skladnost socialnega varstva glede na družbenoekonomska gibanja ter predlagala ustrezne ukrepe.
Republiške in občinske samoupravne interesne skupnosti, ki zagotavljajo socialne dajatve, se bodo na osnovi podatkov pristojnih strokovnih institucij v okviru Skupnosti socialnega varstva SR Slovenije vsako leto dogovorile o višini minimalnih življenjskih stroškov, ki bo podlaga uveljavljanja enotnih kriterijev in meril za upravičenost do socialnih dajatev in za določanje minimalnih socialnih dajatev, ki bodo predmet solidarnosti.
Skupnost socialnega varstva Slovenije bo ^kupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi izdelala sistem enotne evidence prejemnikov socialno-var-stvenih dajatev ter njihovega materialnega položaja in si prizadevala, da se ta evidenca čimprej uvede v vseh občinah.
86.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o solidarnem zagotavljanju sredstev bodo občinske skupnosti za zaposlovanje delavcem med začasno brezposelnostjo omogočale
—	denarno nadomestilo in denarno pomoč skladno z zakonom,
—	povračilo prevoznih in selitvenih stroškov pri zaposlitvi v drugem kraju,
—	pripravo na zaposlitev.
S samoupravnim sporazumom o solidarnostnem zagotavljanju sredstev bodo skupnosti za zaposlovanje na podlagi zakona omogočale invalidnim osebam možnost usposabljanja in zaposlitve.
S sistemom solidarnosti med skupnostmi zaposlovanja bo zagotovljeno, da se solidarno združujejo, sredstva, ki zagotavljajo vsaki občini razliko do samoupravno dogovorjenega obsega sredstev, pri čemer se kot kriterij uporabi poprečni strošek dajatev za enega uživalca, oziroiha poprečni strošek usposabljanja brezposelne ali invalidne osebe.
87.	člen
Kulturna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije in Zdravstvena skupnost Slovenije bodo sodelovale pri Vsebinski bogatitvi programov radia in televizije s tem, da bodo skupaj z Radiotelevizijo sprejemale letne programe ustreznih oddaj. Za to bodo skupno name-
nile 298,75 mio din, kar znaša po nih skupnostih:	letih in	po posamez-
	Leto	Skupaj
Kulturna skupnost	58,0	290,0
Izobraževalna skupnost	1,0	5,0
Raziskovalna skupnost	0,4	2,0
Zdravstvena skupnost	0,35	1,75
Radiotelevizija pa bo sama zagotovila za funkcionalne stroške radijskega in televizijskega programa 1106 mio din, pri čemer naročnine ne bodo rasle hitreje od rasti maloprodajnih cen.
88.	člen
Telesnokulturna skupnost Slovenije bo podpirala nadaljnji razvoj telesne kulture, zagotovila kakovostni razvoj vrhunskega špbrta, prednostnih nalog ter nalog v zvezi s pripravo na zimske olimpijske igre. Za to bo namenila v tem planskem obdobju 101,6 mio din.
89.	člen
SR Slovenija bo iz republiškega proračuna nadomeščala razliko med proizvodno in (prodajno ceno po-litično-informativnim dnevnikom »Delo«, »Dnevnik« in »Večer*, in sicer v skladu z merili, ki jih določa družbeni dogovor o medsebojnih odnosih pri urejanju cen med družbenopolitičnimi skupnostmi, ustanovitelji dnevnikov in temeljnimi organizacijami združenega dela, ki sodelujejo v proizvodnji dnevnikov.
90.	člen
SR Slovenija bo iz republiškega proračuna zagotovila del sredstev za vzdrževanje in modernizacijo prenosnih naprav za Radiotelevizijo, s katerimi bo zagotovljeno pokritje celotnega slovenskega nacionalnega prostora z osrednjimi radijskimi in televizijskimi programi na osnovi dogovorov, ki jih bo sprejela Skupščina SR Slovenije. Občine in posebne družbenopolitič-
ne skupnosti pa bodo zagotovile ostali del sredstev za isti namen.
91.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije bodo v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov v letu
1984	zagotovili sredstva za začetek gradnje Muzeja ljudske revolucije Slovenije. Leta 1981, 1982 in 1983 bodo zagotovili sredstva za investicij sko-tehnično dokumentacijo in pripravljalna dela za to investicijo.
92.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo v naslednjem planskem obdobju načrtovale in izvajale investicije le v okviru, ki jim ga dopušča vsakoletni nominalni obseg sredstev po samoupravnih sporazumih o temeljih njihovih planov in letna resolucija o uresničevanju srednjeročnega plana, potem ko v okviru teh sredstev najprej zagotovijo izvedbo dogovorjenega programa redne dejavnosti in obveze do solidarnosti.
Občinske skupščine, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina Obalne skupnosti Koper bodo zagotovile, da se s samoprispevki za investicije v obdobju 1981 do
1985	ne bo združeval večji delež sredstev iz osebnega dohodka kot je to dogovorjeno v planu občine.
Noben investitor ne bo začenjal združevanja sredstev iz kateregakoli vira za konkretno investicijo, dokler ne bo v celoti pripravljena investicijsko-tehnič-na dokumentacija ter zagotovljena lokacija in stavbno zemljišče, hkrati pa v celoti dogovorjena finančna konstrukcija investicije in s samoupravnim sporazumom zagotovljena tudi sredstva za dejavnost v novem objektu v tekočem planskem obdobju.
Prednost bodo imele investicije, ki izpolnjujejo vsaj tri od navedenih kriterijev:
1. investicije, ki so v višji fazi izgradnje ter bi njihova začasna ustavitev povzročila nesorazmerno škodo;
2	investicije, s katerimi se izboljšuje funkcionalnost in racionalnost obstoječih objektov;
3.	investicije, ki omogočajo večnamensko rabo ali dajejo v primerjavi z drugimi nameravanimi podobnimi investicijami večji učinek;
4.	investicije, ki neposredno omogočajo izvajanje zagotovljenih programov redne dejavnosti;
5.	investicije, ki ustrezajo prednostnim kriterijem, dogovorjenim v planu družbenopolitičnih skupnosti in dodatnim kriterijem, dogovorjenim v okviru dejavnosti.
93.	člen
Izobraževalna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije in Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije bodo na podlagi samoupravnih sporazumov z ustreznimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotovile take mehanizme solidarnostnega združevanja sredstev, da bodo zajamčeni programi normalno potekali v vseh občinah na območju SR Slovenije, ne glede na različne materialne možnosti občin, merjene s prispevno stopnjo.
Sredstva za zajamčene programe se bodo združevala po enotnih merilih v vseh občinah. Za solidSJnost bodo prispevali v občinah, kjer po enotnih laarilih
združijo več sredstev, kot bi jih potrebovali za planirani obseg zajamčenega programa; iz solidarnosti pa bodo prejemali v občinah, kjer z lastnim združevanjem po enotnih merilih ne dosegajo potrebnih sredstev s planiranim obsegom zajamčenega programa.
Poleg tega osnovnega kriterija bodo posamezne dejavnosti s svojimi samoupravnimi sporazumi opredelile po potrebi še dodatne kriterije za upravičenost do solidarnosti.
Samoupravne interesne skupnosti, navedene v tem členu, bodo po gornjih kriterijih pripravile vsako leto solidarnostne bilance, ob koncu leta pa poračun solidarnosti. Obveznosti iz solidarnostnih bilanc bodo imele absolutno prednost pred vsemi ostalimi deli programov.
94.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo vsak v okviru svojih pristojnosti zagotovili, da se kriteriji in merila za zagotavljanje upravičenosti do socialnih dajatev (npr.: socialna »pomoč, otroški dodatek, varstveni dodatek upokojencev) in višina teh dajatev ne bodo spreminjali tako, da bi se s tem povečal realni obseg namenskih sredstev, dogovorjen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
Če zaradi neugodnih gibanj v gospodarstvu ni možnosti, da bi se vse socialnovarstvene dajatve valorizirale po dogovorjenih načelih, se bodo samoupravne interesne skupnosti v okviru Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorile za selektiven pristop pri valorizaciji socialnovarstvenih dajatev in pri tem zagotovile, da se ustrezno valorizirajo vsaj dajatve tistim prejemnikom, katerih dohodki skupaj z dodeljenimi socialnovarstvenimi dajatvami ne dosežejo dogovorjenih življenjskih stroškov.
95.	člen
Višino sredstev, ki so jo določili udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov, samoupravnih interesnih skupnosti, bodo samoupravne interesne skupnosti letno revalorizirale, kolikor ne bo z letno resolucijo Skupščine SR Slovenije drugače določeno, po naslednjih načelih:
1.	v ceni planirani del sredstev za (bruto) osebne dohodke izvajalcev in sklade skupna porabe ter sredstva za osebne prejemke iz naslova socialnih pravic se bo za zagotovljene programe in solidarnost povečeval skladno z rastjo poprečnega nominalnga osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za razdobje oktober preteklega .leta — oktober tekočega leta (po podatkih iz obrazca RAD — 1, Zavoda SR Slovenije za statistiko) zmanjšanega za planirano poprečno letno rast realnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v petletnem obdobju (1,1 %), za druge programe v občinah pa se bo ta del sredstev povečeval skladno z rastjo poprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini za razdobje oktober preteklega leta — oktober tekočega leta (po podatkih iz obrazca RAD — 1, Zavoda SR Slovenije za statistiko) zmanjšanega za planirano poprečno letno rast realnih osebnih dohodkov v občini v petletnem obdobju.
2.	Ostale elemente v ceni zajamčenih programov bodo povečale z rastjo cen na drobno v obdobju — oktober preteklega leta — oktober tekočega leta (podatek iz mesečnega statističnega pregleda Zavoda SR Slovenije za statistiko).
xv. sploSna Ljudska obramba
IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Podpisniki: Gospodarska zbornica Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana.
96.	člen
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper in republika ter drugi podpisniki tega dogovora bodo za nadaljnje uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotavljali materialne, kadrovske in druge pogoje za:
—	razvoj teritorialne obrambe in njeno opremljanje, za sodobno oborožitev s težiščem na sredstvih za protioklepno in protizračno obrambo, ustreznih količinah streliva in drugih sredstev ter skladiščnih' prostorov in za vzgojo ter urjenje enot in štabov teritorialne obrambe.
Poseben poudarek bo dan nadaljnjemu organiziranju narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter usposabljanju delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog narodne zaščite:
—	krepitev, razvoj, opremljanje in usposabljanje enot in štabov civilne zaščite s ciljem, da bo v enote in štabe vključeno do 1985. leta 16 °/o prebivalcev, in s težiščem na opremljanju, praktičnem usposabljanju, preventivnem ukrepanju in ustvarjanju rezerv materialnih sredstev za primer naravnih in drugih hudih nesreč;
—	pospešen razvoj in organiziranost obrambnega in družbenosamozaščitnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti pri usmerjanju mladih v vojaške šole in obrambne poklice, pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov za obrambne priprave, opravljanje nalog v posameznih sestavinah obrambe in zaščite ter pri izvajanju zahtevnejših oblik usposabljanja v centrih za obrambno usposabljanje;
—	organizacijo in dograjevanje upravnih zvez ter sistema za opazovanje in alarmiranje
97.	člen
1.	Občine, Mesto Ljubljana, Obalna skupnost Koper in republika bodo za realizacijo nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotavljale sredstva v svojih proračunih ter iz sredstev združenega dela, združevanih na podlagi samoupravnih sporazumov za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe tako, da bodo skupna sredstva vključno z obrambnimi pripravami organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti dosegla do 0,5 Vo narodnega dohodka, ustvarjenega v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985.
2.	SR Slovenija bo zagotavljala materialne, kadrovske in druge pogoje za uresničevanje naslednjih nalog:
—	za delovanje Republiškega štaba za teritorialno obrambo in potrebno pripravljenost štabov in enot teritorialne obrambe republiškega pomena;
—	za delovanje in opravljanje dejavnosti, nalog in ukrepov civilne zaščite ter oblikovanje zalog materialnih rezerv sredstev za primer naravnih in drugih nesreč na podlagi določenih usmeritev;
—	za izgradnjo vežbališča, dograditev in vzdrževanje Republiškega centra za obrambno usposabljanje in skupno z Izobraževalno skupnostjo Slovenije za kvalitetno in učinkovito izvajanje izobraževalnih programov za nosilce obrambnih priprav, obrambnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov in posameznih sestavin v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti;
—	za organizacijo in postopno vzpostavitev avtonomnega sistema zvez ter učinkovito delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja na ravni republike v skladu z določenimi usmeritvami;
—	za nadaljnje opremljanje in usposabljanje republiških organov in organizacij za obrambno in družbeno samozaščitno delovanje v skladu s sprejetimi načrti.
98.	člen
Podpisniki tega dogovora bodo v skladu s potrebami in plani razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotavljali pogoje in sredstva za izgradnjo in prilagoditev določenih proizvodnih zmogljivosti za usmerjeno proizvodnjo v skladu s sprejetimi razvojnimi usmeritvami ter za organizacijo proizvodnje in storitev v vojnih razmerah, zlasti pa bodo skrbeli za zaloge deficitarnih surovin, repromateriala in drugih industrijskih proizvodov v skladu z načrti za delovanje gospodarstva v izrednih razmerah in v morebitni vojni. Zagotavljali bodo sredstva za oblikovanje republiških in občinskih blagovnih rezerv ter za izgradnjo skladiščnih prostorov v skladu z zakonom o blagovnih rezervah in na njem temelječem programu oblikovanja republiških in občinskih blagovnih rezerv.
Podpisniki tega dogovora, zlasti pa občine, Obalna skupnost Koper in Mesto Ljubljana bodo zagotovili načrtno in organizirano graditev zaklonišč za prebivalstvo in materialne dobrine v vojni v skladu s predpisi ter stališči in usmeritvami Predsedstva SR Slovenije.
99.	člen
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper in republika bodo zagotavljale materialne in druge pogoje za nadaljnji razvoj in učinkovito delovanje sistema družbene samozaščite in v njem organov za notranje zadeve.
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper in republika bodo zagotavljale sredstva za dograditev informacijskega sistema organov za notranje zadeve v okviru družbenega informacijskega sistema, za funk-cialne prostore organov za notranje zadeve in dopolnilna sredstva za stanovanja delavcev teh organov.
Republika bo zagotovila sredstva za izpopolnitev in modernizacijo funkcionalnih zvez organov za notranje zadeve, za izpopolnitev tehnične opreme in oborožitve, za modernizacijo kriminalistično tehničnega centra ter prostorov in opreme za posebne enote milice, za dograditev izobraževalnega centra Republiškega sekretariata za notranje zadeve, za izvajanje obrambnih priprav organov za notranje zadeve ter sodelovala pri izgradnji in modernizaciji mednarodnih in meddržavnih mejnih prehodov.
XVI. SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ
I
Podpisniki: Gospodarska zbornica Slovenije, Temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka
— Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, samoupravne interesne skupnosti na ravni republike, ki prevzemajo konkretne obveznosti.
100.	člen
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo neposredno in v okviru medobčinskega sodelovanja v skladu s politiko skladnejšega regionalnega razvoja pospeševale razvoj proizvodnih, oskrbnih in družbenih dejavnosti ter infrastrukture in zagotovile prostorske pogoje tako:
—	da bodo optimalno razporejale dnevne oskrbne in delovne funkcije (potrebe),
—	da bodo ustvarile in razvijale središča za zadovoljevanje oskrbnih potreb na višji ravni za eno ali več občin,
—	da bo zagotovljena delitev oskrbnih dejavnosti med več enakovrednih središč v več občinah tam, kjer zaradi bližine središč ni smotrno ločeno razvijati istih dejavnosti.
101.	člen
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo izvajale politiko policentričnega razvoja SR Slovenije s tem, da bodo v okviru medobčinskega sodelovanja smotrno razvijale gospodarske in družbene dejavnosti skupnega pomena predvsem v središčih in somestjih, ki so glede vozliščne lege, svojega gravitacijskega zaledja in drugih lokacijskih pogojev posebej primerna.
102.	člen
Zaradi aktiviranja možnosti za razvoj posameznih območij v skladu s cilji družbenega razvoja SR Slovenije bodo samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarstva skrbele za skladnejši regionalni razvoj, zlasti še na področju prometnega omrežja, javnega prometa in telekomunikacij, oskrbe z vodo in odpravljanja odpadnih voda ter kvalitetnejše oskrbe z energijo.
Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo omogočale skladnejši regionalni razvoj tako, da bodo v skladu s samoupravnimi sporazumi zagotavljale enakomernejše življenjske pogoje prebivalstva, tako na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture, kot tudi zdravstvenega in socialnega varstva in telesne kulture.
103.	člen
Splošna združenja in gospodarske zbornice bodo pospeševale hitrejši razvoj manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij in v ta namen:
—	spodbujale, usmerjale ir. povezovale interese organizacij združenega dela in večjih delovnih organizacij, povezane s hitrejšim gospodarskim razvojem manj razvitih območij v SR Sloveniji;
—	ugotavljale neizkoriščene prednosti manj razvitih območij, ki se kažejo v možnostih zaposlovanja, v možnostih pridobivanja surovin in njihove predelave in v prostorskih možnostih, ter na tej osnovi organizirale izmenjavo informacij organizacij združenega dela iz razvitih in manj razvitih območij;
—	ob upoštevanju razvojnih usmeritev SR Slovenije ter pogojev in možnosti razvoja manj razvitih območij zainteresiranim organizacijam združenega dela iz
razvitih in manj razvitih območij posredovale svoje predloge za konkretne investicijske odločitve, dajale pomoč organizacijam združenega dela pri pripravi programov in projektov, ki bi bili lahko podlaga za vlaganja na manj razvitih območjih.
104.	člen
Banke bodo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih svojih planov ob upoštevanju kriterijev prestrukturiranja iz 1. poglavja tega dogovora pospeševale samoupravno združevanje sredstev in dela in v ta namen:
—	sodelovale z organizacijami združenega dela, splošnimi združenji, gospodarskimi zbornicami, občinami, Mestom Ljubljana in Obalno skupnostjo Koper pri iniciranju ter usklajevanju projektov za ta območja;
—	sklepale bančne kreditne aranžmane z domačimi in tujimi bankami za skupno kreditiranje investicij na teh območjih;
—	v skladu s samoupravnim sporazumom obvezno usmerjanje del razpoložljivega dolgoročnega potenciala za naložbe v osnovna in trajna obratna sredstva, pri čemer bodo dajale prednost investicijam na podlagi združevanja dela in sredstev; temeljne banke Ljubljanske banke, ki do začetka 4. četrtletja vsakega leta ne bodo usmerile dogovorjenega obsega sredstev za vlaganja na manj razvitih območjih, bodo neusmerjeni del teh sredstev prek združene banke usmerile v tiste temeljne banke, ki so svoje obveznosti za usmerjanje sredstev presegle, in to pod dogovorjenimi pogoji, ki bodo opredeljeni v posebnem samoupravnem sporazumu, ki bo Sklenjen med temeljnimi bankami Ljubljanske banke — Združene banke;
—	sprejele ugodnejšo obrestno mero in dajale druge kreditne olajšave investitorjem na manj razvitih območjih, pri čemer bodo obrestna mera in druge kreditne olajšave ugodnejše za investicije na manj razvitih obmejnih območjih in v občini Lenart. V tem okviru bodo uveljavljene kreditne olajšave tudi za investicije za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v zvezi z gradnjo gospodarskih objektov v skladu s tem členom dogovora.
Banke bodo ugodnosti prejšnjega odstavka smiselno upoštevale pri dokončanju objektov, začetih na podlagi odobrenega kredita pred 1. 1. 1981, ki so na območjih s statusom prehodnega obdobja, vendar največ do konca leta 1981.
105.	člen
SR Slovenija bo sodelovala pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij zlasti:
—	z zmanjšano davčno osnovo za plačilo davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela, ki vlagajo na manj razvitih območjih, pri čemer bo davčna osnova v večji meri znižana pri investicijah na manj razvitih obmejnih območjih na podlagi združevanja dela in sredstev,
—	z znižanjem obveznosti plačila davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo sedež na manj razvitih območjih in so pričele z dejavnostjo na podlagi novih vlaganj,
—	s sofinanciranjem izdelave kompleksnih razvojnih programov in inicialnih razvojnih programov, ki se nanašajo na manj razvita območja, z refundiranjem dela stroškov izdelave projektne dokumentacije za na-
ložbe na manj razvitih obmejnih območjih in v občini Lenart in s sofinanciranjem komasacij kmetijskih zemljišč na manj razvitih območjih (sredstva bodo vsako leto določena v proračunu SR Slovenije),
—	z dopolnilnimi proračunskimi sredstvi za izenačevanje pogojev na področju splošne porabe v manj razvitih občinah.
Davčne olajšave iz 1. in 2. alinee prejšnjega odstavka se bodo smiselno uporabljale tudi za investicije, začete pred 1. 1. 1980, ki so na območjih s statusom prehodnega obdobja, vendar največ do konca leta
1983.
106.	člen
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo pospeševale policentrični ekonomski, socialni in prostorski razvoj v SR Sloveniji in v svojem okviru ter bodo v ta namen:
—	skrbele za hitrejši razvoj manj razvitih območij na svojem teritoriju in v okviru medobčinskega povezovanja in to manj razvitih območij v skladu s kriteriji republiškega zakona ter drugih manj razvitih območij (krajevnih skupnosti) v razvitejših občinah,
—	spodbujale sprejemanje samoupravnih sporazumov v okviru medobčinskega sodelovanja o nalogah in ukrepih pospeševanja razvoja manj razvitih območij, zlasti še v zvezi z razvojem gospodarske infrastrukture, družbenih dejavnosti in drugih pogojev razvoja,
—	spodbujale vlagatija z urbanistično in lokacijsko politiko ter z drugimi ukrepi,
—	pospeševale razvoj drobnega gospodarstva in kmetijstva v manj razvitih obmejnih območjih in hribovitih območjih.
Občine Maribor, Murska Sobota in Radlje ob Dravi bodo v sodelovanju s SR Slovenijo inicirale dogovor o urejanju skupnih poti na jugoslovansko-avstrijski meji in postopni izgradnji teh poti na lastnem ozemlju.
XVII. UREJANJE PRQSTORA IN VARSTVA OKOLJA
Podpisniki: Temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka,' Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni svet skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Gospodarska zbornica Slovenije, medobčinska gospodarska zbornica, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti na ravni republike.
107.	člen
Občice, Mesto Ljubljana in'Obalna skupnost Koper bodo v planih izdvojile in zavarovale območja in objekte naravne dediščine. Se posebej bodo upoštevale tiste objekte in območja, ki na osnovi strokovnega vrednotenja v prostoru SR Slovenije predstavljajo relativno redke, ogrožene, značilne ali enkratne primere naravne dediščine in imajo poseben kulturni, znanstveni, ekološki, rekreacijski ali krajinsko-estetski pomen.
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo nat osnovi dogovorov o temeljih svojih družbenih planov sprejele varstvene ukrepe za zavarovana območja in objekte, s katerimi bodo omejile ali onemogočile razvoj dejavnosti in panoge, ki vplivajo na spreminjanje njihovih naravnih ali kulturnih značilnosti. Z varstvenimi ukrepi bodo omejile zlasti: pozidavo,
spremembe v rabi tal, ki pomembneje spreminjajo naravne značilnosti in emisije.
Republika, občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper, medobčinske gospodarske zbornice in drugi bodo zagotavljali pogoje za vzdrževanja in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot v zavarovanih pokrajinskih območjih. Za zagotovitev varstva v ustreznih območjih se bodo občine povezovale in medsebojno uskladile skupna območja in varstvene ukrepe. Republika ter občina Jesenice, Radovljica in Tolmin bodo zavarovale kot narodni park osrednji del Julijskih Alp s pripadajočimi alpskimi dolinami. Republika ter občine Brežice, Krško in Šmarje bodo zavarovale del Sotelskega kot spominski park Trebče.
Republika in občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo v družbenih planih in s posebnimi predpisi zavarovale območja, posamezne objekte ali skupine objektov, ki zaradi posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena predstavljajo nepremičnino kulturne dediščine. Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper, kulturne skupnosti in medobčinske gospodarske zbornice bodo pripravile dogovor za vzdrževanje, sanacijo in aktiviranje zlasti tistih tipičnih ali ključnih objektov, ki so na osnovi strokovnega vrednotenja ali družbenega interesa v prostoru SR Slovenije nenadomestljivi in najvišji dosežki ali najznačilnejši primeri arheološke, umetnostne, arhitekturne, etnološke, zgodovinske in tehnične, dejavnosti ter objekti ali kraji zgodovinskih dogodkov kot kulturne ali gospodarske dobrine.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo s pristojnimi občinami, Mestom Ljubljana in Obalno skupnostjo Koper proučil in v primeru ugotovljene možnosti pripravil kandidaturo za vpis v svetovno naravno dediščino v smislu konvencije o varstvu svetovne kulture in naravne dediščine (Uradni list SFRJ, št. 56/74) naslednje izredno pomembne naravne znamenitosti Slovenije:
Na območju občine
Škocjanske jame	Sežana
Soča s pritoki	Tolmin
Območje notranjskih podolij
in kraških polj	Logatec, Postojna, Cerknica
108.	člen
Nosilci investicijskih programov na ravni republike bodo uskladili posege v prostoru ter zagotovili zemljišča v okviru dogovora o temeljih družbenega plana ustrezne občine.
109.	člen
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo skupno z Gospodarsko zbornico Slovenije pripravile osnutek družbenih dogovorov o sanaciji večjih žarišč onesnaževanja okolja ter dale pobudo za njihov sprejem še v letu 1981. Občine, ki so v III. in IV. območju onesnaževanja zraka bodo ustanovile skupnosti za varstvo zraka.
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo (v svojih proračunih) zagotovile sredstva za naslednje naloge:
— za pripravo in sprejem predpisa razvrstitev območij v občini v območja onesnaženosti zraka (I., II.,
III., IV. območje) za potrebe varstva zraka;
—	za nastavitev in vzdrževanje katastra virov onesnaževanja zraka;
—	izdelale in sprejele sanacijske programe za III. in IV. območje onesnaženosti zraka.
Občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper bodo skupaj s prizadetimi udeleženci dogovorov o temeljih svojih planov načrtovale razmestitev objektov in naprav, ki nevarno onesnažujejo zrak, vendar s tehnološkimi sredstvi ni možno ustrezno omejiti njihovih emisij, da ti ne bodo poslabšali onesnaženosti zraka v naseljih oziroma povzročili uvrstitev območja v slabšo kategorijo.
Banke bodo sodelovale pri zagotavljanju sredstev za realizacijo sanacijskega programa za III. in IV. območje onesnaženosti zraka.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo za posamezna kritično onesnažena območja, na katerih imata obseg onesnaženosti zraka in njihova intenzivnost hujše škodljive posledice, predpisal ukrepe za zavarovanje zraka pred nadaljnjim onesnaževanjem.
110.	člen
Za rešitev problema posebnih odpadkov bodo splošna združenja na osnovi samoupravnega sporazumevanja med proizvajalci teh odpadkov ustanovila organizacijo za odstranjevanje posebnih odpadkov. Istočasno bo pripravljena raziskava stanja in tehnoloških postopkov ter investicijski program, ki bo opredelil sistem zbiranja, transporta in predelave oziroma uničevanja posebnih odpadkov.
111.	člen
Za potrebe družbenega sistema informiranja in racionalno urejanje prostora bodo SR Slovenija in občine zagotovile s skupnim programom geodetskih del minimalni standard obveznih skupnih evidenc na celotnem območju Slovenije, z dodatnimi programi geodetskih del v SR Sloveniji in občinah, Mestu Ljubljani in Obalni skupnosti Koper, pa posebne teritorialno opredeljene evidence, ki so potrebne zlasti na ravni SR Slovenije oziroma občin, Mesta Ljubljana in Obalne skupnosti Koper.
Sredstva za izvedbo programov geodetskih del bodo zagotovile SR Slovenija, občine, Mesto Ljubljana in Obalna skupnost Koper v proračunu ter samoupravne interesne skupnosti — podpisnice za izvedbo skupnega in dodatnega republiškega programa.
Razčlenitev nalog in potrebnih sredstev je opredeljena v srednjeročnem programu geodetskih del za obdobje 1981—1985, ki ga v okviru dogovora o razvoju geodetske službe v SR Sloveniji in o uresničevanju srednjeročnega programa geodetskih del za obdobje 1981—1985 sprejmejo SR Slovenija, občine, Mesto Ljubljana, Obalna skupnost Koper, samoupravne interesne skupnosti republiškega pomena ter geodetske organizacije združenega dela.
XVIII. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Gospodarska zbornica Slovenije, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti na ravni republike, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka •— Temeljna banka Ljubljana, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
112.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljajo, da je potrebno družbeni sistem informiranja razvijati in modernizirati za tekoče delo, sedanje in bodoče razvojne potrebe. V zvezi s tem bodo pripravili družbeni dogovor o skupnih in posamičnih nalogah za razvoj družbenega sistema informiranja v SR Sloveniji, tako da bo postopno preseženo ponavljanje zajemanja podatkov, da bodo za določene skupne in dogovorjene večnamenske baze podatkov vodene kot registri in da bodo statistične raziskave postopoma prehajale na registre in se zmanjševalo število anket in popisov, da bodo zgrajene informacijske tehnične osnove tako, da bodo subjekti družbenega sistema informiranja lahko pridobivali iz skupnih baz in posebnih podatkov tisto, kar potrebujejo na racionalen način.
V okviru tega dogovora in po njegovih načelih bodo posamezni udeleženci med seboj s posebnimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in planskimi akti določili konkretne obveznosti pri izgradnji in uporabi posameznih evidenc za nekatere vidike družbene reprodukcije (gospodarstvo, prebivalstvo, prostor, ipd.) ter za druge konkretne naloge.
XIX. GOSPODARSKO POVEZOVANJE Z DRUGIMI REPUBLIKAMI IN POKRAJINAMA
()
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Mesta Ljubljane in Obalne skupnosti Koper, Gospodarska zbornica Slovenije, temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana.
113.	člen
1.	Udeleženci dogovora bodo pospeševali skupna vlaganja v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah, še zlasti v gospodarsko manj razvitih, v geološke raziskave za pridobivanje nafte, plina, urana in premoga; proizvodnjo energije v termoelektrarnah in hidroelektrarnah ter transport energije; rudnika premoga; primarno kmetijsko proizvodnjo; objekte skladiščenja kmetijskih pridelkov; pridobivanje in proizvodnjo rudnin, kovin, nekovin (železova ruda, baker, boksit, azbest, perlit, zlato); proizvodnjo bazne kemije; izvozno usmerjeno proizvodnjo; delovno intenzivno proizvodnjo in v skupna vlaganja v tujini z organizacijami združenega dela iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
2.	Za pospeševanje skupnih vlaganj na območju drugih republik in pokrajin bodo:
— Gospodarska zbornica Slovenije in medobčinske gospodarske zbornice v SR Sloveniji iniciirale pripravo posameznih projektov ter nudile pomoč pri usklajevanju samoupravnih sporazumov,
— banke vzpodbujale vlaganja in sporazume med bankami za nudenje ugodnejših kreditnih pogojev za skupna vlaganja v druge republike in pokrajini pod tč. 1 in za vlaganja v manj razvite republike in avtonomno pokrajino Kosovo (ugodnejši kreditni pogoji bodo zasnovani v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov bank) ter oblikovale bančne konzorcije za skupna vlaganja,
— SR Slovenija zagotovila zmanjšanje davčne osnove, ko gre za skupna vlaganja iz sredstev, ki se vštevajo v stalna sredstva sklada federacije.
3.	Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo pri skupnih vlaganjih na območju drugih republik in pokrajin ter vlaganjih organizacij združenega dela iz drugih republik in pokrajin v Sloveniji uresničevana načela skupnega prihodka, skupnega dohodka in skupnega deviznega prihodka.
Zaradi oblikovanja komplementarne gospodarske strukture in delitve dela bodo udeleženci pospeševali usklajevanje proizvodnih programov v avtomobilski industriji, elektroniki itd.
*
114.	člen
Podpisniki bodo skupaj z drugimi dejavniki v SR Sloveniji vzpodbujali in pospeševali vsestransko sodelovanje samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti na političnem, kulturnem, raziskovalnem, znanstvenotehničneih, gospodarskem in drugih področjih s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi skupnostmi na območju drugih republik in avtonomnih pokrajin.
V	zvezi s skupnim reševanjem nekaterih skupnih razvojno-prostorskih problemov s SR Hrvatsko bo:
— Republiška skupnost za ceste z ustrezno institucijo v SR Hrvatski izdelala skupno študijo o optimalnem poteku avtoceste Reka—Trst,
-— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v sodelovanju z Izvršnim svetom Sabora SR Hrvatske uskladil interese v zvezi s prostorskim urejanjem porečja reke Kolpe in hkrati uskladil interese v zvezi s posameznimi predvidenimi projekti.
XX. KONČNE DOLOČBE
115.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo naloge in obveznosti, ki jih po tem dogovoru prevzemajo v okviru družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985, konkretizirali v vsakoletnem dokumentu o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, da bi omogočili uresničitev z družbenim planom zastavljenih ciljev.
116.	člen
Banke bodo sprejele samoupravni sporazum o načinu zagotavljanja in medsebojne porazdelitve obveznosti, ki izhaja iz tega dogovora do 28. 2. 1981.
V	primeru, da sporazuma iz prejšnjega odstavka ne ■ bi sprejele v roku, velja za porazdelitev obveznosti za posamezne banke ključ, ki se izračuna na podlagi deleža posamezne banke v obvezni rezervi pri Narodni banki Jugoslavije in neto kreditnega potenciala v razmerju 50 :50.
Podpisniki dogovora se zavezujejo, da se sredstva bank, namenjena za investicije v osnovna sredstva, ne bodo uporabljala za vlaganja v investicije v osnovna sredstva negospodarstva, razen za stanovanjsko gradnja
117.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo do 31. maja 1981 sprejele anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih svojih planov in se z njimi uskladile z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije 1981—1985.
118.	člen
Udeleženci bodo redno spremljali, analizirali in ocenjevali izpolnjevanje obveznosti iz tega dogovora in v primeru takih sprememb v razvoju, ki bi v di-
namiki, obsegu ali načinu onemogočale izpolnjevanje prevzetih obveznosti, predlagali spremembo dogovora po enotnem postopku, kot je bil sprejet.
119.	člen
Pri izvajanju nalog tega dogovora sodeluje Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva na podlagi svojega ustanovitvenega akta in sprejetih lastnih programov dela, ki vključujejo naloge iz tega dogovora. S tem zagotavlja usklajenost družbenopolitične aktivnosti pri uresničevanju dogovora in potrjuje svojo z ustavo določeno vlogo, da obravnava vsa pomembnejša družbena vprašanja in daje politične pobude na vseh področjih družbenega življenja.
120.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je udeleženec pri izvajanju nalog iz tega dogovora v skladu z družbeno vlogo Zveze sindikatov Slovenije in obveznostmi, ki izhajajo iz zakona o družbenem planiranju in o družbenem planu SR Slovenije. S tem zagotavlja na osnovi lastnih programov aktivnosti obravnavo vseh pomembnejših družbenih vprašanj, izvaja družbenopolitične aktivnosti in daje pobude za uresničevanje nalog iz tega dogovora na vseh področjih, ki so pomembna za družbenoekonomski položaj delavcev na osnovi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
121.	člen
Temu dogovoru lahko' naknadno pristopijo tudi drugi udeleženci, če sprejemajo s samoupravnimi sporazumi o temeljih svojih planov take obveznosti, ki so bistvene za uresničevanje skupnih ciljev in nalog, dogovorjenih v družbenem planu razvoja SR Slovenije za obdobje 1981—1985.
'	122. člen
Posamezni udeleženci podpisujejo ta dogovor in sprejemajo obveznosti v mejah svojih pristojnosti in pooblastil. Morebitne spore, ki nastajajo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, dogovorjenih s tem dogovorom, rešuje priložnostna arbitraža, ki ima predsednika in 4 arbitre. Po enega arbitra imenujejo Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in udeleženec dogovora, ki je povzročil spor. Predsednika arbitraže določijo sporazumno arbitri.
123. člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
NAVODILO ZA UPORABO KRITERIJEV PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSTVA
To navodilo služi za podrobnejšo opredelitev minimalnih zahtev in omejitev pri novih proizvodnih oziroma investicijskih programih ali pri modernizacijah in rekonstrukcij ah.
Minimalna zahteva je kvantitativno opredeljen minimum, ki ga mora dosegati posamezen projekt, da je upoštevan v sistemu vrednotenja. Ce projekt ne dosega minimalne zahteve pri določenem kriteriju, to ne preprečuje njegove izvedbe, če dosega in presega druge zahteve. Izjema so prostorsko-ekološke zahteve ozi-
roma omejitve, ki jih projekt razen na izrecno naštetih področjih mora izpolniti, da se ga sploh upošteva v sistemu vrednotenja.
Minimalne zahteve in omejitve iz 7. člena se v celoti uporabljajo pri vrednotenju projektov v industriji razen v nekaterih panogah. Ne uporabljajo se v elektrogospodarstvu (šifra zmogljivosti 0101) in prav tako ne v sledečih panogah oziroma skupinah:
—	0102 pridobivanje premoga
—	0104 pridobivanje nafte in zemeljskega plin
—	0108 pridobivanje železove rude
—	0108 pridobivanje rude barvastih kovin
—	0111 pridobivanje nekovinskih rudnin
Na navedenih področjih se minimalne zahteve uporabljajo smiselno oziroma se določijo še specifični kriteriju
Opredelitev dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva ter stopnje sredstev za reprodukcijo
1.	Letni dohodek ha delavca v investicijskem oziroma proizvodnem programu je količnik dohodka, planiranega. v rednem letu poslovanja po investiciji (v obrazcu zaključnega računa za leto 1979 ustreza definicija dohodka številki označbe 017 za AOP) in poprečnega planiranega števila zaposlenih na podlagi vkalkulira-nih delovnih ur (ustreza označbi 143 za AOP) izražen v dinarjih.
2.	Dohodek na uporabljen dinar investicijskih sredstev je količnik med dohodkom, planiranim v rednem letu poslovanja po investiciji, in seštevkom predračunske vrednosti osnovnih in trajnih obratnih sredstev, ki jih predvideva investicijski oziroma proizvodni program.
Investicijski oziroma proizvodni program, ki predvideva po izvršeni modernizaciji oziroma rekonstrukciji povečanje dohodka, računa ta količnik tako, da v izračun dohodka na uporabljen dinar investicijskih sredstev šteje le planiran prirast dohodka tj. razliko med stanjem planiranega dohodka po investiciji in stanjem dohodka pred investicijo.
3.	Stopnja sredstev za reprodukcijo je v procentih izražen količnik med predvidenimi sredstvi za reprodukcijo in investicijskimi sredstvi (predračunska vrednost osnovnih in trajnih obratnih sredstev).
Sredstva za reprodukcijo sestavljajo sredstva za amortizacijo po predpisanih minimalnih stopnjah in nad predpisanimi minimalnimi stopnjami ter čisti dohodek, namenjen za materialno osnovo dela.
Investicijski oziroma proizvodni program, ki po izvršeni modernizaciji oziroma rekonstrukciji predvideva povečanje sredstev za reprodukcijo v primerjavi s stanjem pred modernizacijo — rekonstrukcijo, računa ta količnik tako, da v izračunu stopnje upošteva le prirast sredstev za reprodukcijo t. j. razliko med predvidenimi sredstvi za reprodukcijo po investiciji in pred investicijo.
Sredstva za reprodukcijo investicijskega oziroma proizvodnega programa pred investicijo se izračuna s seštevkom naslednjih sestavin:
—	amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah (010)
—	del dohodka za amortizacijo nad predpisanimi minimalnimi stopnjami (059)
—	del čistega dohodka za poslovni sklad (077)
—	del čistega dohodka za zboljšanje materialne osnove dela (078)
—	del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za poslovni sklad (079)
—	del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za razvoj materialne osnove združenega dela (080)
—	del čistega dohodka za rezervni sklad (081)
—	del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za rezervni sklad (082)
—	del čistega dohodka za druge potrebe (083)
—	del čistega dohodka za druge sklade (084).
Opredelitev proizvodnje za izvoz in plačilno-bilančne g a učinka
Delež deviznega prihodka v višini najmanj 40 “/o od proizvodnje se smatra kot delež predvidenega deviznega prihodka v celotnem predvidenem prihodku, ki je rezultat vlaganj v investicijski oziroma proizvodni program.
Kot devizni priliv in devizni odliv se upoštevajo postavke, ki so opredeljene v odloku o metodologiji in merilih za določanje projekcij plačilno-bilančnih in de-vizno-bilančnih pozicij republik oziroma AP v enotni projekciji plačilne bilance in devizne bilance Jugoslavije. Odlok je sprejet za leto 1979 in 1980 (Ur. 1. SFRJ, št. 16/79), za obdobje 1981—1985 pa je odlok v pripravi.
Kot devizni priliv se šteje:
—	devizni prihodek, dosežen s prodajo proizvodov in storitev na tujem trgu (ZR 1979—AOP 020),
—	devizni prihodek, dosežen iz skupnih prihodkov 'na tujem trgu (ko5 rezultat skupnega dela in skupnega poslovanja, oziroma soudeležbe — 67. člen zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosov s tujino — — ZR 1979 — AOP 026),
—	devizni prihodek, ki je dosežen s poslovanjem v tujini (odobreni V tujini, podjetij v tujini), in to le tisti del, ki je vplačan na devizni račun v Jugoslaviji (033),
—	sprejete obresti in odplačane terjatve za dane kredite tujini (anuitetni plan odplačil).
Kot devizni priliv se upoštevajo tudi dinarji, ustvarjeni z določenimi storitvami in s prodajo določenega domačega blaga, ki se na osnovi odloka Zveznega izvršnega Sveta obračunavajo kot devizni priliv.
Kot devizni odliv se šteje:
—	devizni odliv za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov za tekoče vzdrževanje, storitve in druga neblagovna plačila (samoupravni sporazum SISEOT),
—	devizni odliv za uvoz opreme in za rezervne dele za investicijsko vzdrževanje v gotovini (samoupravni sporazum SISEOT),
—	devizni odliv za izplačilo anuitet (glavnice in obresti) za najete kredite (anuitetni plan odplačil),
—	transfer dobička tujim partnerjem, ki se izplača na račun izven Jugoslavije.
Delež deviznega prihodka in plačilno-bilančni učinek (količnik med deviznim prilivom in odlivom) se računa v primeru rekonstrukcije, modernizacije in razširitve obstoječih zmogljivosti in prirastov (razlika med predvidenim stanjem po izvršenih vlaganjih in stanjem pred tem).
Opredelitev kazalcev razvojno tehnološke intenzivnosti
1.	Kazalec »delež delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo« se izračuna na podlagi metodologije statistične raziskave Ind-21, ki razvršča zaposleno osebje v 8 skupin po stopnjah strokovne izobrazbe.
2.	Kazalec »delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delovnih priprav v vrednosti vseh delovnih priprav« se izračunava na podlagi metodologije statistične raziskave Ind-21, ki razvršča delovne priprave v 11 skupin glede na stopnjo avtomatiziranosti. Za avtomatizirane delovne priprave po tem dogovoru še štejejo delovne priprave, ki sodijo v naslednje skupine: cik-lusni avtomatski stroji in naprave, refleksni in programski avtomati, ciklusne avtomatizirane linije strojev in naprav; refleksne avtomatizirane linije strojev in naprav; avtomatske linije strojev in naprav, ki se same regulirajo; sistem strojev za upravljanje; avtomatski proizvodno-transportni stroji (kombinati),
3.	Kazalec »delež predvidenih Vlaganj v razvoj in raziskave v predvidenem bruto dohodku« daje sintetično informacijo o načrtovanih domačih naporih v smeri stalnega inoviranja proizvodnega procesa in programa potem, ko je bil že vključen v redno proizvodnjo. Izračuna se na podlagi predvidene vrednosti bruto dohodka (dohodka povečanega za amortizacijo po minimalnih stopnjah) ter predvidenih povprečnih letnih vlaganjih v raziskave in razvoj v teku obratovanja objekta. Nakup tujih licenc, znanja itd. se ne šteje v ta delež.
Vlaganja v raziskave in razvoj predstavljajo predvidena sredstva za tehnične, organizacijske, marketinške in druge inovacije ter vsebujejo naslednje postavke:	u_	'
—	tekoči stroški razvojno-raziskovalnega dela v zvezi z obravnavanim proizvodnim programom: bruto osebni dohodki raziskovalcev in drugega osebja v tisti meri, kolikor bi s svojim delom prispevali k nastajanju raziskovalnih rezultatov; stroški materialnih in energijskih inputov; stroški tekočega vzdrževanja, administrativni stroški; intelektualne storitve oziroma raziskovalne storitve drugih raziskovalnih organizacij; stroški dodatnega usposabljanja raziskovalcev in pomožnega raziskovalnega osebja; stroški preizkušnje proizvoda ali postopka do t. i. 0 (nulte) serije. Stroški kontrole tekoče proizvodnje, atestov in ekspertiz ne sodijo k stroškom razvojno raziskovalnega dela;
—	naložbe v opremo za raziskave in razvoj: poprečno letno načrtovana sredstva za nabavo ali proizvodnjo raziskovalne opreme, za potrebe načrtovanega razvojno-raziskovalnega dela v zvezi z inoviranjem Obravnavanega proizvodnega programa oziroma procesa (v teku celotne življenjske dobe projekta).
Osnovne uvozne in na jugoslovanskem trgu deficitarne surovine in reprodukcijski materiali (Spisek 26 surovin reprodukcijskega materiala po šifrah enotne * klasifikacije dejavnosti) 1
1.	Surovine za črno metalurgijo (010200016, 010301017,	010301025.	010301033,	010600014,	010600022,
010600049,	010600057,	010711010,	010711037,	010711053,
010711061,	010712017,	010712025.	010712041,	010712050,
010712076,	010712084,	010713013,	010720010,	010720028,
010720036,	010720044,	010720052,	010720087,	010720095,
010720109, 010720187, 010711045),
2.	Izdelki črne metalurgije (010713080, 010713110, 010713129, 010713137, 010713145, 010713153, 010713170),
3.	Rude barvastih kovin (svinca, cinka) 010820014, 010820049, 010820057, 010830010, 010890071,
4.	Kovine barvaste metalurgije (010910013, 010910030,
010910031,	010920019,	010920027,	010930014,	010930030,
010930049,	010941016,	010942012,	010999030,	010999014,
010999022, 010999049),
5.	Nekovinske rudnine	(011111033,	011119042,
011119093, 011129021),
6.	Končni proizvodi črne metalurgije (010711045,
010711061,	010713056,	010713064,	010713072,	010713080,
010713129,	010713145,	010713153,	010713161,	010713170,
010713188,	010713196,	010713200,	010713218,	010713226,
010713234,	010713242,	010713250,	010713269,	010713277,
010713285,	010713293,	010713307,	010713323,	010713340,
010713358, 010713366, 010713374),
7.	Končni proizvodi aluminija v barvasti metalurgiji (010942039,	011010016,	011010024,	011010032,
011010040, 011010059, 011010067, 011091016),
8.	Končni proizvodi bakra v barvasti metalurgiji (010910056, 011091024, 011091040, 011091067, 011091016),
9.	Končni proizvodi ostalih barvastih kovin (011099025),
10.	Odlitki sive litine (011311016),
11.	Odlitki barvastih kovin (aluminijeve zlitine, bakra in zlitine) 011311040,
12.	Premazna sredstva za kovinsko in elektro industrijo (011810390,	011930050, 011930069,	011930085,
011930107, 011930123, 011930166),
13.	Žagan les (012201010, 012201028, 012201036, 012201044, 012201052, 012201060),
14.	Hlodovina vseh vrst (030003071, 030003381,
030003012,	030003020,	030003039,	030003047,	030003055,
030003063),
15.	Celulozni les (030003144, 03000152, 03000160, 03000179),
16.	Vlaknine za celulozno industrijo (012410018),
17.	Umetne mase in smole (011832059, 011832067,
01183^075,	011832083,	011832091,	011832105,	011832113,
011832121, 011832130, (\11832210),
18.	Anorganske kisline (011810098,	0118100478,
011810055, 011810063),
19.	Anorganske soli (alkalije) 011810080, 011810098,
011810152,	011810349,	011810314,	011810357,	011810330,
01181036),
20.	Sintetični kavčuk (011832229),
21.	Petrokemikalije (0118105948,	0118105868,
0118106088, 011810829, 011810809, 011810802),
22.	Lepila za lesno industrijo (011990134),
23.	Volna (020140151),
24.	Bombaž (0125110198),
25.	Umetna vlakna za tekstilno industrijo 01183101081, 01183110289, 011831036, 0118310449),
26.	Surove kože	(goveje in svinjske	013041040,
013041059).
Osnovni prehrambeni industrijski proizvodi
V 4. členu točki 2, 2. odstavku so kot osnovni prehrambeni industrijski proizvodi upoštevane naslednje podskupine proizvodov;- kruh (del 013021), predelane ribe (013043), predelano mleko (103050), olja in masti (013080).
Opredelitev porabe energije
Enota TJ (Tera Joule) predstavlja lO1* J.
Za preračunavanje v enoto za energijo Joule je kot osnovna relacija uporabljeno:
1	cal — 4,2 J in
1	Ws — 1 J, ker je nujno zaradi postavitve kriterija vso porabljeno energijo prikazati v isti merski enoti.
Za preračunavanje električne energije in goriv v Joule so uporabljena naslednja razmerja:
1.	Električna energija 1 MWh = 3,6 X 10' J
2.	Antracit 11 “ 7.600 X 109 cal = 31,9 X 10“ J
3.	Koks 1 1 = 7.000 X 10* * * * * 6 * * cal = 29,4 X 10“ J
4.	Crni premog 1 1 = 6.500 X 109 cal = 28,1 X 10“ J
5.	Rjavi premog 11 = 3.190 X 10« cal = 13,4 X 10“ J
6.	Lignit 1 1 = 2.360 X 10“ cal = 9,9 X 10“ J
7.	Tekoča goriva 1 1 = 10.000 X 109 cal = 42 X 10* J
8.	Mazut 1 1 = 9.300 X 10' cal = 39 X 10“ J
9.	Zem. plin 10 ms = 8.300 X 10« cal = 34,9 X 10“ J
10.	Tek. naftni plin 11 = 11.000 X 109 cal = 46,2 X X 10“ J
Panoge bazične in predelovalne industrije
V	bazično industrijo štejemo naslednje panoge: črna metaluigija, pridobivanje in predelava barvnih kovin, proizvodnja nekovinskih rudnin, proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov, proizvodnja kamna in peska, proizvodnja gradbenega materiala, proizvodnja lesa in plošč, proizvodnja papirja.
V	predelovalno industrijo štejemo naslednje panoge: predelava nekovinskih rudnin, predelava kovin, strojegradnja, proizvodnja prometnih sredstev, ladjedelništvo, proizvodnja, električnih strojev in aparatov, predelava kemičnih izdelkov, proizvodnja končnih lesnih izdelkov, proizvodnja preje in tkanin, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, proizvodnja usnja in krzna ter obutve in galanterije, predelava kavčuka, proizvodnja živilskih proizvodov, proizvodnja krmil, proizvodnja in predelava tobaka, grafična dejavnost ter raznovrstna industrija.
Korektivni faktor delovnih rezerv po občinah
Kazalci za občine so izračunani na podlagi deleža kmečkega prebivalstva v celotnem prebivalstvu.
Tako izračunani deleži so primerjani z republiškim povprečjem.
Občine	Kazalci
Ajdovščina
Brežice	1,950
Celje	0,361
Cerknica	0,947
Črnomelj	1,622
Domžale	0,538
Dravograd	1,326
Gornja Radgona	1,971
Grosuplje	1,279
Hrastnik	0,121
Idrija	0,789
Ilirska Bistrica	1,055
Izola	0,220
Jesenice	0,133
Kamnik	0,702
Občine	Kazalci
Kočevje	0,277
Koper	0,641
Kranj	0,561
Krško	1,569
Laško	1,064
Lenart	3,260
Lendava	3,457
Litija	1,262
Ljubljana Bežigrad	0,080
Ljubljana Center	0,000
Ljubljana Moste-Polje	0,168
Ljubljana Šiška	0,108
Ljubljana Vič-Rudnik	0,474
Ljutomer	2,178
Logatec	0,954
Maribor	0,422
Metlika	1,368
Mozirje	1,878
Murska Sobota	3,642
Nova Gorica	0,745
Novo mesto	1,271
Ormož	2,634
Piran	0,391
Postojna	0,671
Ptuj	2,010
Radlje ob Dravi	1,417
Radovljica	0,398
Ravne	0,500
Ribnica	1,072
Sevnica	1,559
Sežana	1,114
Slovenj Gradec	1,343
Slovenska Bistrica	1,497
Slovenske Konjice	1,513
Šentjur pri Celju	2,070
Škofja Loka	0,861
Šmarje pri Jelšah	2,506
Tolmin	0,987
Trbovlje	0,100
Trebnje	2,135
Tržič	0,323
Velenje	0,496
Vrhnika	0,454
Zagorje	0,475
Žalec	1,051
SR Slovenija	1,000
Opredelitev prostorsko-ekoloških zahtev
1.	Industrijska cona je območje, določeno za industrijo, kjer se skupno urejajo infrastrukturna in ekološka vprašanja, pa tudi posamezna vprašanja, kot so vzdrževanje, proizvodnja, spremljajoče dejavnosti, razvoj ali skupni nastop na tržišču.
2.	Pod pojmom stanovanjska gostota je mišljena neto stanovanjska gostota, kjer je upoštevano zemljišče stanovanjskih objektov, pripadajočih javnih zelenic, vrtov, parkirišč in dovoznih cest, ni pa upoštevano zemljišče družbenih objektov in servisov znotraj stanovanjskega območja. Zahtevana gostota nad 250 stanovalcev na ha izključuje vsakršno individualno gradnjo na zemljiščih, ki po svojih lastnostih ustrezajo prvi kategoriji kmetijskih zemljišč.
3.	Sprejemnik je površinska ali podzemna voda oziroma vodotok, v katerega se odvajajo uporabljene oziroma odpadne vode.
V I. kakovostni razred se uvršča voda s kvaliteto pitne vode, ki jo je pogojno potrebno dezinficirati. V
II.	kakovostni razred se uvršča voda s kvaliteto vode, primerne za kuho in za zahtevne industrijske postopke.
4.	Gornjo mejo škodljivosti vpliva na okolje določajo:
4.1.	Zakon o varstvu zraka, Uradni list SRS, 13/75:
Za onesnaženi zrak se šteje zrak spodnjih plasti
zunanje atmosfere, ki vsebuje nezaželjene snovi v tolikih množinah in prisotnih v zraku tako dolgo časa, da vplivajo na zdravje in počutje človeka ter povzročajo merljive škodljive učinke na rastlinstvu, živilstvu in materialih. Onesnaževanje zraka se izraža s količino in koncentracijo škodljivih snovi, ki jih izpušča v zrak posamezni vir onesnaževanja (emisija). Onesnaženost zraka se izraža s koncentracijo škodljivih primesi v zraku na določenem mestu ob določenem času (imisija). Dovoljeno onesnaževanje zraka in meje onesnaženosti se določajo s tehničnimi predpisi in normativi.
4.2.	Odlok o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku, Uradni list SRS. 12/76: -
Dovoljena koncentracija škodljivih primesi v zraku je tista maksimalna koncentracija posamezne škodljive snovi (maksimalna emisijska koncentracija — MIK) v spodnjih plasteh atmosfere, ki pri sedanjih izkušnjah ni škodljiva za zdravje in počutje in nima škodljivih učinkov na rastlinstvo in živalstvo na določenem mestu in v določenem času. Triinpolkrat številčna vrednost MIK ali MIKt (24-urna in polurna koncentracija) za SO» in za dim, saje ter prah (velikost delcev pod 10 mikronov) predstavlja kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku.
4.3.	Odlok o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (emisija), Uradni list SRS, 3/77.
Z odlokom se določajo normativi za dovoljene količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja:
—	glavne proizvodne agregate metalurške industrije,
—	glavne procese kemične industrije,
—	kurišča do moči 3 MW na trda ali tekoča goriva,
—	energetske industrijske kotle in
—	razna prometna sredstva.
4.4.	Uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja vode, Uradni list SRS, 22/76:
Varstveni pas zaradi zavarovanja zalog vode na območju, na katerem se zajema pitna voda in termalna, mineralna in zdravilna voda (drugi odstavek 48. člena zakona o vodah, Uradni list SRS, 16/74) obsega zajetje in ožje prispevno območje zajetja. Na varstvenem pasu je prepovedana gradnja objektov, krčenje gozdov in nekateri načini kmetijske obdelave zemljišč (umetna gnojila itd.).
4.5.	Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije o Preprečevanju onesnaženja morja z oljem, Uradni list SFRJ, 60/73:
Zakon določa, da se za oljno mešanico, ki utegne onesnaževati morje, šteje tista, ki vsebuje v 1.000.000 delih mešanice več kot 100 delov olja.
4.6.	Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, Uradni list SRS, 15/76:
Hrup je po zakonu vsak zvok,' ki vpliva na psihično in fizično počutje delovnih ljudi in občanov tako, da jih ovira pri delu, zmanjšuje delovno storilnost, vzbuja nemir in moti okolje, preprečuje ljudem običajen počitek in škoduje njihovemu počutju in zdravju. Po tem zakonu je prepovedan hrup, ki je glede na čas in kraj, kjer nastaja, premočan, ali presega s 'predpisi, normativi, sprejetimi mednarodnimi konvencijami, prostorskimi načrti maksimalno dovoljene ravni.
4.7.	Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore, Uradni list SRS, 3/77:
Z odlokom se določajo normativne vrednosti maksimalno dovoljenih ravni hrupa (dovoljena emisija) in korekcija izmerjenih vrednosti pri skupnem učinku hrupa in tipičnih vrstah hrupa.
V okviru tega odloka se razdeljuje zakon in določajo maksimalne ravni dovoljenih vplivov na okolje kot npr. raven hrupa, v decibelih, posebej za dan in posebej za noč za naslednje vrste okolij:
—	čisto industrijsko območje (brez stanovanj),
—	pretežno industrijsko območje, trgovska središča,
—	prehodno industrijsko-stanovanjsko območje,
—	pretežno stanovanjsko območje, mestno stanovanjsko območje,
—	čisto stanovanjsko okolje, šole in VVZ,
—	bolnišnice, zdravilišča, rekreacijska in naravovarstvena območja.,
5.	Prekomerna prometna obremenitev nastopi takrat, kadar obremenitev preseže propustnost ceste in se določa po normativih in standardih Republiške skupnosti za ceste.
Oddaljenost od kraja dela za 30 min. vožnje z javnim prometnim sredstvom predstavlja oddaljenost od mesta prebivanja do kraja dela, ki je dosegljiva z javno avtobusno ah železniško zvezo izven prometnih konic.
SEZNAM KLJUČNIH PROIZVODNIH PROGRAMOV
(1. člen iz poglavja: Nekatere naloge prestrukturiranja v industriji)
Ključne proizvodne programe navajamo po enotni klasifikaciji dejavnosti in nomenklaturi investicijskih objektov po namenu in zmogljivosti (MG št. 5/77):
—	01131801 orodje (razen ročnega)
—	01131601 kotalni ležaji
—	01141 stroji in naprave (brez električnih in kmetijskih)
—	011420 kmetijski stroji
—	01143003 aparati in instrumenti za 'merjenje, kontrolo in registracijo
—	01143004 optični instrumenti
—	01152101 motorji z notranjim izgorevanjem za cestna vozifa
—	011710 električni stroji in naprave
—	01172101 sestavni deli elektronskih aparatov in naprav
—	011723 komunikacijski aparati in naprave
—	01172402 elektronski merilni instrumenti in pribor
—	01172404 naprave in sistemi za merjenje
—	01172405 naprave za regulacijo in upravljanje strojev in naprav
—	01172406 sistemi za daljinsko merjenje, regulacijo in signalizacijo v industriji
—	01172407 naprave za avtomatizacijo in signalizacijo v prometu
—	01172408 naprave in pribor za avtomatizacijo
—	011729 neomenjeni elektronski aparati in naprave (naprave računalniške tehnike; naprave za posebne namene; za radio lokacijo, navigacijo, navajanje, detekcijo, naprave infrardeče tehnike, naprave za meteorologijo, avtomobilsko elektroniko ipd., elektro-medicinski aparati)
—	011793 akumulatorji in galvanski elementi
—	01181004 dušikova kislina ■
—	01181005 žveplena kislina
—	01181006 fosforna kislina 100 %>
—	01181009 elektrolitski natrijev hidroksid 100 °/o
—	01181015 natrijev tripolifosfat
—	01181017 borati in perborati
—	01181019 vodikov peroksid 30 °/o
—	01181020 druge anorganske spojine:	natrijev
perkarbonat
—	01181024 organske kisline
—	01181025 anhidrid ftalne kisline
—	01181026 fenol
—	01181027 formaldehid
—	01181028 stirol
—	01181029 metanol
—	01181032 druge organske spojine: proizvodi ok-sinteze, pentaeritritol, heksametilen, tetramin
—	011910 farmacevtske surovine.
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Ljubljanska banka — Združena banka, Služba družbenega knjigovodstva SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, izvršni sveti skupščin občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija. Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti Koper, Republiška skupnost za ceste, Samoupravna interesna skupnost za PTT promet, Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet, Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin Slovenije, Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zveza skupnosti za varstvo zraka Slovenije, Zveza kmetijsko zemljiških skupnosti, Izobraževalna
skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije, Skupnost socialnega varstva Slovenije, Telesno-kulturna skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje, Splošno združenje kovinske industrije, Splošno združenje elektroindustrije, Splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn, Splošno združenje gostinstva in turizma, Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane, Splošno združenje drobnega gospodarstva, Splošno združenje lesarstva, Splošno združenje trgovine, Splošno združenje prometa in zvez, Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, Splošno združenje energetike, Splošno združenje rudnikov m industrije nekovin, Splošno združenje kemične in gumarske industrije. Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala, Splošno združenje celuloze, papirne in papirnopredelovalne industrije, Splošno združenje gozdarstva, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Medobčinska gospodarska zbornica v Celju, Medobčinska gospodarska zbornica za Koroško, Dravograd, Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, Kranj, Medobčinska gospodarska Zbornica Posavje, Krško, Medobčinska gospodarska zbornica Podravje, Maribor, Medobčinska gospodarska zbornica Pomurje, Murska Sobota, Medobčinska gospodarska zbornica za Severno-primorsko območje, Nova Gorica, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Novo mesto, Medobčinska gospodarska zbornica Revirskih občin, Trbovlje, Notranjska medobčinska zbornica, Postojna, Savinjsko-Saleška gospodarska zbornica, Velenje, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Temeljna posavska banka, Krško, Gospodarska banka, Ljubljana, Temeljna banka Zasavje, Trbovlje, Temeljna banka, Velenje, Temeljna pomurska banka. Murska Sobota, Temeljna Dolenjska banka. Novo mesto, Temeljna banka. Nova Gorica, Temeljna Koroška banka, Slovenj Gradec, Jugobanka, Temeljna banka, Ljubljana, Beograjska banka, Temeljna banka, Ljubljana, Stanovanjsko-komunalna banka, Kreditna banka Maribor, Splošna banka, Celje, Banka, Domžale, Splošna banka, Koper, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Sestavljena organizacija združenega dela Iskra, Sestavljena organizacija združenega dela Delovna organizacija Delta, Ljubljana, Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje, Velenje, Industrija motornih vozil, Novo mesto, Cimos, Koper, Tomos, Koper, Rudarsko elektroenergetski kombinat, Velenje, Rudarsko elektroenergetski kominat Edvard Kardelj, Trbovlje, Sestavljena organizacija združenega dela Petrol, Združena industrija vozil TAM, Maribor, Železniško gospodarstvo, Ljubljana, Delovna organizacija Istra Benz, Koper, Temeljna organizacija združenega dela Terminal, Sežana, Interevropa, Koper, Kompas, Ljubljana, Splošna plovba, Piran, Blagovno-transportni center, Ljubljana, Skladiščno transportni center Javna skladišča, Celje, Skladiščno transportni in trgovski center, Maribor, Inex Adria Aviopromet, Ljubljana, Planska poslovna skupnost za premog. Poslovna skupnost za realizacijo programa gazifikacij Slovenije, Poslovna skupnost energetsko industrijske cone, Koper, Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Poslovna skupnost Avtoprevozništvo, Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Poslovna skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zveza obrtnih združenj Slovenije. Obalno-kraška turistična poslovna skupnost, Turistična poslovna skupnost, Ljub-
Ijana, Zadružna zveza Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za agroživilstvo,. Posebna izobraževalna skup-' nost za gozdarstvo, Posebna izobraževalna skupnost za usnje, Posebna izobraževalna skupnost za tekstil, Posebna izobraževalna skupnost za kemijo in farmacijo, Posebna izobraževalna skupnost za lesarstvo, Posebna izobraževalna skupnost za gradbeništvo, Posebna izobraževalna skupnost za gostinstvo, Posebna izobraževalna skupnost za blagovni promet, Posebna izobraževalna skupnost za tisk in papir, Posebna izobraževalna skupnost za elektro, Posebna izobraževalna skupnost za pomorstvo, Posebna izobraževalna skupnost za rudarstvo, Posebna izobraževalna skupnost za promet in zveze, Posebna izobraževalna skupnost za zdravstvo, Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško dejavnost, Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev, Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, Posebna izobraževalna skupnost za kovinsko predelovalno industrijo in metalurgijo.
14.
Skladno s 147. členom ustave SR Slovenije in. 579. členom zakona o združenem delu smo
— Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije in
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sklenili
DRUŽBENI DOGOVOR
o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo I.
I.	UDELEŽENCI, CILJI IN VSEBINA DRUŽBENEGA DOGOVORA
1.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklepamo ta družbeni dogovor v skladu s svojimi, z ustavo, zakoni ih programskimi dokumenti opredeljenimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi zato, da bi pospeševali razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, učinkovitost dela in gospodarjenja z družbe*-nimi sredstvi ter samoupravno urejanje odnosov pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
,	2. člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sindikat) je udeleženec tega družbenega dogovora zaradi zagotavljanja družbene vloge delavcev na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Sindikat bo spodbujal delavce, da bodo uveljavili take osnove in merila, s katerimi bodo zagotavljali uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Zato bo sodeloval pri oblikovanju osnov in meril in sopodpisoval tiste samoupravne splošne akte s področja delitve dohodka, s katerimi se zagotavlja uresničevanje tega načela.
Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: gospodarska zbornica) je udeleženec tega dniž-benega dogovora zaradi izvajanja z njenim statutom določene vloge pri pospeševanju dela, upravljanja in poslovanja organizacij združenega dela in samoupravnega urejanja družbenoekonomskih odnosov.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je udeleženec tega družbenega dogovora zato, da v okviru pravic in odgovornosti republike predlaga take zakonske rešitve in druge ukrepe, s katerimi bo pospeševal uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela.
3.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci določamo:
—	svoje naloge in aktivnosti pri izdelavi strokovnih podlag v pripravo katerih bomo vključevali tudi znanstveno raziskovalne in druge organizacije ter strokovne delavce iz združenega dela. Udeleženci bomo s svojo družbenopolitično aktivnostjo zagotavljali, da bodo usmeritve družbenega dogovora in na njih zasnovane strokovne podlage uveljavljene v normativnih aktih družbenopolitičnih skupnosti, družbenih dogovorih in samoupravnih splošnih aktih;
—	skupne osnove in nekatera merila za usklajeno in poenoteno uporabo določil zakona o združenem delu pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in jskupno porabo delavcev; s tem bomo prispevali k večji zavzetosti delavcev za učinkavito gospodarjenje z družbenimi sredstvi in k povečanju družbene produktivnosti dela;
—	svoje pravice, obveznosti in odgovornosti za usmerjanje aktivnosti delavcev in njihovih samoupravnih organov v organizacijah združenega dela, da na teh skupnih osnovah, upoštevaje lastne razmere, razvijajo svoj sistem osnov in meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Cilji udeležencev tega družbenega dogovora so: .
—	utrditi in razviti podlage za samoupravno urejanje odnosov na področju 'oblikovanja in delitve sredstev za osebno in skupno porabo delavcev;
—	razviti in utrditi podlago za trajno in neposredno soodvisnost rasti sredstev za osebno in skupno porabo delavcev s povečanjem doseženega dohodka ter njihovega prispevka k dohodku kot rezultata njihovega in celotnega družbenega živega in minulega dela;
—	uveljavljati načelo: za približno enako delo in rezultate dela približno enak osebni dohodek v pogojih socialistične blagovne proizvodnje;
—	povečati prizadevanja in odgovornost delavcev:
—	za stalno povečanje dohodka na podlagi večje produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja,
—	za smotrno porabo doseženega dohodka,
—	za razporejanje čistega dohodka na sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in takšno vlaiganje teh sredstev, ki zagotavlja povečanje produktivnosti dela in dohodka.
Z doseganjem teh ciljev bomo ustvarjali pogoje za uveljavljanje družbene vloge in odgovornosti delavcev za smotrno delo, upravljanje in gospodarjenje s sredstvi družbene lastnine ter krepili pravice, obveznosti in odgovornost delavcev, da odločajo enakopravno in skupno z drugimi delavci o gospodarjenju z dohodkom. S tem bomo z utrjevanjem medsebojne soodvisnosti in celovitosti vseh sestavin njihovega samoupravnega družbenoekonomskega položaja prispevali k uveljavljanju delavcev kot odločujočih dejavnikov v procesu dela.
4.	člen
Udeleženci s tem družbenim dogovorom opredeljujemo zlasti:
—	skupne osnove *in nekatera merila ža oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pri razporejanju čistega dohodka;
—	skupna izhodišča za organiziranje del in nalog;
—	skupne osnove in merila za ugotavljanje udeležbe delavca v sredstvih za osebne dohodke;
—	izhodišča za oblikovanje in delitev sredstev skupne porabe;
—	zhod.iča za samoupravno sporazumevanje o razporejanju čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo;
—	»kupni organ in naloge udeležencev.
n. SKUPNE OSNOVE ZA OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
IN SKUPNO PORABO PRI RAZPOREJANJU ČISTEGA DOHODKA
5.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali za to, da delavci v
svojih samoupravnih splošnih aktih določijo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tako, da upoštevajo:
—	količino enot vloženega družbeno potrebnega dela za doseganje rezultata dela;
—	dosežena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v dohodku kot podlago za zadovoljevanje določene ravni osebnih in skupnih potreb.
Po teh osnovah in merilih ugotovljena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavci uravnavajo z rastjo dohodka in delovnim prispevkom, ki so ga združeni delavci s svojim živim in minulim delom dali k povečanju dohodka.
6.	člen
Udeleženci smo se dogovorili:
—	da so osnove za razporejanje čistega dohodka elementi, s katerimi na podlagi zakonov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov ugotavljamo položaj, naloge in obveznosti temeljne organizacije v družbeni reprodukciji in da z upoštevanjem njihove medsebojne povezanosti zagotavljamo izboljšanje njenega tržnega, tehnološkega, kadrovskega in finančnega položaja ter oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v odvisnosti od prispevka delavcev k skupnemu rezultatu dela;
—	da so merila za razporejanje čistega dohodka med seboj povezani in soodvisni kazalci, s katerimi se ugotavlja, meri, primerja, vrednoti in izkazuje doseganje rezultatov dela delavcev temeljne organizacije in njihov prispevek k skupnem rezultatu dela.
7.	člen
Udeleženci bomo vzpodbujali delavce in se zavzemali, da bodo v svojih samoupravnih splošnih in planskih aktih ob enakih pogojih pridobivanja dohodka in različnih rezultatih, ugotovljenih na osnovi skupnih meril, opredelili takšen obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki ne bo odvisen le od gibanja dohodka, temveč predvsem od večjega ali manjšega prispevka delavcev k ustvarjanju dohodka.
8.	člen
Na podlagi tega družbenega dogovora bomo udeleženci pripravili strokovne podlage in delovali tako, da bo delavcem pri oblikovanju osnov in meril za oblikovanje sredstev za osebne dohodke In skupno porabo v planskih in drugih samoupravnih splošnih aktih omogočeno uveljaviti in celovito uresničevati zlasti določila 116. člena zakona o združenem delo.
Udeleženci smo se dogovorili da bomo svojo aktivnost usmerjali tako, da bodo delavci pri presoji rezultatov poslovanja in pri določitvi meril za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo uporabljali naslednje skupne kazalce:
1.	Kazalci produktivnosti in učinkovitosti dela posameznega ali skupine delavcev so:
—	količinska proizvodnja posameznega izdelka ali skupine izdelkov oziroma opravljene storitve na delavca; (
—	število delovnih ur delavca ali skupine delavcev v enoti proizvoda ali storitve;
—	vrednost proizvodnje oziroma opravljenih storitev na delavca;
—	proizvodni stroški na enoto proizvoda ali storitve.
S kazalci iz1 prve točke izražamo predvsem posamično ali skupinsko produktivnost in učinkovitost delavcev v temeljni organizaciji, lahko pa se uporabljajo tudi za primerjanje učinkovitosti gospodarjenja med organizacijami, ki proizvajajo enake proizvode oziroma opravljajo enake storitve.
2.	Kazalci produktivnosti, učinkovitosti dela ter uspešnosti gospodarjenja vseh delavcev v temeljni organizaciji in delovni skupnosti so:
—	število skupnih delovnih ur na enoto proizvoda ali storitve;
—	stopnja izrabe delovnega časa;
—	proizvodni stroški (porabljena energija, transportni stroški, surovine, itd.) na posamezni proizvod ali skupino proizvodov;
—	skupni stroški na posamezni proizvod ali skupino proizvodov;
—	celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi;
—	doseženi dohodek na delavca.
Kazalce iz prvih treh alinej te točke uporabljajo delavci predvsem v temeljni organizaciji in delovni skupnosti, kazalce iz 4. in 5. alinee pa delavci uporabljajo še v primerjavah dejansko doseženih rezultatov s planiranimi in v primerjavah med temeljnimi organizacijami oziroma delovnimi skupnostmi.
3.	Kazalci uspešnosti upravljanja in gospodarjenja s sredstvi v temeljni organizaciji in z združenimi sredstvi so predvsem:
—	povečanje dohodka na delavca;
—	dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi;
—	sprememba razmerja med stroški in dohodkom;
—	dosežena akumulacija V primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi;
—	stopnja izrabe proizvodnih zmogljivosti (časovna, količinska in celotna);
—	količnik obračanja obratnih sredstev.
Udeleženci bomo delovali tako, da bodo delavci kazalce iz te točke uporabljali tudi pri odločitvah o naložbah in pri presoji njihovih rezultatov.
Tl kazalci se še posebej upoštevajo pri presoji rezultatov pri združevanju dela in sredstev na družbeno-ekonomskih osnovah skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela.
4.	Udeleženci menimo, da je treba uspešnost uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnem procesu in v organizaciji poslovanja ugotavljati s povečanjem dohodka in produktivnosti dela na podlagi:
—	inovacij, racionalizacij, industrijskega oblikovanja, tehničnih izboljšav in izumov, doseženih in uve-
( •
ljavljenih v temeljni organizaciji sami in v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so delavci združili delo in sredstva ter v združenem delu kot celoti;
—	doseženih rezultatov uveljavljanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino (kooperacijah, sovlaganjih, izvozu znanja in tehnologije ipd.);
—	drugih dosežkov, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnega procesa in organizacije poslovanja ter izboljšanju delovnih pogojev.
5.	Udeleženci se bomo zavzemali za to, da bodo delavci v temeljni organizaciji in delovni skupnosti pri presoji rezultatov svojega poslovanja in oceni svojega prispevka k dohodku upoštevali tudi usklajenost planskih aktov na osnovi dogovorjene delitve dela, obseg, kakovost in rezultate združevanja dela in sredstev in uresničevanja na teh podlagah sprejetih obveznosti.
Uresničevanje teh obveznosti se izraža predvsem v urejanju odnosov med temeljnimi organizacijami na osnovi skupnega ustvarjanja dohodka ter drugih oblik združevanja dela in sredstev, uporabi skupno sprejetih standardov stroškov, normativov dela in sredstev, tipizaciji in standardizaciji proizvodov in storitev.
6.	Udeleženci bomo delovali tako, da bodo delavci pri presoji svojega prispevka k dohodku upoštevali tudi, v kolikšni meri je bil celotni prihodek dosežen z izvozom proizvodov in storitev. Ob tem naj upoštevajo tudi dinamiko povečevanja izvoza, zmanjševanja uvoza, razmerje med izvozom in uvozom, dosežek izvoza na osnovi ustvarjenega skupnega deviznega prihodka in dohodka, itd.
Udeleženci se bomo zavzemali za to, da bodo delavci pri oceni svojega prispevka k ustvarjanju dohodka na osnovi prilagajanja temeljne organizacije tržnim pogojem, upoštevali svoj prispevek k stabilnosti in kakovosti oskrbe v reprodukcijskih povezavah in preskrbi potrošnikov.
7.	Udeleženci se bomo zavzemali za to, da bodo delavci pri razporejanju dohodka in čistega dohodka posebej ugotavljali del dohodka, doseženega v izjemno ugodnih naravnih, tržnih in drugih ugodnih pogojih in ga razporejali po osnovah in merilih, usklajenih v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela v skladu z družbenim dogovorom in zakonom.
9.	člen
Pri uporabi v prejšnjem členu opredeljenih osnov in meril (kazalcev) in drugih meril za ugotavljanje delavčevih rezultatov ter rezultatov dela in poslovanja vseh delavcev v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti udeleženci predlagamo, da delavci upoštevajo značilnost .dejavnosti in določeno težo posameznih osnov in meril tako, da bo njihova uporaba v danih pogojih pridobivanja dohodka spodbujala delavce k boljšemu delu in gospodarjenju in s tem k povečevanju dohodka.
Udeleženci bomo zato delovali tako, da bodo delavci izbrane osnove in merila uporabljali v svojih samoupravnih splošnih aktih na način, ki bo zagotovil, da bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v okviru v samoupravnih in družbenih planih opredeljenih razmerij.
Udeleženci se bomo zavzemali za to, da bodo delavci upoštevali pri tem tudi .vpliv boljših in slabših Pogojev pri ustvarjanju in pridobivanju dohodka tako trajnejših in planiranih kot tudi tistih pogojev, ki nastajajo zaradi sprememb predvidevanja pogojev gospodarjenja, določenih v samoupravnih in družbenih planskih aktih.
Zavzemali se bomo tudi, da bodo pri tem določili pogoje in način uveljavljanja teh sprememb na obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Udeleženci bomo stalno preverjali, kako se ob dogovorjenih družbenih usmeritvah za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo uresničuje tudi v družbenih planih opredeljena raven realnih osebnih dohodkov delavcev.
10.	člen
Gospodarska zbornica bo skupaj s splošnimi združenji izdelala strokovne podlage za pripravo predlogov osnov in meril in usmeritve za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, prilagojene značilnostim posameznih dejavnosti. Te podlage in usmeritve bodo skupaj z upoštevanjem posebnih vplivov ravni gibanja osebnih dohodkov v občini oziroma v širšem območju, kjer je sedež temeljne organizacije, prispevale k smotrnemu razporejanju čistega dohodka.
11.	člen
V strokovnih podlagah in usmeritvah iz prejšnjega člena bodo upoštevane tudi posebnosti odnosov v svobodni menjavi dela, ki naj jih uporabijo delavci v delovnih skupnostih pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
12.	člen
Udeleženci si bomo' v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje prizadevali za tako vsebino samoupravnih sporazumov, s katerimi se urejajo družbenoekonomski odnosi med uporabniki in izvajalci, ki bo zagotovila, da bo z osnovami in merili za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo izvajalcev zagotavljana odvisnost teh sredstev od prispevka delavcev v temeljnih organizacijah izvajalcev k ustvarjenem dohodku v temeljnih organizacijah — uporabnikih njihovih proizvodov in storitev. Kot osnove in merila za ugotavljanje prispevka izvajalcev k dohodku in zadovoljevanju potreb in interesov uporabnikov bomo upoštevali zlasti:
—	vrsto, obseg, kakovost ter zanesljivost zagotavljanja storitev in proizvodov;
—	uspešnost upravljanja in gospodarjenja s tekočim in minulim delom;
—	višino osebnih dohodkov delavcev, ki opravljajo približno enaka dela v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje — uporabnikov, upoštevaje pri tem vse osnove za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela;
—	obseg sredstev za skupno porabo na delavca v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje —uporabnikih.
Pri tem bo gospodarska zbornica skupaj s splošnimi združenji zagotovila, da se bodo za merjenje tega prispevka in doseženih rezultatov dela delavcev-izva-jalcev v temeljnih organizacijah ustrezno uporabljali tudi nekateri kazalci in merila iz 8. člena tega dogovora, pri čemer bodo upoštevane tudi značilnosti pridobivanja dohodka po načelih svobodne menjave dela v posameznih dejavnostih.
13.	člen
Udeleženci si bomo v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti prizadevali za tako vsebino samoupravnih sporazumov, ki bo zagotovila, da bodo osnove in merila za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo izvajalcev prispevala
k izboljšanju pogojev ustvarjanja in večanja dohodka v materialni proizvodnji ter povečevanju družbene produktivnosti dela.
Kot osnove in merila za ugotavljanje prispevka izvajalcev k dohodku in zadovoljevanju potreb in interesov uporabnikov, upoštevamo zlasti:
—	vrsto, obseg in kakovost zagotavljanja storitev;
—	uspešnost gospodarjenja in upravljanja s tekočim in minulim delom;
—	višino osebnih dohodkov delavcev, ki opravljajo približno enaka dela v temeljnih Organizacijah materialne proizvodnje, upoštevaje pri tem vse osnove za ugotavljanje zahtevnosti in učinkovitosti dela;
—	obseg sredstev za skupno porabo na delavca v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje.
Izvršni svet in sindikat bosta dala pobudo organizacijam izvajalcev in njihovim skupnostim za izdelavo strokovnih podlag in usmeritev za pripravo predlogov osnov in meril za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in pri tem zagotovila ustrezno strokovno pomoč.
14.	člen
Udeleženci bomo delovali tako, da bodo delavci v delovnih skupnostih, v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena in v družbenih dejavnostih določili osnove in merila za oblikovanje sredstev za, osebne dohodke in skupno porabo ustrezno osnovam in merilom, po katerih oblikujejo ta sredstva delavci v temeljnih organizacijah izvajalcev.
15.	člen
Udeleženci bomo delovali tako, da bodo delavci v delovnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v samoupravnih sporazumih določili odnosom v svobodni menjavi dela primerne osnove in merila za ugotavljanje svojega delovnega prispevka, ustrezno osnovam in merilom, po katerih se ta sredstva oblikujejo za opravljanje enakih ali podobnih del in nalog v temeljnih organizacijah' na območju družbenopolitične skupnosti.
Oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za delavce v delovnih skupnostih upravnih in pravosodnih organov bomo udeleženci uredili v skladu z zakonom in skupnimi osnovami iz tega družbenega dogovora v. posebnem družbenem dogovoru.
16.	člen
Izvršni svet bp zagotovil takšno preoblikovanje obstoječih evidenc, da bodo v njih na razpolago podatki, potrebni za primerjanje doseženih rezultatov:
—	s planskimi predvidevanji;	j
—	z rezultati v preteklem obdobju;	I
—	z rezultati temeljnih in drugih organizacij in delovnih skupnosti v okviru dejavnosti oziroma panog in po reprodukcijskih povezavah.
Sindikat bo zahteval, da strokovne službe ob pripravi poslovnih poročil s temi primerjavami pravočasno in na razumljiv način seznanijo delavce in da delavci ugotovitve iz razprave o teh primerjavah uporabijo pri odločanju o razporejanju doseženega čistega dohodka ter pri sprejemanju poslovnih in drugih odločitev.
17.	člen	{
Sindikat bo dajal pobude za sprejem in aktivno sodeloval pri oblikovanju in dograjevanju samoupravnih splošnih aktov, s katerimi delavci urejajo oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Podpisal bo le tiste samoupravne splošne akte, ki
bodo v skladu z izhodišči in usmeritvami II. poglavja tega družbenega dogovora.
Združevanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ob motnjah v gospodarjenju
18.	člen
Udeleženci predlagamo delavcem v temeljnih organizacijah, da s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev v delovno in sestavljeno organizacijo in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev medsebojno proizvodno in poslovno povezanih in soodvisnih temeljnih organizacij, sporazumejo o primerih in pogojih združevanja sredstev za zagotavljanje samoupravnd dogovorjenega obsega sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v primerih motenj v gospodarjenju. Sindikat si bo ,prizadeval, da bodo delavci v temeljni organizaciji določili samoupravno dogovorjen obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za te primere v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka.
Udeleženci si bomo prizadevali, da se o združevanju sredstev po prejšnjem odstavku dogovorijo delavci predvsem za tiste primere, ko zaradi motenj v blagovnih in, denarnih tokovih ali drugih vzrokov zunaj temeljne organizacije ne dosegajo planiranih poslovnih rezultatov in s tem dohodka ter zato delavci-ne morejo zagotoviti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo po osnovah in merilih, določenih v samoupravnih splošnih aktih.
19.	člen
Sindikat in gospodarska zbornica dajeta s tem družbenim dogovorom pobudo delavcem, •da se s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev dogovorijo:
—	v katerih primerih bodo z združevanjem sredstev zagotavljali izplačevanje osebnih dohodkov in skupne porabe delavcem v temeljni organizaciji, - ki ima motnje v poslovanju;
—	o pogojih, pod katerimi bodo Združevali sredstva za te namene.
20.	člen
Sindikat in gospodarska zbornica bosta delovala tako, da bodo delavci v temeljnih organizacijah v samoupravnih sporazumih o združevanju dela in sredstev določili sprejem programa ukrepov za odstranitev motenj- V njem določajo:
—» konkreten obseg združevanja sredstev za zagotovitev sredstev za osebne dohodke in za posamezne namene skupne porabe;
—	višino osebnih dohodkov in višino izplačil za posamezne namene skupne porabe, ki jo zagotovijo z združevanjem sredstev;
—	pogoje vračanja združenih sredstev za te namene.
Sprejet program je pogoj za začetek združevanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Sindikat bo zahteval od poslovodnih organov, da zagotovijo sprotno spremljanje uresničevanja programa ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju in sprotno obveščanje delavcev o tem.
Sindikat bo s svojo aktivnostjo zagotavljal, da bodo delavci v temeljni organizaciji izplačevali osebne dohodke iz združenih sredstev, glede ha dosežene delovne rezultate pri uresničevanju tega programa. Pri tem pa bo tud: vztrajal, da se v združenih sredstvih za namene skupne porabe zagotovijo vsaj sredstva za or-
ganiziran obrok prehrane med delom in regres za letni oddih.
III.	SKUPNA IZHODIŠČA ZA DOLOČANJE IN ORGANIZIRANJE DEL, IN NALOG
21.	člen
Pri dograjevanju sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela bomo udeleženci s svojo aktivnostjo delovali tako, da bodo delavci v temeljni organizaciji in delovni skupnosti pri organiziranju del in nalog upoštevali skupna izhodišča iz tega poglavja.
22.	člen
Za doseganje ciljev temeljne organizacije, usklajenih s samoupravno sprejeto delitvijo dela v delovni organizaciji, naj delavci razčlenijo dejavnosti temeljne organizacije na medsebojno povezana dela in naloge. Pri tem naj upoštevajo vlogo delovne organizacije v družbeni reprodukciji, stopnjo združevanja dela in sredstev, pogoje gospodarjenja in značilnost delovnega procesa.
23.	člen
Pri uresničevanju ciljev temeljne organizacije delavci upoštevajo medsebojno pogojenost, povezanost in soodvisnost svojih telesnih in umskih sposobnosti, spretnosti in znanjpotrebnih, da v procesu združevanja dela in sredstev ter predmetov dela delavec opravi dela in naloge za doseganje skupnega rezultata dela.
Z razvidom del in nalog prikazujemo razčlenitev del in nalog, potrebnih za opravljanje dejavnosti temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti pri doseganju skupnega rezultata dela v skladu z njenimi sedanjimi in prihodnjimi nalogami za uresničevanje ciljev.
Razvid del in nalog je podlaga za smotrno delitev del in nalog in njihovo učinkovito opravljanje in hkrati ena izmed podlag za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog ter učinkovitosti dela delavca.
24.	člen
Dela so aktivnosti, v katerih delavec uporablja svoje telesne in umske sposobnosti, spretnosti in znanja, s katerimi z uporabo določene metode dela na določenih delovnih sredstvih sodeluje pri izdelavi proizvodov oziroma opravljanju storitev, ki se izražajo kot rezultat skupnega dela združenih delavcev.
25.	člen
Naloge so konkretizacija del, ki jih je delavec dolžan opraviti v skladu s sprejetim delovnim programom pri izdelavi proizvodov oziroma opravljanju storitev za dosego cilja temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti.
26.	člen
Delovno področje delavca (delokrog delavca) so dela in naloge iz razvida del in nalog, ki ustrezajo njegovi strokovni usposobljenosti, izraženi s stopnjo strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljenimi delovnimi izkušnjami, in za katere je sklenil delovno razmerje oziroma, na katere je razporejen med trajanjem delovnega razmerja.
Delavec je lahko na podlagi ugotovljenih delovnih potreb (v skladu z merili, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih) in v skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog iz plana temeljne organizacije, razporejen na vsako
delo in nalogo, ki ustreza njegovi strokovni usposobljenosti, in na ta način spremeni delovno področje. Delavec spremeni delovno področje zlasti takrat, kadar se v temeljni organizaciji zaradi spremenjenih ciljev temeljne organizacije ali nove tehnologije organizirajo nova oziroma ukinjajo dosedanja dela in naloge, ki ustrezajo delavčevi strokovni usposobljenosti, ali kadar si delavec med trajanjem dela v temeljni organizaciji pridobi višjo stopnjo strokovne usposobljenosti, kot jo je imel ob sklenitvi delovnega razmerja.
V primerih ih pogojih, določenih v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno oziroma sestavljeno organizacijo, je delavec lahko razporejen na dela in naloge v drugo temeljno organizacijo v sestavi delovne oziroma sestavljene organizacije, ki ustrezajo njegovi strokovni usposobljenosti.
27.	člen
Delovni program delavca so konkretne naloge, ki jih delavec opravlja v okviru svojega delovnega področja na podlagi plana temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti in jih je dolžan opraviti pri izdelavi proizvodov ali opravljanju storitev v določenem času, pod določenimi pogoji in v določeni dinamiki, obsegu ter kakovosti.
28.	člen
Sindikat bo s svojim delovanjem zagotavljal, da bodo osnovne organizacije zveze sindikatov v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih neposredni nosilec pobud za uresničevanje teh izhodišč.
Gospodarska zbornica bo ob sodelovanju strokovnih in znanstveno-raziskovalnih delavcev zagotovila pripravo skupnih metodoloških izhodišč za izdelavo razvida del in nalog v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti.
IV.	SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA UGOTAVLJANJE UDELEŽBE DELAVCA V SREDSTVIH ZA OSEBNE DOHODKE
29.	člen
Udeleženci bomo za uspešnejše uresničevanje določil zakona o združenem delu na področju delitve sredstev za osebne dohodke opravljali svoj del nalog v skladu z obveznostmi in odgovornostjo pri dograjevanju in uveljavljanju sistema delitve po delu in rezultatih dela na podlagi dogovorjenih osnov v tem poglavju. Hkrati bomo organizirali strokovno delo tako, da bomo z nadaljnjo razdelavo zakonskih določil in določil tega družbenega dogovora uveljavili celovit in med seboj usklajen sistem delitve osebnih dohodkov v združenem delu.
1.	Delitev osebnih dohodkov na osnovi živega dela
a) Količina dela i 30. člen	—
Osnovi za ugotavljanje delavčevega prispevka na osnovi živega dela sta količina in kakovost dela. Količina dela je opredeljena z zahtevnostjo dela in z obsegom (časom) potrebnega dela, kakovost dela pa s kakovostjo doseženih rezultatov dela, to je s količino proizvodov in storitev ter njihovo kakovostjo, z učinkovitostjo pri uporabi delovnih sredstev, z doseženimi prihranki pri delu (zniževanje materialnih in drugih stroškov na enoto proizvoda in storitve) in z izrabo delovnega časa.
Vse osnove in merila za ugotavljanje rezultatov delavčevega dela se vedno uporabljajo soodvisno in primerjalno z delovnimi rezultati drugih delavcev, s katerimi delavec združuje delo za doseganje skupnega rezultata dela, ki se izraža v dohodku.
31.	člen
Zahtevnost del in nalog ugotavljamo analitično z uporabo soodvisnih elementov naslednjih sestavin:
—	sestavljenosti dela, to je delavčeve usposobljenosti (njegovih umskih in telesnih sposobnosti, znanj in spretnosti), ki je potrebna za opravljanje določenih del in nalog;
—	odgovornosti pri opravljanju del in nalog, ki je povezana z zaupanimi mu sredstvi za delo, z odnosom do drugih delavcev in medsebojno pogojenostjo del in nalog, ki jih delavec opravlja;
—	umskih in fizičnih obremenitev pri opravljanju del in nalog;
—• pogojev, v katerih delavec opravlja dela in naloge.
Udeleženci bomo vztrajali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih pri ugotavljanju zahtevnosti del in nalog dali večjo težo tistim elementom sestavin, ki so zlasti prisotni pri opravljanju del in nalog v težjih fizičnih pogojih dela, v neposrednem proizvodnem procesu, in v ustvarjalnem delu.
.( Sindikat bo v sodelovanju z drugimi udeleženci te-/: *ga družbenega dogovora in v sodelovanju z znanstve-i/j nimi in strokovnimi organizacijami podrobneje opre-/ delil posamezne elemente zahtevnosti del in nalog, način njihovega ugotavljanja ter spremljanja in okvirna razmerja oziroma vplivnost posameznih sestavin zahtevnosti del in nalog (skupna,metodološka izhodišča).
Sindikat bo deloval tako, da bodo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ocenili sedanja razmerja v zahtevnosti del in nalog ter na tej osnovi uveljavili v samoupravnih sporazumih in samoupravnih splošnih aktih tak sistem ugotavljanja zahtevnosti del in nalog, ki bo upošteval skupna metodološka izhodišča.
32.	člen
Obseg vloženega dela ugotavljajo delavci s porabo časa pri opravljenih delih in nalogah. Ugotovljeni obseg vloženega dela se nato primerja s količino potrebnega dela po vnaprej dogovorjenih normativih količine in kakovosti dela. Ti normativi določajo:
—	količino proizvodov in storitev, ki jih je potrebno izdelati oziroma opraviti v časovni enoti,
—	kakovost'proizvodov in storitev,
—	višino stroškov, ki bremenijo proizvod ali storitev.
b) Kakovost dela
33.	člen
Merila za ugotavljanje posameznih sestavin delovnih rezultatov (kakovosti dela) se izoblikujejo v skladu z naravo dela, pomenom posameznih sestavin za delavčev delovni rezultat in v skladu s pogoji dela. Sindikat bo tvorno sodeloval pri oblikovanju meril za ugotavljanje posameznih sestavin in bo k njihovemu oblikovanju vključil delavce. Pri tem bo zahteval, da poslovodni organi zagotove pripravo strokovnih gradiv za oblikovanje teh meril ob upoštevanju naslednjih izhodišč:
—	za dela in naloge, pri katerih se delovni rezultati lahko izražajo fizično (s količino, kakovostjo in gospodarnostjo) ali vrednostne, se delovni učinek ugotavlja na podlagi delovnih normativov;
—	za strokovna in ustvarjalna dela in naloge, pri katerih mora veljati poudarek ugotavljanju delovnega prispevka k skupnemu rezultatu dela, se prispevek delavca ugotavlja predvsem posredno preko povečanja dohodka, zniževanja proizvodnih in drugih stroškov ter uresničevanja drugih planiranih ciljev, in sicer na podlagi opredeljenih postopkov in ugotavljanja kakovosti rezultatov dela delavcev;
—	pri administrativno-upravnih in administrativ-no-tehničnih delih in nalogah je uresničevanje nalog v organizacijski enoti ali delovni skupini k celovitemu uresničevanju ciljev temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti podlaga za ugotavljanje kakovosti dela posameznega delavca. Pri ugotavljanju kakovosti opravljanja teh del in nalog je potrebno zlasti ugotavljati zniževanje stroškov, ki so potrebni glede na planiran obseg stroškov organizacijske enote ali delovne skupine, in kakovosti rezultatov dela, ki se meri posredno.
Udeleženci, zlasti pa gospodarska zbornica skupaj s i. splošnimi združenji, bomo v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi organizacijami, zagotovili izdelavo strokovnih podlag za ugotavljanje rezultatov dela po prejšnjem ddstavku. Sindikat bo podpisal le take samo- : upravn^ sporazume, ki bodo vsebovali merila, obliko- . vana v skladu z usmeritvami iz tega člena.
34.	člen
Delovna norma, normativ ali program dela določa rezultate, ki jih je delavec dolžan pri opravljanju svojih del in nalog doseči. Ti morajo biti zasnovani na normalnih delovnih obremenitvah in tako, da je mogoče ugotavljati njihovo izpolnitev glede na vrsto dela (upoštevaje zahtevnost in obseg), količino in kakovost doseženih rezultatov dela, učinkovitost pri uporabi delovnih sredstev, prihranke pri delu in izrabo delovnega časa.
35.	člen
Sindikat bo uveljavljal načelo, da se takrat, ko delavec ne dosega vnaprej določenih delovnih rezultatov, takoj začne ugotavljanje vzrokov in odgovornosti organizatorjev dela in delavca za njegovo nezadovoljivo učinkovitost. Će tega ugotavljanja ne bo zahteval poslovodni organ oziroma drug ustrezen organ upravljanja v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, bo začetek postopka predlagal sindikat.
Sindikat bo glede na ugotovljene vzroke za delavčevo učinkovitost vztrajal, da poslovodni organ predlaga spremembo organizacije dela, da sprejme druge potrebne ukrepe v delovnem procesu in da predlaga uvedbo postopka za ugotovitev strokovne usposobljenosti delavca ali uvedbo disciplinskega postopka.
36.	člen
Sindikat bo deloval tako, da bodo delavci v samoupravnem splošnem aktu o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo uredili postopek sprejemanja oziroma določanja norm, normativov oziroma programov dela in način ugotavljanja delavčeve učinkovitosti dela ter način reševanja sporov iz tega področja preko samoupravnih razsodišč ter bo tak samoupravni splošni akt tudi podpisal.
Udeleženci menimo, da naj bi bili v samoupravnem razsodišču delegat organa upravljanja, strokovni delavci in predstavniki sindikata.
2.	Delitev osebnih dohodkov na osnovi minulega dela
37.	člen
Udeleženci bomo s svojim delovanjem spodbujali oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela.
Glede na to, da rezultate gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije — minulim delom, ugotavljamo:
—	v živem delu in sicer preko gospodarne uporabe družbenih sredstev v delovnem, proizvodnem in poslovnem procesu;
—	z rezultati, ki jih je delavec ustvaril z inovacijo, racionalizacijo, tehnično izboljšavo in drugimi oblikami ustvarjalnosti pri delu, katerih rezultat je povečan dohodek;
—	v gospodarjenju s sredstvi družbene reproduk-' cije kot rezultatom skupnega 'dela združenih delavcev,
ki se izkazujejo preko donosnosti naložb v lastni temeljni organizaciji ali na obnovi dela in sredstev v 'i drugih temeljnih organizacijah;
bomo udeleženci s svojim delovanjem ustvarjali pogoje za uveljavitev oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke na podlagi rezultatov naložb skupnega rezultata dela združenih delavcev pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije.
38.	člen
Skupen rezultat delavcev v temeljni organizaciji materialne proizvodnje se ugotavlja predvsem na podlagi rezultatov naložb na osnovi združevanja sredstev, ki so jih ustvarili delavci v temeljni organizaciji in jih namenili v razvoj materialne podlage dela v lastni temeljni organizaciji ali pa ta sredstva združili na skupne naložbe v drugih temeljnih organizacijah.
Za oceno rezultatov naložb lahko delavci uporabljajo kazalce in merila iz 3. točke 8. člena tega dogovora.
Udeleženci se zavezujemo, da bomo v družbenem dogovoru iz 44. člena tega dogovora opredelili skupna izhodišča za ocenjevanje uspešnosti naložb.
V primerih, ko ni možno ali smotrno posebej ugotavljati uspešnosti posamezne naložbe v temeljni organizaciji, bomo udeleženci izhodišča za oceno uspešnosti naložb uporabili za oceno uspešnosti poslovanja temeljne organizacije kot celote.
Udeleženci se bomo zavzemali, da delavci v temeljni organizaciji v samoupravnem splošnem aktu določijo, kako se v skupnih sredstvih za osebne dohodke oblikujejo sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela.
Sindikat bo pripravil strokovne podlage za pripravo osnov in meril na podlagi usmeritev iz tega člena in v njihovo oblikovanje vključil strokovne delavce iz organizacij združenega dela. Pri uveljavljanju teh osnov in meril bo sindikat terjal od poslovodnih organov, da bodo delavci razpolagali s primerjavo rezultatov gospodarjenja v tekočem obdobju z rezultati gospodarjenja v ustreznih obdobjih preteklih let in z rezultati gospodarjenja v drugih temeljnih organizacijah ter te primerjave uporabili pri svojih odločitvah.
39.	člen
Podlagi za ugotavljanje pravice posameznega delavca v temeljni organizaciji materialne proizvodnje do udeležbe v tako oblikovanih sredstvih za osebne dohodke iz minulega dela sta:
—	sredstva za razširitev materialne podlage dela, ki so jih delavci v preteklosti namenili za naložbe v svoji ali v drugi temeljni organizaciji, upoštevaje leto, v katerem so se oblikovala ta sredstva za naložbe;
—	delavčev delovni prisp.evek k skupnemu rezultatu dela delavcev v temeljni organizaciji (ugotovljen z deležem osebnega dohodka delavca iz živega dela v skupnih sredstvih za osebne dohodke iz živega dela vseh delavcev v temeljni organizaciji) v letu, ko so delavci ustvarili in razporedili sredstva za razširitev materialne podlage dela (naložbe).
Udeleženci bomo spodbujali delavce v temeljnih organizacijah, da poleg podlag iz prejšnjega odstavka razvijajo tudi druge ustrezne podlage in jih opredelijo v samoupravnih splošnih aktih.
Delavec uveljavlja svojo pravico do osebnega dohodka na osnovi minulega dela tudi po odhodu iz temeljne organizacije v obdobju, za katerega si je po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke pridobil to pravico, če temeljna organizacija, s sredstvi, h katerim je delavec prispeval, dosega ustrezne rezultate gospodarjenja.
40.	člen
Udeleženci bomo vztrajali, da delavci v delovnih skupnostih v okviru organizacij združenega dela materialne proizvodnje pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke na osnovi minulega dela v odnosih svobodne menjave del^ upoštevajo poleg rezultatov poslovanja temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije in sestavljene organizacije tudi svoj prispevek k dohodku teh temeljnih organizacij.
Pri delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela iz tega člena se smiselno uporabijo usmeritve iz 38. in 39. člena tega dogovora.
41.	člen
Udeleženci bomo vztrajali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena in družbenih dejavnostih, kakor tudi v delovnih skupnostih izven materialne proizvodnje v samoupravnih sporazumih, s katerimi urejajo odnose v svobodni menjavi dela, določili osnove in merila, po katerih se v skupnih sredstvih za osebne dohodke določi obseg sredstev za osebne dohodke na osnovi minulega dela upoštevaje tiste konkretne rezultate, ki — ob upoštevanju posebnosti posameznih dejavnosti — izražajo prispevek teh delavcev k izboljšanju pogojev poslovanja, k povečanju dohodka temeljnih organizacij materialne proizvodnje in k povečanju proizvodnosti skupnega oziroma, celotnega združenega dela.
Pri delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela iz tega člena, se smiselno uporabijo usmeritve iz 38. in 39. člena tega dogovora.
42.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali za to, da se v prehodnem obdobju uvajanja osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke na osnovi minulega dela delež dodatka za vrednotenje delovne dobe v strukturi sredstev za osebne dohodke ne povečuje.
43.	člen
Sindikat bo deloval tako, da bodo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih določili osnove in merila za oblikovanje, in delitev sredstev za osebne dohodke na osnovi minulega dela, v skladu z opredelitvami v tem družbenem dogovoru in tak samoupravni splošni akt tudi podpisal.
44.	člen
Udeleženci bomo za uveljavljanje določil tega družbenega dogovora o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke na osnovi minulega dela dali pobudo za sklenitev enega ali več družbenih dogovorov v skladu z zakonom o združenem delu in zakonom, ki bo urejal odnose pri gospodarjenju s sredstvi za razvoj in razširitev materialne osnove združenega dela in pravice delavcev na temelju minulega dela.
3.	Skupne osnove za določanje posebnega
nadomestila za rezultate ustvarjalnosti pri delu
45.	člen
Udeleženci bomo s svojim delovanjem ustvarjali pogoje in spodbujali razvijanje inovacij, racionalizacij in tehničnih izboljšav ter drugih oblik ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi kot podlage za stalno izboljševanje rezultatov dela v organizaciji združenega dela.
46.	člen t
Sindikat bo pri spremljanju samoupravnih splošnih aktov uveljavljal stališče, da morajo biti v vsaki temeljni organizaciji sprejeta merila za ugotavljanje delovnega prispevka delavca na podlagi ustvarjalnosti pri delu. Merila za delovni prispevek delavca na podlagi ustvarjalnosti pri delu bodo odražala povečanje dohodka, doseženega na primer zaradi izboljšav na sredstvih za proizvodnjo, izboljšav v poslovanju, zaradi uporabe znanstvenih dosežkov, zaradi uvedbe novosti v organizaciji dela in podobno. Ob tem je treba določiti tudi merila za določitev časa trajanja posebnega nadomestila delavcu.
Za ugotavljanje prispevka delavca na podlagi rezultatov ustvarjalnosti bo gospodarska zbornica skupaj s splošnimi združenji spodbujala oblikovanje strokovnih komisij v organizacijah združenega dela. V okviru splošnih združenj bodo sestavljene liste strokovnjakov, ki bodo na zahtevo organizacij združenega dela sodelovali v teh komisijah.
47.	člen
Udeleženci si bomo v skladu s svojimi pristojnostmi prizadevali:
—	da bo v zaključnem račuriu posebej prikazan dohodek, ki je rezultat ustvarjalnosti, prav tako tudi posebna nadomestila avtorjem inovacij;
—	da bo v letnem obračunu osebnega dohodka vsakega delavca posebej izkazan del osebnega dohodka, ki je rezultat povečanega dohodka temeljne organizacije, dosežene z ustvarjalnostjo delavcev;
—	za evidentiranje vseh vrst stroškov in ekonomskih učinkov inovacijske dejavnosti.
4.	Posebni pogoji dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa
48.	člen
Kot posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, udeleženci opredeljujemo:
—	delo v izmenah,
—	delo v deljenem delovnem času,
—	nočno delo,
—	delo ob nedeljah in praznikih ter
—	delo v podaljšanem delovnem času.
Posebni pogoji dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, razen dela v podaljšanem delovnem času, so elementi sestavine za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, kadar delovni proces to zahteva in se stalne ponavljajo, upoštevaje čas trajanja teh pogojev.
Pri občasnem ponavljanju posebnih pogojev, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, udeleženci predlagamo, da, v odvisnosti, od težavnosti in zahtevnosti dela v posebnih pogojih dela ter v odvisnosti od družbenega interesa, delavci v samoupravnih splošnih aktih določijo za vsak pogoj poseben dodatek.
Strokovna podlaga za ugotavljanje teže posebnih pogojev dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in se stalno ponavlja, bo sestavni del skupnih metodoloških izhodišč iz tretjega odstavka 31. člena tega dogovora.
5.	Oblikovanje skupnih osnov in merih za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnega organa
49.	člen
Udeleženci bomo oblikovali ustrezne strokovne podlage tako, da bodo delavci v organizacijah združenega dela v gospodarstvu kot merila za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog poslovodnega organa v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili poleg osnov iz 31. člena tudi:
—	položaj organizacije združenega dela v družbeni reprodukciji;
—	obseg poslovanja;
—	položaj organizacije združenega dela na trgu;
—	vključenost organizacije združenega dela v ekonomske odnose s tujino in kakovost teh odnosov;
—	zahtevnost proizvodnega programa;
—	stopnjo delitve dela v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela in razvejanosti združevanja dela in sredstev;
—	uporabo znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov v proizvodnji in poslovanju;
—	stopnjo opremljenosti dela in zahtevnost tehnologije.
Udeleženci bomo pri oblikovanju teh i strokovnih podlag upoštevali različno stopnjo pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jo ima individualni poslovodni organ oziroma predsednik in posamezni člani kolegijskega poslovodnega organa.
50.	člen
Udeleženci ugotavljamo, da se uspešnost dela poslovodnega organa izraža predvsem:
—	v poslovnih rezultatih organizacije združenega dela,
—	v uresničevanju s plani določenih ciljev,
—	v doseženi ravni produktivnosti dela,
—	v deležu domačih — lastnih znanstvenih, tehničnih, tehnoloških in organizacijskih dosežkov v proizvodnji in poslovanju,
—	v deležu z izvozom doseženega prihodka v celotnem prihodku in stopnji povečevanj" izvoza, z razmerjem med uvozom in izvozom,
—	v stopnji izrabe proizvodnih zmogljivosti, kar vse se mora izražati v povečanem dohodku.
Rezultate, ugotovljene po teh osnovah in merilih, je pri oceni uspešnosti dela poslovodnega organa potrebno primerjati:
—	z doseženimi rezultati v prejšnjih obdobjih;
—	s planiranimi kazalci za tekoče obdobje;
—	z doseženimi rezultati drugih organizacij združenega dela v okviru dejavnosti oziroma panog in v reprodukcijskih povezavah.
51.	člen
Strokovne podlage, ki jih bodo zagotovili udeleženci, bodo omogočile tudi delavcem v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena in v družbenih dejavnostih, da ugotavljajo uspešnost dela poslovodnega organa po smiselno enakih osnovah in merilih, kbt se sicer uporabljajo za ugotavljanje uspešnosti dela poslovodnih organov. Pri tem naj delavci dodatno uporabijo še osnove in merila, s katerimi se ugotavljajo obseg, kakovost in uspešnost zadovoljevanja potreb uporabnikov, njihovih proizvodov"' in storitev, prispevek k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji (za družbene. dejavnosti) oziroma prispevek k povečanju dohodka zaradi neprekinjenega in kvalitetnega opravljanja dejavnosti (za materialno proizvodnjo posebnega družbenega pomena).
52.	člen
Gospodarska zbornica bo v sodelovanju s sindikatom pripravila strokovne podlage za uporabo v tem družbenem dogovoru navedenih osnov in meril za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela poslovodnih organov ter priporočila delavcem v organizacijah združenega dela, da jih uporabijo, pri čemer bo nudila ustrezno strokovno pomoč.
Izvršni svet bo dal pobudo ustreznim republiškim upravnim organom, da skupno s samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti na podlagi strokovnih podlag iz prejšnjega odstavka oblikujejo skupne osnove in merila za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela poslovodnih organov v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti ter spremljal in usklajeval to delo.
6.	Skupne usmeritve za oblikovanje in delitev
sredstev za osebne dohodke ih skupno borabo nosilcev družbenih funkcij
53.	člen
Udeleženci bomo načela tega družbenega dogovora uveljavljali kot podlago za urejanje delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nosilcev družbenih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih, gospodarskih zbornicah in splošnih združenjih," samoupravnih interesnih skupnostih in v pravosodnih organih.
54.	člen
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo nosilcev družbenih funkcij se oblikujejo iz sredstev organa, v katerem opravljajo dela in naloge,
Raven in s tem tudi obseg sredstev za osebne dohodke nosilcev družbenih funkcij bomo udeleženci urejali upoštevaje raven osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo po količini in kakovosti primerljiva dela in naloge z deli in nalogami, ki jih izvršujejo nosilci družbenih funkcij.
Pri oblikovanju sredstev za skupno porabo bomo udeleženci upoštevali posebnosti, ki izhajajo iz narave dela organov.
Oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bomo udeleženci podrobneje urejali v aktih iz 56. člena tega družbenega dogovora.
55.	člen
Za nosilce družbenih funkcij bomo uveljavljali osnove in merila za delitev osebnih dohodkov na podlagi zahtevnosti njihovih del in nalog v skladu:
—	z naravo dela in družbenega pomena organa, pri katerem opravljajo funkcije;
—	z družbeno odgovornostjo pri opravljanju dela organa;
—	s posebnimi pogoji dela, ki so povezani z opravljanjem določene družbene funkcije.
Pri delovnem prispevku nosilca družbene funkcije bomo upoštevali tudi Opravljanje tistih nalog, ki niso vnaprej določene, temveč so le posredno povezane z opravljanjem posamezne funkcije ali pa sp zaupane nosilcu družbene funkcije.
56.	člen J y
Organi v posameznih organizacijah oziroma skupnostih glede na naravo dejavnosti ter na podlagi tega družbenega dogovora posebej urejajo osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo nosilcev družbenih funkcij.
V ta namen bo:
—	izvršni svet pripravil predlog za izdajo zakona o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nosilcev družbenih funkcij v organih družbenopolitičnih skupnosti, v pravosodnih organih in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti;
—	sindikat nosilec aktivnosti pri pripravi predloga skupnih osnov in meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nosilcev družbenih funkcij v organih družbenopolitičnih organizacij ;
—	gospodarska zbornica nosilec aktivnosti pri pripravi predloga skupnih osnov in meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nosilcev družbenih funkcij v organih gospodarskih zbornic, splošnih združenj, Zadružne zveze Slovenije, Zveze obrtnih združenj in v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje.
7.	Samoupravno dogovorjeni zajamčeni osebni
dohodek
57.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da delavci temeljnih organizacij v samoupravnem sporazumu v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela uredijo način določanja višine samoupravno dogovorjenega zajamčenega osebnega dohodka, ki si ga bodo iz združenih sredstev med seboj zagotavljali in določili pogoje ter način združevanja sredstev za te namene.
Samoupravno dogovorjene zajamčene osebne dohodke izplačujejo delavci po osnovah in merilih samoupravnega splošnega akta v odvisnosti od doseženih rezultatov dela.
Sindikat bo podpisal samoupravne sporazume, v katerih bodo samoupravno dogovorjeni zajamčeni osebni dohodki opredeljeni skladno z osnovami in merili iz tega družbenega dogovora.
8.	Nadomestila osebnih dohodkov
58.	člen
Sindikat bo deloval tako, da bodo delavci v samoupravnih splošnih aktih o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo določili:
—	primere, ko so delavci upravičeni do nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela, in primere, v katerih delavci za čas odsotnosti niso upravičeni do nadomestila;
—	kot osnovo za nadomestilo osebni dohodek delavca, ki ga je po vseh osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke prejel v določenem preteklem obdobju;
—	da nadomestilo osebnega dohodka v nobenem primeru odsotnosti z dela ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec dosegel, če bi delal in dosegel svoj dosedanji povprečni delovni učinek.
59.	člen
Udeleženci bomo vztrajali, da bodo delavci za primere odsotnosti z dela v temeljnih organizacijah določili v svojih samoupravnih splošnih aktih:
—	v zadnjih treh mesecih doseženo akontacijo osebnega dohodka delavca kot osnovo za izračun nadomestila osebnega dohodka za redni letni in posebni dopust, izobraževanje ob delu, vojaške vaje, usposabljanje in pouk za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, za odsotnost delavca zaradi poziva vojaških in drugih organov, za čas, ko delavec iz objektivnih razlogov ne more opravljati svojih del in nalog (zastoji v proizvodnji, deževni dnevi v kmetijstvu in gozdarstvu itd.) ter za udeležbo v mladinskih delovnih akcijah;
—	povprečno mesečno akontacijo, osebnega dohodka delavca, doseženo v mesecu, v katerem je upravičen do nadomestila osebnega dohodka kot osnovo za izračun nadomestila osebnega dohodka za praznične dni, za čas opravljanja delegatskih in samoupravnih funkcij ter udeležbo v civilni in narodni zaščiti.
60.	člen
Sindikat bo podpisal samoupravne splošne akte, v katerih bodo delavci določili višino nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni, ki ne bo večje od 90 %> povprečnega osebnega dohodka delavca, ki ga je prejel za prejšnje koledarsko leto.
V.	IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE IN PORABO SREDSTEV SKUPNE PORABE 61 62 * * * * * *
61.	člen
Udeleženci se bomo vsako leto dogovorili za družbene usmeritve za oblikovanje in porabo sredstev za skupno porabo v organizacijah združenega dela ter spremljali uresničevanje v planih opredeljenih in usklajenih potreb.
62.	člen
Sindikat bo vztrajal, da se sredstva skupne porabe
uporabljajo v prvi vrsti za organiziran obrok prehrane med delom, za zadovoljevanje planiranega obsega sta-
novanjskih potreb, za izobraževanje in za organiziran
letni oddih.
Sindikat si bo prizadeval, da se delavci v temeljnih
organizacijah v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela samoupravno sporazumevajo o pogojih in načinu združevanja sredstev skupne porabe za za-
gotavljanje teh potreb za delavce v tistih temeljnih organizacijah, ki niso ustvarile sredstev za te namene.
63.	člen
Sindikat se bo zavzemal, da delavci v temeljnih organizacijah zagotavljajo tak kalorični in biokemični sestav obrokov med delom, ki ustreza porabljeni energiji delavca med delom, pogojem, v katerih se delo opravlja in načelom zdrave prehrane.
Sindikat bo prek ustrezne strokovne organizacije zagotovil izdelavo strokovne podlage za tak sestav obroka med delom, ki ustreza pogojem iz prejšnjega odstavka.
64.	člen
Sindikat bo vztrajal, da delavci v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena in družbenih dejavnosti pri planiranju višine sredstev skupne porabe upoštevajo višino sredstev skupne porabe na delavca v materialni proizvodnji v republiki v devetih mesecih preteklega leta, povečano za plansko predvideno povečanje teh sredstev v skladu ž družbenimi usmeritvami. Pri izplačevanju iz sredstev skupne porabe delavci upoštevajo višino izplačil za posamezne namene v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje v republiki.
65.	člen
Sindikat se bo zavzemal, da bodo delavci v samoupravnih splošnih aktih opredelili kriterije za določanje višine regresa za letni oddih, pri čemer naj upoštevajo zlasti materialni in socialni položaj delavcev in njihovih družin, težje pogoje dela, delovne rezultate, zdravstveno stanje delavca ter določijo, kako bodo ugotavljali namensko porabo teh sredstev.
66.	člen
Za izplačevanje nagrad ob odhodu v pokoj v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti bo sindikat vztrajal, da bodo v samoupravnih splošnih aktih določeni kriteriji in višina za izplačilo teh nagrad. Pri tem je potrebno upoštevati celotni prispevek delavca k skupnemu rezultatu dela, uspešnost opravljanja del in nalog ter čas trajanja dela v združenem delu.
Udeleženci se bomo zavzemali, da se izplačevanje nagrad ob odhodu v pokoj iz sredstev sklada skupne porabe postopoma preoblikuje in vgradi v osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela.
67.	člen
Sindikat se bo zavzemal za to, da se jubilejne nagrade iz denarnih nagrad postopoma preoblikujejo v družbena priznanja za delovni prispevek delavca k doseženim skupnim rezultatom dela.
VI.	SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O RAZPOREJANJU ČISTEGA DOHODKA TER DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO
1.	Samoupravno sporazumevanje v delovni in sestavljeni organizaciji ter v drugih delovnih povezavah
68.	člen
Sindikat kot udeleženec samoupravnih sporazumov bo zagotavljal, da se bodo delavci v temeljnih orga-
nizacijah pri sklepanju samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah ip merilih za razporejanje čistega dohodka ter samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v delovni organizaciji sporazumeli zlasti:
—	o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti poslovanja temeljnih organizacij;
—	o medsebojnih pravicah in obveznostih temeljnih organizacij za odpravljanje motenj v poslovanju;
—	o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v temeljnih organizacijah;
—	o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje izjemnega dohodka temeljnih organizacij in o uporabi izjemnega dohodka;
—	o enotni metodologiji za določanje razvida del in nalog;
—	o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, še posebej za dela in naloge, ki se opravljajo v vseh ali v več temeljnih organizacijah;
—	o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje prispevka delavcev k uspehu poslovanja v temeljnih organizacijah na podlagi tekočega dela;
—	o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje delovnega prispevka delavcev na podlagi ustvarjalnosti;
—	o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnega dohodka iz minulega dela;
—	o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov za socialno in materialno varnost; predvsem pa naj določijo:
1.	višino zajamčenega osebnega dohodka, ki je višji od zakonsko določenega in pogoje, pod katerimi je mogoče izplačevati' tako določene zajamčene osebne dohodke,
2.	pogoje, pod katerimi bodo delavci iz drugih temeljnih organizacij iz svojih rezervnih skladov solidarnostno zagotavljali sredstva za izplačevanje samoupravno dogovorjenih osebnih dohodkov delavcev v tisti temeljni organizaciji, ki posluje z motnjami ali je zašla v izgubo,
3.	dogovorjeni obseg delitve sredstev skupne porabe in posameznih namenov porabe, zlasti pa tistih, ki jih solidarnostno zagotavljajo delavci v temeljnih organizacijah,
4.	obveznosti oblikovanja takšnih rezervnih sredstev pri vseh udeležencih sporazumevanja, da bo zagotovljena dogovorjena raven materialne in socialne varnosti delavcev, opredeljena v samoupravnih in družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti;
—	o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje osebnega dohodka pripravnikov in za določanje nagrad učencem in študentom na proizvodnem delu in delovni praksi;
—	o skupnih osnovah in merilih za opredeljevanje pravice in višine posameznih nadomestil in dodatkov. 69
69.	člen
Udeleženci bomo vzpodbujali delavce v tčmeljnih organizacijah, ki so v sestavljeni organizaciji povezani s proizvodnimi storitvenimi, blagovnimi, denarnimi in drugimi tokovi, da sklepajo samoupravne sporazume o posameznih skupnih osnovah in merilih, ki so posledica medsebojne povezanosti in odvisnosti v ustvarjanju skupnega prihodka in skupnega dohodka ali v odnosih svobodne menjave dela.
Udeleženci smatramo, da so taki samoupravni sporazumi lahko koristni tudi med delavci v temeljnih organizacijah, ki organizacijsko niso povezane, so pa trajneje in v večjem obsegu povezane s proizvodnimi, storitvenimi, blagovnimi, denarnimi in drugimi tokovi.
2.	Samoupravno sporazumevanje med temeljnimi organizacijami, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost
70.	člen
Udeleženci bomo predlagali delavcem v temeljnih organizacijah, da s samoupravnimi sporazumi v dejavnosti oziroma panogi urejajo zlasti:
—	za dejavnost značilne posamične kazalce in druga merila poslovanja;
—	skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvidov del in nalog;
—	skupna metodološka izhodišča za ugotavljanje in primerjanje zahtevnosti del in nalog, po potrebi pa tudi kriterije za opredeljevanje razmerij med posameznimi sestavinami zahtevnosti del in nalog;
—	skupna metodološka izhodišča, po potrebi pa tudi skupna merila za ugotavljanje in primerjanje količine in kakovosti dela za značilne skupine del in nalog dejavnosti, in to posebej za proizvodna, strokovna in administrativna dela ter skupne osnove in merila za normalen obseg del in nalog, ki jih lahko ,v časovni enoti opravijo delavci ob normalnih obremenitvah;
—	oblikovanje določenih skupnih osnov in meril za izplačevanje nadomestil osebnih dohodkov, za oblikovanje dogovorjenega dela sredstev skupne porabe v temeljnih organizacijah združenega dela ter posameznih povračil iz materialnih stroškov;
—	posamezne skupne osnove in merila za ugotavljanje uspešnosti dela poslovodnih organov.
71.	člen
Samoupravne sporazume v dejavnosti naj delavci uporabljajo kot primerjalno podlago za samoupravno sporazumevanje o skupnih osnovah in merilih v delovni in sestavljeni organizaciji ali v dragih dohodkovnih povezavah ter za samoupravno planiranje in razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke. Samoupravni sporazumi v dejavnosti so tudi ena izmed podlag in primerjav pri samoupravnem sporazumevanju o urejanju družbenoekonomskih odnosov pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka ter svobodne menjave dela.
Skupne osnove in merila, opredeljene s samoupravnimi sporazumi v dejavnosti, bomo udeleženci uporabili kot eno izmed podlag za ugotavljanje družbene smotrnosti razporejanja dohodka,-čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji in za primerjavo rezultatov med temeljnimi organizacijami in kot podlago za ukrepanje posameznih udeležencev v skladu z njihovimi pristojnostmi.
72.	člen
Udeleženci samoupravnih sporazumov v dejavnosti so glede na svojo glavno dejavnost temeljne organizacije, ki po vrstah proizvodov in storitev opravljajo enako ali sorodno dejavnost in je zaradi tega v procesu dela in glede položaja delavcev mogoče med njimi opredeljevati določene skupne osnove za ugotavljanje
delovnega prispevka delavca in tudi določene skupne osnove za primerjanje pogojev in rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Pri določanju kroga udeleženčev sodeluje sindikat dejavnosti.
73.	člen
Sindikati dejavnosti bodo pobudniki samoupravnega sporazumevanja o skupnih osnovah in merilih v dejavnosti ter udeleženec tega sporazumevanja.
Splošna združenja bodo sodelovala pri oblikovanju samoupravnih sporazumov v dejavnosti predvsem tako, da bodo organizirala pripravo strokovnih podlag za opredelitev skupnih osnov in meril ter za spremljanje njihovega uresničevanja.
74.	člen
Sindikat bo kot pobudnik in udeleženec samoupravnih sporazumov v skladu z določbami 586. in 590. člena zakona o združenem delu določil pravila postopka za svoje sodelovanje v samoupravnem sporazumevanju v dejavnosti ter predlagal drugim udeležencem postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma v dejavnosti.
VII.	ORGANI IN NALOGE UDELEŽENCEV
75.	člen
Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora udeleženci oblikujemo odbor udeležencev.
V odbor udeležencev imenuje vsak udeleženec tri delegate.
Udeleženci smo se sporazumeli, da izmed svojih delegatov v odboru udeležencev republiški svet Zveze sindikatov Slovenije imenuje predsednika odbora, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pa namestnika predsednika.
76.	člen
Udeleženci bomo v skladu s prevzetimi obveznostmi v tem družbenem dogovoru in v skladu s svojo strokovno, družbenopolitično in moralno odgovornostjo za uresničevanje sprejetih usmeritev za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za izdelavo, sprejem in uporabo strokovnih podlag:
—	spremljali uresničevanje v tem družbenem dogovoru določenih usmeritev za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo;
—	spremljali v skladu s svojo vlogo v sistemu samoupravnega združenega dela in v okviru svojih pristojnosti ukrepe, s katerimi bomo ustvarjali pogoje in zagotavljali možnosti za uspešno uveljavljanje osnov in meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela;
—	si prizadevali, da bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih pri oblikovanju svojih samoupravnih splošnih aktov S tega področja upoštevali in v praksi uresničevali usmeritve iz tega družbenega dogovora;
—	medsebojno sodelovali pri izdelavi ter sprejeli strokovne podlage iz tega družbenega dogovora, spremljali njihovo uporabo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, jih izpopolnjevali s strokovnimi rešitvami, ki jih bodo uveljavili delavci v organizacijah združenega dela pri uresničevanju tega dogovora in z doseženimi rezultati znanstveno-raziskoValnega in strokovnega dela na tem področju;
—	sproti spremljali uresničevanje in usklajenost sistema delitve po delu ip rezultatih dela v posameznih temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacijah ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	delovali tako, da bodo delavci v temeljnih organizacijah ob obravnavi periodičnih obračunov in zaključnih računov ocenili vpliv sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela na povečevanje dohodka;
—	ugotavljali in analizirali prispevek usmeritev in strokovnih podlag iz tega družbenega dogovora k povečanju družbene produktivnosti dela in k povečevanju dohodka, še zlasti glede gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije;
—	organizirali objavljanje uspelih rešitev s področja oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo iz organizacij združenega dela, ki so skladne z usmeritvami iz tega družbenega dogovora, da bi tako prispevali k uveljavljanju, pa tudi k medsebojni izmenjavi dobrih rešitev iz prakse;
—	predlagali družbenim pravobranilcem samoupravljanja, da v skladu s svojimi pristojnostmi sodelujejo pri uveljavljanju usmeritev iz tega družbenega dogovora;
—	občasno obveščali Skupščino SR Slovenije in občinske skupščine s svojimi ugotovitvami o uresničevanju tega družbenega dogovora in jih hkrati seznanjali s posameznimi pomembnejšimi vprašanji na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo;
—	medsebojno usklajevali svoje aktivnosti in stališča pri izvajanju nalog, ki jih ima vsak udeleženec na tem področju;
—	spremljali uresničevanje drugih svojih obveznosti iz tega družbenega dogovora in izvajali druge skupne naloge, dogovorjene v tem družbenem dogovoru, oziroma tiste, ki so potrebne za njegovo uresničevanje.
’ 77. člen
Za uresničevanje tega družbenega dogovora kot tudi za nadaljnje proučevanje Osnov in meril za delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela ter za splošno uporabo s tem družbenim dogovorom dogovorjenih usmeritev, bomo udeleženci dogovora krepili Center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije kot skupno strokovno službo oziroma bomo za posamezne naloge sklenili samoupravne sporazume ali pogodbe z obstoječimi strokovnimi organizacijami.
78.	člen
Sindikat bo na konferenci Zveže sindikatov Slovenije sprejel poseben sklep o nalogah organov in organizacij Zveze sindikatov Slovenije za uresničevanje tega družbenega dogovora.
Sindikat bo delavce, na zborih delavcev seznanjal s stališči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije pri oblikovanju in sklepanju samoupravnih sporazumov, v katerih delavci določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Če samoupravni sporazum v organizaciji 'združenega dela ne bo v skladu z določbami tega družbenega dogovora, sindikat ne bo podpisal takega samoupravnega sporazuma, temveč bo s svojo aktivnostjo prispeval. k odpravi neskladnosti oziroma začel spor pred sodiščem združenega dela.
79.	člen	|
Gospodarska zbornica bo skupaj s splošnimi zdru-f
ženji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami:	!
—	pripravila skupna metodološka izhodišča o vsebini razvida del in nalog (v gospodarstvu);
—	izdelala strokovne podlage za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v organizacijah nekaterih dejavnosti oziroma panog;
—	pripravila strokovne podlage o ugotavljanju zahtevnosti del in nalog ter uspešnosti dela delavcev pri opravljanju del in nalog poslovodnih organov v gospodarstvu; '
—	pripravila strokovne podlage za ugotavljanje delovnih rezultatov pri opravljanju določenih del in nalog v okviru kadrovske, nabavne, prodajne, finančne in informacijske funkcije ter
—	pripravila strokovne podlage za ugotavljanje delovnih rezultatov pri opravljanju nekaterih tipičnih-del in nalog v posameznih dejavnostih oziroma panogah.
Za uresničevanje teh nalog bo gospodarska zbornica skupaj s splošnimi združenji sprejela poseben program aktivnosti, v katerem bo določen tudi rok za uresničitev teh nalog ter način sodelovanja drugih udeležencev pri nastajanju strokovnih podlag.
80.	člen
Izvršni svet bo:
—	usklajeval delo upravnih organov, odgovornih za posamezna področja, pri izvajanju obveznosti iz tega dogovora;
—	usklajeval aktivnost izvršilnih organov v družbenopolitičnih skupnostih, potrebno za uresničevanje tega družbenega dogovora, vključno s potrebnimi ukrepi za družbeno varstvo.
Izvršni svet bo v skladu s svojimi pristojnostmi sprejemal ukrepe, ki bodo ustvarili take pogoje, da bodo pristojne organizacije in strokovne službe:
—	zbirale podatke temeljnih organizacij, potrebne za spremljanje uresničevanja tega družbenega dogo-' vora v okviru rednih statističnih raziskav ali rednega spremljanja poslovanja organizacij združenega dela; obenem bo izvršni svet zagotovil sprejem tudi drugih ustreznih predpisov, potrebnih za uresničevahje tega družbenega dogovora;
—	analizirale zbrane podatke in o svojih ugotovitvah obveščale odbor udeležencev, po; potrebi pa tudi neposredno organizacije združenega dela in izvršilne organe družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet bo za uresničevanje teh nalog sprejel poseben program aktivnosti, v katerem bo določil tudi rok za uresničitev teh nalog.
81.	člen
Na podlagi ugotovitev o rezultatih, doseženih s tem družbenim dogovorom, lahko vsak udeleženec predlaga spremembo in dopolnitev tega družbenega dogovora. Odbor udeležencev bo proučil, ali so potrebne dopolnitve in spremembe tega družbenega dogovora ob vsakem takem predlogu enega od udeležencev, obvezno pa enkrat na leto ob vsakoletnih zaključnih računih, ko bo ocenil rezultate delovanja družbenega dogovora v minulem letu in o tem obvestil udeležence dogovora.
82.	člen
Ta družbeni dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni po enakem postopku, kot je bil uporabljen za nje-
govo sklenitev. Predlog za spremembe oziroma dopolnitve lahko da vsak udeleženec.
Odbor udeležencev iz 75. člena bo v postopku za spremembe družbenega dogovora nastopal kot skupni organ, ki bo pripravil predlog za spremembe in dopolnitve besedila družbenega dogovora.
Udeleženci bomo obravnavali tudi pobude organizacij združenega dela za morebitne spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora.
VIII.	KONČNI DOLOČBI
83.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
84.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-12/80
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Zveza sindikatov Slovenije Republiški svet
Gospodarska zbornica Slovenije
Skupščina SR Slovenije Izvršni svet
15.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in tretje točke drugega odstavka 13. člena zakona o ugotavljanju in razpore-. janju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ, št. 63/80) sklepamo:
— Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije in
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Udeleženci smo se s tem družbenim dogovorom dogovorili o skupnih stališčih in osnovah za povračilo stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del in nalog za temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in vse druge uporabnike družbenih sredstev (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija), o sestavinah posameznih povračil stroškov, o skupnih usmeritvah obsega porabe in o skupnih usmeritvah pri nekaterih merilih za ugotavljanje teh povračil stroškov z namenom, da prispevajo k dobremu gospodarjenju z družbenimi sredstvi pri opravljanju teh del in nalog. Udeleženci bomo zastopali ta enotna stališča za povračilo stroškov, ne glede na to ali bremenijo materialne stroške, investicijsko ali skupno porabo.
2.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah pri odločanju o povračilu stroškov, ki so jih imeli, ko so opravljali dela in naloge za temeljno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: povračila stroškov), upoštevali:
—	obveznost planiranja teh stroškov glede na njihov namen in obseg;
—	upravičenost in obseg teh stroškov za opravljanje posameznih del in nalog v okviru celotne dejavnosti temeljne organizacije;
—	težnjo po zmanjševanju deleža teh stroškov v materialnih stroških in v celotnem prihodku;
—	obveznosti sprotnega spremljanja nastalih stroškov ter pravočasnega ukrepanja za porabo sredstev v te namene v skladu s planirano višino ter obsegom teh sredstev;
—	obveznost sprotnega obveščanja delavcev o planiranih in porabljenih sredstvih za te namene, zlasti ob razpravah o periodičnih obračunih in zaključnem računu.
3.	člen
Udeleženci si bomo pri usklajevanju samoupravnega urejanja pogojev in načina priznavanja povračil stroškov prizadevali,. da bodo delavci v temeljni organizaciji v samoupravnih splošnih aktih uredili:
—	pogoje, osnove in merila za povračilo stroškov, ki nastajajo pri opravljanju del in nalog, potrebnih za nemoten potek delovnega procesa v temeljni organizaciji;
—	da se bo pri opravljanju del ip nalog, s katerimi so povezani ti stroški, izbral najbolj gospodaren način njihovega opravljanja;
—	da bodo delavci pravočasno obveščeni o pogojih in višini povračil posameznih stroškov, do katerih imajo pravico pri opravljanju svojih del in nalog;
—	da višina povračil ne bo višja od dejansko nastalih stroškov;
—	da se bodo povračila stroškov delavcem priznavala le na podlagi ustreznih listin, ali v vnaprej določenem znesku.
4.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali:
—	da bo v samoupravnih sporazumih določeno, da imajo delavci v temeljni organizaciji skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi združujejo delo in sredstva, pravico vpogleda v izdatke, ki tvorio materialne stroške, pravico kontrole nad niihovim gibanjem in pravico vplivati na njihovo višino;
—	da bodo delavci v temeljni organizaciji z delavci v drugih temeljnih organizacijah v delovni >n sestavljeni organizaciji združenega dela usklajevali osnove in merila za povračila stroškov.
5.	člen
Udeleženci predlagamo delavcem, da v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo pogoje, osnove in merila za izplačevanje povračil teh stroškov v skladu z usmeritvami tega družbenega dogovora.
Hkrati udeleženci predlagamo, da delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih ne določajo konkretnih višin povračil stroškov za posamezne namene. To višino naj v skladu z osnovami in merili iz samoupravnih splošnih aktov določajo dejpavsk; sveti te-
meljnih organizacij ob sprejerffanju letnih planskih aktov, med letom pa v primerih in pod pogoji, ki so določeni v tem družbenem dogovoru.
Udeleženci sodimo, da naj bi delavci določili v svojem samoupravnem splošnem aktu, da se upoštevajo novi zneski v naslednjem mesecu, če bo povečanje posameznih stroškov večje kot 5 odstotkov v primerjavi s prejšnjim trimesečjem.
6.	člen
S tem družbenim dogovorom smo se udeleženci dogovorili o skupnih osnovah za urejanje povračila stroškov, ki nastajajo pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju in za povračilo stroškov za ločeno življenje.
Udeleženci smo se dogovorili tudi o nekaterih usmeritvah za povračilo stroškov za prevoz na delo, za prehrano delavcev na določenih delih in nalogah, za povračilo stroškov za delo na terenu, selitvenih stroškov in prevoznih stroškov v drugih primerih.
Pri povračilu ostalih stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del in nalog za temeljno organizacijo, bomo udeleženci vztrajali, da jih uredijo v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z usmeritvami iz tega dogovora.
II.	POVRAČILA STROŠKOV, KI SO JIH IMELI DELAVCI PRI OPRAVLJANJU DOLOČENIH DEL IN NALOG NA SLUŽBENEM POTOVANJU
7.	člen
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in naloge na službenem potovanju štejemo udeleženci dnevnico (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
Do povračila stroškov na službenem potovanju naj bodo upravičeni vsi delavci pod enakimi pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu. .
8.	člen
Za dnevnico štejemo udeleženci po tem družbenem dogovoru povračilo stroškov za prahrano, ki jih je imel delavec na službenem potovanju.
Delavci naj določijo v samoupravnem splošnem aktu, da se delavcu stroški za prehrano povrnejo v znesku, določenem na podlagi povprečno ugotovljenih stroškov.
Udeleženci bomo zagotovili, da bo Zavod SR Slovenije za statistiko spremljal in redno objavljal povprečne stroške za prehrano na službenem potovanju.
9.	člen
Udeleženci dogovora predlagamo, da je delavec upravičen do:
—	cele dnevnice, ki se obračuna za vsakih 24 ur službenega potovanja ali če je službeno potovanje trajalo manj kot 24 ur, toda več kot'12 ur;
—	polovične dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur in če je potovanje trajalo več kot 24 ur za ostanek časa, ki je daljši od 8 ur, vendar ne več kot 12 ur;
—	znižane dnevnice za službeno potovanje, če je trajalo službeno potovanje več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 up, po^ -•'gojem, da nastopi službeno potovanje
vsaj 2.uri pred pričetkom svojega rednega dela ali pa ga konča vsaj 2 uri po preteku svojega rednega dela.
10.	člen
Za službeno potovanje v tujino štejemo udeleženci tega družbenega dogovora službeno potovanje delavca iz Jugoslavije v tujo državo in nazaj, iz ene države v drugo in potovanje in enega kraja v drug kraj v tuji državi.
Udeleženci soglašamo, da dnevnica za službeno potovanje, ki pripada delavcu od prehoda meje priv odhodu do prehoda meje pri vrnitvi iz tujine, ne more biti višja od zneska, ki je določen za službeno potovanje v tujino s predpisom o izdatkih za službeno potovanje in selitev v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne stroške. Pogoje in kriterije, po katerih ima delavec pravico do dnevnice za službeno potovanje v tujo državo, določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu.
11.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v samoupravnem splošnem aktu določili, da se povrnejo stroški za prenočišče v hotelih B kategorije, ali največ do zneska, ki je ugotovljen na podlagi povprečnih stroškov za prenočišče v hotelih B kategorije.
Stroški za prenočišče na službenem, potovanju naj se praviloma povrnejo na podlagi predloženega računa , za prenočišče.
Delavci v samoupravnem splošnem aktu lahko določijo tudi, da se stroški za prenočišče povrnejo delavcu brez predložitve računa; v tem primeru naj .povračilo ne presega 40 odstotkov povprečnega stroška za prenočišče v hotelih B kategorije.
Udeleženci bomo zagotovili, da bo Zavod SR Slovenije za statistiko spremljal in redno objavljal podatke o povprečnih stroških za prenočišče. 12
12.	člen
Udeleženci predlagamo, naj delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo, da se stroški za prevoz delavcev na službenem potovanju povrnejo v višini stroškov za prevoz s prevoznim sredstvom, katerega uporaba zagotavlja najbolj smotrno opravljanje del in nalog. Prevozno sredstvo se navede v potnem nalogu, delavcu pa se povrnejo potni stroški, ki jih izkaže z vozovnico ali z računom.
Kadar je določeno v potnem nalogu,, da delavec uporablja za prevoz osebni avtomobil, odvisno od naloge, ki jo opravlja ter od pogojev in načina, po katerem se ta opravlja, se povrnejo stroški za prevožene kilometre.
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo kilometrino v pavšalnem znesku za prevoženi kilometer v višini povprečnih stroškov za avtomobil srednjega razreda.
Delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih lahko priznajo povračilo večjih prevoznih stroškov od Povprečnih za opravljanje tistih del in nalog, ki povzročajo večje stroške za prevoženi kilometer na slabih makadamskih in gozdnih poteh.
Udeleženci bomo zagotovili, da bo Republiška skupnost za cene spremljala in redno objavljala povprečne stroške za prevoženi kilometer.
13.	člen
Udeleženci predlagamo, da naj delavci določijo v samoupravnih splošnih aktih tudi pogoje, pod katerimi se priznavajo povračila prevoznih stroškov za druge primere, kot na primer za delo delavcev v drugem kraju, ob občasnem obisku družine, .za prevoz na šolanje in strokovni pouk ter ob preselitvi delavca in njegovih družinskih članov v drug kraj.
m.	povračilo stroškov za loce.no
ŽIVLJENJE
14.	člen
Osnova za povračilo stroškov za ločeno življenje po tem družbenem dogovoru so stroški za stanovanje v kraju, kjer delavec začasno dela izven kraja stalnega bivališča in ločeno od svoje ožje družine ter stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino (žena, otroci).
Povračilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcem le v primeru, ko jih temeljna organizacija napoti na opravljanje del in nalog, oziroma je nosilec družbenih funkcij imenovan na novo funkcijo, in je posledica tega ločitev od družine.
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo, kdaj pripada delavcu skupaj s povračilom stroškov za ločeno življenje tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k njegov; družini.
15.	člen
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo povrnitev stroškov za stanovanje, ki jih ima delavec v kraju, kjer dela in jih plačuje zaradi ločenega bivanja ali po predloženih računih ali v znesku, ki naj mesečno ne presega zneska, ki predstavlja 30 odstotkov povprečnih stroškov za prenočišče v hotelu B kategorije za 30 prenočevanj.
16.	člen
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo tudi pogoje, pod katerimi bodo delavcem povrnili del stroškov, za prehrano.
Če udeleženci določijo povračilo v pavšalnem znesku, naj to povračilo ne presega zneska, k; predstavlja 30 odstotkov povprečne dnevnice za 30 dni.
iv. povračilo stroškov za delo na
TERENU
17.	člen
Za povračilo stroškov za delo na terenu štejemo udeleženci tega družbenega dogovora povračilo povečanih stroškov, ki jih ima delavec v času bivanja in dela na terenu, če dela v kraju izven sedeža temeljne organizacije in svojega stalnega oziroma začasnega bivališča. To povračilo stroškov naj bi pripadalo delavcu, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče, sicer pa ima pravico do povračila stroškov za prenočišče in do dnevnice. To povračilo stroškov naj bi pripadalo delavcu za dneve, ki jih prebije na terenu in se določi v znesku na dan.
Udeleženci smo se dogovorili, da delavec ni upravičen do povračila stroškov iz prejšnjega odstavka v
primeru odsotnosti z dela na terenu ali neopravičenega izostanka od dela.
18.	člen
Delavci naj v samoupravnem splošnem aktu določijo, da se delavcu, ki dela na terenu, povrnejo stroški za organizirano prenočišče v dejanski višini, stroški za organizirano prehrano pa v določenem znesku od dejanske višine teh stroškov.
Dejansko višino stroškov za prenočišče ih prehrano naj ugotavljajo delavci v temeljni organizaciji na podlagi stroškov, ki jih ima temeljna organizacija, ko za delavce na terenu organizira prehrano in prenočišče.
19.	člen
Udeleženci predlagamo, da naj delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo, kdaj delavcu, ki dela na terenu, pripada tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k njegovi družini, kako pogosto in za kakšno prevozno sredstvo.
V.	POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA
DELO IN Z DELA
20.	člen
Delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Udeleženci predlagamo, da se stroški za prevoz na delo in z dela od stalnega ali začasnega bivališča povrnejo v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi za dneve, ko delavec dela, pri čemer naj delavec sam krije del teh stroškov.
Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini, ki jo določijo delavci v svojem samoupravnem splošnem aktu.
VI.	POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV
21.	člen
Za selitvene stroške štejemo udeleženci po tem družbenem dogovoru dejanske stroške za demontažo, pakiranje, prevoz in ponovno montažo pohištva, kot tudi stroške za prevoz, hrano in nastanitev delavca in njegovih družinskih članov med selitvijo.
Delavci naj v samoupravnem splošnem aktu določijo pogoje, pod katerimi se delavcu zarad^ potreb temeljne organizacije priznavajo selitveni stroški za preselitev po predloženem računu.
V samoupravnem splošnem aktu naj delavci določijo pogoje, kdaj se povrnejo stroški za selitev delavcu in-družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. VII
VII IZDATKI ZA TOPLI OBROK
22.	člen
Udeleženci se bomo zavezali, da bodo delavci v samoupravnih splošnih aktih določili dela in naloge, ki so škodljiva za zdravje ter dela in naloge, pri katerih je potrebna močnejša hrana. Pri urejanju teh stroškov upoštevajo delavci rešitve iz družbenega dogovora. ki bo sprejet na podlagi zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka.
VIII.	NALOGE IN OBVEZNOSTI POSAMEZNIH UDELEŽENCEV TEGA DRUŽBENEGA DOGOVORA
23.	člen
Udeleženci bomo:
—	delovali tako da bodo delavci stališča iz tega družbenega dogovora uveljavili v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij:
—	spremljali izvajanje določb samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo povračila stroškov, ki se priznavajo delavcem pri opravljanju določenih del in nalog;
—	spremljali izvajanje obveznosti, da bodo delavci temeljnih organizacij v svojih planskih aktih določili obseg sredstev za povračila stroškov delavcem;
—	spremljali izvajanje in učinkovanje usmeritev iz tega družbenega dogovora v okviru svoje pristojnosti;
—- smatrali, da se družbena sredstva trošijo v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja, če bo višina povračil stroškov v nasprotju z usmeritvami tega družbenega dogovora ter izvajali potrebne ukrepe.
Republiški svet Zveze sindikatov in Gospodarska zbornica Slovenije bosta po potrebi za dograjevanje samoupravnih sporazumov dejavnosti sprejela osnove in usmeritve za uporabo pogojev, pod katerimi v temeljnih organizacijah priznavajo povračila posameznih stroškov.
24.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v skladu s tem družbenim dogovorom in v okviru svojih pristojnosti uredil spremljanje in objavljanje posameznih vrst stroškov, za katere udeleženci s tem družbenim dogovorom sprejemajo skupne osnove za njihovo urejanje, tako da bo:
'— Zavod SR Slovenije za statistiko spremljal in objavljal povprečne stroške za dnevnice in za prenočišče na službenem potovanju. Povprečne stroške za dnevnico ugotavlja na podlagi povprečnih cen za naj-'pogostejše obroke, skupaj za vse kategorije hotelov in restavracij na območju države. Povprečne stroške za prenočišče ugotavlja na podlagi povprečnih cen za prenočišče v sobi z eno posteljo v hotelu B kategorije na območju države;
— Republiška skupnost za cene spremlja in objavljala povprečne stroške za prevoženi kilometer z osebnim avtomobilom srednjega razreda po dogovorjeni metodologiji.
Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiška skupnost za cene bosta povprečne stroške po prejšnjem odstavku objavljala v glasilu Zveze sindikatov Slovenije najpozneje 25 dni po preteku vsakega trimesečja.
25.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se bo zavzemal za to, da bodo delavci v temeljnih organizacijah pri določanju obsega in višine sredstev povračila stroškov iz tega družbenega dogovora upoštevali osnovna načela dobrega gospodarjenja in načela racionalnega gospodarjenja s temi sredstvi.
Organi in organizacije sindikatov si bodo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah v samoupravnih splošnih aktih opredelili usmeritve tega družbenega dogovora ter dogovorjene pogoje in višire za določanje teh povračil uskladili na ravni delovna oziroma sestavljene organizacije in družbenopolitičnih skupnosti.
Organi in organizacije Zveze sindikatov Slovenije bodo sproti obravnavali opozorila o neustreznem urejanju in izplačevanju povračil teh stroškov ter vztrajali, da bodo samoupravni organi v temeljnih organizacijah predlagali uskladitev samoupravnih splošnih aktov s tem družbenim dogovorom.
26.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije si bo skupaj s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami v skladu s tem družbenim dogovorom prizadevala, da bbdo delavci v temeljnih organizacijah v samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega dohodka in prihodka urejali povračila stroškov skladno s tem družbenim dogovorom.
V	okviru programov svojih aktivnosti bo organizirala spremljanje uresničevanja usmeritev tega družbenega dogovora v samoupravnih splošnih aktih iz prvega odstavka ter z uporabo teh podatkov vplivala na racionalno gospodarjenje s sredstvi.
27.	člen
Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora udeleženci oblikujejo odbor udeležencev.
V	odbor udeležencev imenuje vsak udeleženec po dva delegata. Odbor daje pojasnila o določilih tega družbenega dogovora in je dolžan obravnavati predložena vprašanja ter o njih predlagati skupna stališča.
Odbor najmanj enkrat letno poroča udeležencem družbenega dogovora o njegovem izvajanju.
Odbor ob začetku vsakega leta oceni rezultate uresničevanja tega družbenega dogovora v preteklem letu ter preveri potrebo po njegovih dopolnitvah in spremembah.
Sedež odbora je pri Republiškem komiteju za de-
lo.
IX.	POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Ta družbeni dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni po enakem postopku, kot je bil uporabljen za njegovo sklenitev. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec.
Udeleženci bomo obravnavali poleg pobud vsakega udeleženca tudi pobude iz organizacij združenega dela.
29.	člen
Ob objavi tega družbenega dogovora bodo objavljeni tudi podatki o povprečnih stroških za dnevnico, prenočišče in kilometrino.
30.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in podpišejo pooblaščeni predstavniki
31.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 113-11/80
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Zvera, sindikatov Slovenije Republiški svet Gospodarska zbornica Slovenije
Skupščina SR Slovenije Izvršni svet
16.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi' oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkpv, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) objavlja republiški sekretariat za finance
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
1	stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 32/80)
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
pri zaporedni številki 45 občina Sevnica se:
—	v stolpcu 4 vnese stopnja 0,50;
—	v stolpcu 16 stopnja 12,570 nadomestiti s stopnjo 13,070;
—	v stolpcu 17 stopnja 27,520 nadomesti s stopnjo 28,020.
Št. 420-26/80
Ljubljana, dne 30. decembra 1980.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
17.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni li?t SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79 in 41/80) izdaja republiški republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih' skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 32/80) se v tabeli točke 2 pri zaporedni številki 45 občina. Sevnica stopnja 12^570 nadomesti s stopnjo 13,070.
St. 420-26/80
Ljubljana, dne 30. decembra 1980.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
18.
Na podlagi 102. člena zakona o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77) in 17S.a Člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 36/80) izdaja republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun -
PRAVILNIK
o povrnitvi stroškov v kazenskem in pravdnem
postopka pred rednimi sodišči v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Po tem pravilniku se odmerja povrnitev stroškov, ki gredo pričam, izvedencem, tolmačem, strokovnjakom in drugim osebam ob pogojih, ki so predpisani v zakonu o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77) in v zakonu o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 36/80).
2.	člen
Ta pravilnik ureja povrnitev naslednjih stroškov:
1.	stroškov za priče, izvedence, tolmače in strokovnjake;
2.	potrebnih izdatkov in nagrade zagovornikom in pooblaščencem;
3.	voznih stroškov za obdolženca, stroškov za zdravljenje obdolženca ter izdatkov za njegovo privedbo;
4.	potrebnih izdatkov zasebnega tožilca, oškodovanca, oškodovanca kot tožilca in njihovih zakonitih zastopnikov v kazenskem postopku;
5.	stroškov strank v pravdnem postopku;
6.	voznih in potnih stroškov uradnih oseb.
3.	člen
Povrnitev stroškov se odmerja na zahtevo tistega, ki ima pravico do povrnitve.
Sodišče mora opozoriti na to pravico tistega, ki ima pravico do povrnitve stroškov, kot tudi na to, da jo izgubi, če zahtevka ne uveljavi v roku, določenim z zakonom. To opozorilo in izjava upravičenca v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov se vpiše v zapisnik.
II.	POVRNITEV STROŠKOV PRIČAM, IZVEDENCEM, TOLMAČEM IN STROKOVNJAKOM
4.	člen
Pričam, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom se povrnejo potni stroški, stroški za hrano in prenočišče, nadomestilo osebnega dohodka oziroma izgubljenega zaslužka in drugi stroški.
1.	Potni stroški
5.	člen
Potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z drugimi prevoznimi sredstvi (9. člen tega pravilnika).
Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
Z javnimi prevoznimi sredstvi po tem pravilniku so mišljeni železnica, avtobus, ladja in letalo.
6.	člen
Potni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Stroški za potovanje z dražjim prevoznim sredstvom se povrnejo, če bi stroški za prevoz s cenejšim prevoznim sredstvom,
skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s
cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom.
7.	člen
Potni stroški se povrnejo v višini dejanskih izdatkov za potovanje v II. razredu s potniškim vlakom ali ladjo ali za potovanje z avtobusom ali letalom. Za potovanje z brzim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eni smeri.
Vojaškim vojnim invalidom od I. do IV. skupine in delovnim invalidom I. kategorije se povrnejo stroški za prevoz v I. razredu potniškega ali brzega vlaka oziroma ladje.
Višina stroškov za prevoj se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način.
8.	člen
Priči, izvedencu, tolmaču ali strokovnjaku, ki ima stalno pravico do brezplače vožnje, ali ki je izkoristil kreditirano vožnjo (priznanico za obračun prevozov), se stroški za prevoz ne povrnejo.
Priči, izvedencu, tolmaču ali strokovnjaku, ki je plačal vozovnico s popustom, se povrnejo dejanski izdatki.
9.	člen
Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo.
Povrnitev stroškov iz prejšnjega odstavka gre priči, izvedencu, tolmaču ali strokovnjaku tudi, če javno pre-vozno sredstvo ne vozi ob primernem času, ali če je moral iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.
Povrnitev stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena gre priči, izvedencu, tolmaču ali strokovnjaku samo, če je od njegovega prebivališča do kraja, kjer naj se opravi zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, oziroma do železniške ali avtobusne postaje, pristanišča ali letališča, v eno smer več kot en kilometer.
Povrnitev stroškov za prevožene kilometre se obračunava v skladu s samoupravnim splošnih aktom, ki ureja povrnitev teh stroškov za delavce sodišča, ki vodi postopek.
Razdalja, za katero se povrnejo stroški za prevožene kilometre, se ugotovi po uradnih podatkih pristojnega organa.
2.	Stroški za hrano in prenočišče
10.	člen
Stroški za hrano in prenočišče obsegajo potrebne izdatke za hrano in prenočišče, ki jih ima priča, izvedenec, tolmač ali strokovnjak v času, ko se mudi zunaj svojega stalnega ali začasnega prebivališča.
Do povrnitve stroškov iz prejšnjega odstavka ima pravico priča, izvedenec, tolmač ali strokovnjak, če je moi^d zaradi vabila ostati zunaj svojega stalnega oziroma začasnega prebivališča več kot osem ur; v ta čas se všteva tudi čas, potreben za pot v kraj, kjer je bilo opravljeno pričevanje, izvedensko delo oziroma strokovno delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
11.	člen
Stroške za hrano in prenočišče odmeri sodišče. Višina teh stroškov se ugotovi na podlagi računa ali na drug primeren način, vendar ti stroški ne smejo znašati več kot je določeno po samoupravnem splošnem aktu sodišča za delavce sodišča.
3.	Povrnitev nadomestila osebnega dohodka oziroma izgubljenega zaslužka
12.	člen
Delavci imajo pravico do povrnitve nadomestila osebnega dohodka za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca, tolmača ali strokovnjaka.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost ter kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov (v nadaljnjem besedilu: posameznik v samostojni dejavnosti), imajo pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo, izvedenca, tolmača ali strokovnjaka.
13.	člen
Delavcem izplača nadomestilo osebnega dohodka organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost, upravni in drug državni organ ali posameznik v samostojni dejavnosti, pri katerem je priča, izvedenec, tolmač ali strokovnjak v delovnem razmerju, nato pa zahteva povrnitev izplačanega nadomestila osebnega dohodka od sodišča, ki vodi postopek.
Sodišče povrne izplačano nadomestilo osebnega dohodka organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, iz sredstev sodišča v skladu s četrtim odstavkom 95. člena zakona o kazenskem postopku, v pravdnem postopku pa v skladu s tretjim odstavkom 249. člena zakona o pravdnem postopku.
14.	člen
Izgubljeni zaslužek posameznikov v samostojni dejavnosti se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve, izplača pa ga sodišče v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.
4.	Drugi stroški
15.	člen
Izvedenci, strokovnjaki in tolmači imajo pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
Ce je izvedenec, strokovnjak ali tolmač uporabil naprave ali material upravnega ali drugega državnega organa, organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije ali skupnosti, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov temu organu, organizaciji oziroma skupnosti.
5.	Skupne določbe
16.	člen
Priči, izvedencu, tolmaču ali strokovnjaku, ki je istega dne ali v več zaporednih dndh opravljal svojo dolžnost v več različnih zadevah, gre enkratna povrnitev potnih stroškov, stroškov za hrano in prenočišče in nadomestila osebnega dohodka oziroma izgubljenega zaslužka. Ti stroški se razdelijo na vse zadeve, v katerih je bil udeležen kot priča, izvedenec, tolmač ali strokovnjak, v razmerju s porabljenim časom v posamezni zadevi.
17.	člen
Ce je priči zaradi bolezni, telesnih hib ali starosti Potreben spremljevalec, se povrnejo stroški od 5. do 14. člena tega pravilnika tudi spremljevalcu.
Če je mladoletna priča, ki še ni stara šestnajst let, prišla na zaslišanje s starši, sorodnikom ali kakšno drugo osebo, se stroški od 5. do 14. člena tega pravilnika povrnejo tudi tej osebi.
III.	STROŠKI IN NAGRADA ZAGOVORNIKOM
IN POOBLAŠČENCEM
18.	člen
Zagovornikom in pooblaščencem, ki so odvetniki, se odmeri nagrada in potrebni izdatki po tarifi za storitve pravne pomoči. Po tej tarifi se odmerja tudi nagrada in potrebni izdatki, kadar zastopa stranko javni pravobranilec ali kakšen drug organ ali organizacija, ki je pooblaščena za dajanje pravne pomoči.
Zagovornikom in pooblaščencem, ki niso odvetniki, se potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov in stroškov za hrano in prenočišče, odmerjajo v skladu z določbami 5. do 11. člena tega pravilnika. Zagovornikom, ki niso odvetniki, se povrnitev nadomestila osebnega dohodka ali izgubljenega zaslužka odmeri v skladu z določbama 13. in 14, člena tega pravilnika.
Po prejšnjem odstavku se odmeri tudi povrnitev dejanskih izdatkov postavljenemu pooblaščencu, ki ni odvetnik (174. člen zakona o pravdnem postopku), nagrado pa mu sodišče odmeri po prostem preudarku.
IV.	STROŠKI ZA ZDRAVLJENJE IN PREVOZ
OBDOLŽENCA TER IZDATKI ZA NJEGOVO
PRIVEDBO
19.	člen
Stroški za zdravljenje obdolženca, ki je v priporu, obsegajo:
1.	stroške zdravljenja v zdravstveni organizaciji, če obdolženec ni zdravstveno zavarovan;
2.	stroške za hrano in oskrbo obdolženca, ki je na opazovanju v ustreznem zdravstvenem zavodu;
3.	stroške poroda obdolženke če ni zdravstveno zavarovana;
4.	stroške za prevoz obdolženca v zdravstveni zavod in nazaj.
Stroški iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se ugotavljajo po računu zdravstvene organizacije, stroški iz 4. točke pa se odmerjajo po 20. členu tega pravilnika.
20.	člen
Za prevoz obdolženca se priznajo dejanski izdatki za potovanje v drugem razredu potniškega vlaka 'ali ladje ali za potovanje z avtobusom od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo zaslišan, in nazaj. Potni stroški se lahko pod pogoji 9. člena tega pravilnika odmerjajo tudi za prevožene kilometre.
Obdolženec nima pravice do povrnitve potnih stroškov, če je izkoristil kreditirano vožnjo, ali če ima stalno pravico do brezplačne vožnje.
21.	člen
Potne stroške in stroške za hrano in prenočišče pooblaščenim uradnim osebam organov za notranje zadeve in kazenskih poboljševalnih zavodov odmeri sodišče v skladu s samoupravnim splošnim aktom, ki ureja povrnitev teh stroškov za delavce sodišča.
V. STROŠKI ZASEBNEGA TOŽILCA
IN OŠKODOVANCA V KAZENSKEM POSTOPKU
22.	člen
Kadar imajo zasebni'tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec oziroma njihovi zakoniti zastopniki pravico do povrnitve potrebnih izdatkov po zakonu o kazenskem postopku, obsega povrnitev potne stroške ter stroške za hrano in prenočišče, in se odmerja v skladu z določbami 5. do 11. člena tega pravilnika.
VI. STROŠKI STRANK V PRAVDNEM POSTOPKU
23.	člen
Kadar ima stranka, intervenient oziroma zakoniti zastopnik pravico do povrnitve potnih stroškov, stroškov za hrano in prenočišče ter nadomestila osebnega dohodka oziroma izgubljenega zaslužka, se jim povrnitev teh stroškov odmeri v skladu z določbami 5. do 14. člena tega pravilnika.
VII. POTNI STROŠKI URADNIH OSEB
24.	člen
Povrnitev stroškov za prevoz in dnevnice sodnikov in drugih oseb za njihova službena potovanja, se odmerja po samoupravnih splošnih aktih sodišča.
Po samoupravnih splošnih aktih sodišča se odmerjajo tudi stroški družbenemu pravobranilcu samoupravljanja oziroma javnemu tožilcu, kadar se kot stranka udeležuje postopka (162. člen zakona o pravdnem postopku).
VIII. IZPLAČEVANJE STROŠKOV
25.	člen
V	postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačuje stroške za priče, izvedence, tolmače in strokovnjake ter za ogled, potne stroške uradnih oseb, izdatke za privedbo obdolženca ter stroške za zdravljenje in prevoz obdolženca vnaprej sodišče, ki vodi postopek.
26.	člen
V	pravdnem pbstopku se iz sredstev sodišča vnaprej izplačujejo samo stroški iz četrtega odstavka 153. in iz 175. člena zakona o pravdnem postopku,
27.	člen
V	postopku zaradi kaznivih dejanj, za katere se storilec preganja na zasebno tožbo, izplača stroške vnaprej:
1.	stroške za tolmača obdolžencu (razen v primeru iz petega odstavka 95. člena zakona o kazenskem postopku), stroške za privedbo obdolženca ter stroške za njegov prevoz, če jih zahteva — zasebni tožilec;
2.	stroške za priče, izvedence, tolmače, strokovnjake in za ogled ter potne stroške uradnih oseb — tisti, ki je predlagal izvedbo teh dokazov.
Kadar je v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, odrejeno kakšno dejanje po uradni dolžnosti, s katerim so zvezani stroški, sodišče naloži stranki, kateri je dejanje v korist, da založi za stroške potreben znesek, če pa je dejanje v korist obema strankama, odredi, naj založi vsaka polovico zneska.
Če ena oziroma nobena stranka ne založi zneska, določenega po prejšnjem odstavku, izplača stroške za opravljeno dejanje iz svojih sredstev sodišče, ki vodi postopek, pozneje pa jih izterja od tistega, ki jih mora povrniti po določbah zakona o kazenskem postopku.
28.	člen
Ce gre za pričevanje, izvedensko delo oziroma strokovno delo, tolmačenje ali ogled pred zaprošenim sodi-' ščem, odloča o povrnitvi stroškov postopka to sodišče.
Ce sodišče, ki vodi postopek,'zaprošenemu sodišču ni vnaprej poslalo potrebnega zneska, izplača zaprošeno sodišče stroške iz svojih sredstev, sodišče, ki vodi postopek, pa mu na zahtevo povrne izplačani znesek.
Osebam iz 13. člena tega pravilnika zaprošeno sodišče v potrdilu (prvi odstavek 30. člena tega pravilnika) navede, katero sodišče vodi postopek, in da je treba zahtevo za povrnitev izplačanega nadomestila osebnega dohodka nasloviti nanj.
29.	člen
Priče, izvedenci, tolmači in strokovnjaki lahko zahtevajo, naj se jim vnaprej izplača potreben znesek za potne stroške. Izvedenci, strokovnjaki in tolmači pa lahko zahtevajo, da se jim vnaprej izplača potrebni znesek tudi za druge stroške iz 15. člena tega pravilnika.
IX.	ROKI
30.	člen
Priče, izvedenci, tolmači in strokovnjaki morajo zahtevati povrnitev stroškov takoj po pričevanju, izvedenskem oziroma strokovnem delu ali tolmačenju. Osebe iz 13. člena tega pravilnika dobijo takoj po pričevanju, izvedenskem oziroma strokovnem delu ali tolmačenju potrdilo, koliko časa so se pri tem zamudile, da ga predložijo organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti oziroma delovni skupnosti upravnega ali drugega državnega organa ali posamezniku v samostojni dejavnosti.
Uradne osebe morajo zahtevati povrnitev potnih stroškov v roku, ki je določen v samoupravnih splošnih aktih sodišča.
Upravni in drugi državni organi, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti, ki imajo pravico do povrnitve stroškov za izvedensko delo ali do povračila stroškov za zdravljenje obdolženca, morajo to zahtevati v 15 dneh od dneva, ko je bilo opravljeno izvedensko delo, oziroma ko je bil obdolženec odpuščen iz zdravstvene organizacije; po potrebi morajo predložiti tudi dokazila, s katerimi dokazujejo svoje izdatke.
X.	POSEBNI DOLOČBI
31.	člen
Določbe tega pravilnika glede povrnitve stroškov pričam, izvedencem, tolmačem, strokovnjakom in drugim osebam, se primerno uporabljajo tudi v izvršilnem in nepravdnem postopku.
32.	člen
Določbe tega pravilnika glede povrnitve stroškov pričam, izvedencem, tolmačem, strokovnjakom in drugim osebam se primerno uporabljajo tudi v postopku pred sodišči združenega dela.
XI.	KONČNI DOLOČBI
33.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se v SR Sloveniji preneha uporabljati pravilnik o povračilu stroškov v kazenskem in pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 31/66).
34.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 74-1/79
Ljubljana, dne 17. decembra 1980.
Republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun Jože Pacek 1. r.
19.
Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih, kadrovskih in drugih pogojih za ustanovitev centrov za socialno delo
1.	člen
Ta pravilnik določa minimalne kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za delo centrov za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center).
2.	člen
Izpolnjevanje pogojev za ustanovitev centra za območje ene ali več občin ugotovijo pristojne občinske skupnosti socialnega skrbstva z analizo stanja na področju socialnega skrbstva. Analiza mora temeljiti na:
—	uspešnosti sedanje strokovne službe pri reševanju socialne problematike,
—	novih nalogah, ki so naložene področju socialnega skrbstva z zakoni,
—	oceni, katere vsebinske naloge iz 60. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79, v nadaljnjem besedilu: zakon) je mogoče opravljati za območje ene občine, in katere bi racionalnejše in bolj strokovno opravljali za območje dveh ali več občin skupaj.
3.	člen
Center mora z ustrezno notranjo organizacijo zagotoviti, da se z zakonom določene naloge izvršujejo najmanj po naslednjih vsebinsko zaokroženih področjih dela:
—	varstvo otrok in družine,
—	varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	rejništvo in skrbništvo,
—	varstvo starejših občanov,
—	svetovanje osebam po prestani kazni, ob pogojni obsodbi, izvajanje vzgojnih ukrepov,
—	delo z asocialnimi in antisocialnimi osebami ter drugimi osebami, ki potrebujejo pomoč pri resocializaciji,
—	vodenje evidenc,
—	analitično delo.
Center lahko organizira izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tudi po teritorialnem principu, če je iz ocen opravljenega dela v preteklem obdobju razvidno, da je tak način dela racionalnejši.
Center mora pri izvajanju nalog iz prvega odstavka sodelovati s krajevnimi skupnostmi in sicer z:
—	določitvijo svetovalcev komisijam oziroma svetom za socialno varstvo krajevnih skupnosti,
—	neposrednimi oblikami dela v krajevni skupnosti.
4.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva, ki na osnovi analize stanja na področju socialnega skrbstva ugotovi, da nima pogojev za ustanovitev samostojnega centra, se mora z eno ali več sosednjimi občinami dogovoriti za ustanovitev skupnega centra, na svojem območju pa mora zagotoviti pogoje za delo enote centra.
5.	člen
Ce center opravlja z zakonom določene naloge za območje dveh ali več občin, mora v sodelovanju s pristojnimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva z organiziranjem enot centra zagotoviti, da bo delo centra približano občanu in okolju, v katerem živi, ter da bo kakovost dela enaka za celotno območje
6.	člen
Osnovni kazalci za določitev števila socialnih in drugih strokovnih delavcev, so:
—	vrsta, število in trend gibanja v preteklih letih obravnavanih primerov,
—	število prebivalcev,
—	časovni normativ za posamezne naloge po samoupravnem sporazumu o normativih za storitve na področju socialnega skrbstva,
—	posebnosti socialne patologiji.
Po kazalcu iz druge alinee mora biti zagotovljen vsaj en strokovni delavec na 4000 prebivalcev.
7.	člen
Center mora zagotoviti pogoje za teamsko delo, pri katerem sodelujejo praviloma socialni delavec, psiholog, pedagog in pravnik.
Vrsto in število strokovnih delavcev ter stopnjo strokovne izobrazbe določi center s samoupravnim splošnim aktom, s katerim so določena dela in naloge, ki jih opravlja.
'	8. člen
Strokovno delo v centru lahko opravljajo le delavci, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.
9.	člen
Center mora biti v urbanem naselju (v bližini prostorov občinskih upravnih organov, zdravstvenega doma ipd.), dostopen z javnimi prometnimi sredstvi.
Prostori centra morajo biti lahko dostopni za vse občane in v skladu s higiensko-tehničnimi predpisi.
1	10. člen
Razporeditev prostorov mora zagotavljati individualno delo strokovnih delavcev.
V primeru, da več strokovnih delavcev dela v enem delovnem prostoru, morajo imeti na razpolago
še dodaten prostor za individualen pogovor z občanom, ki potrebuje pomoč oziroma nasvet.
Center mora imeti tudi večji prostor za teamsko obravnavo posameznega primera ter možnosti za skupinske oblike dela. Prostori centra naj bodo zaključena celota.
11.	člen
Določila tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za enoto centra.
12.	člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva morajo zagotoviti centrom v srednjeročnem obdobju 1981— 1985 tako dinamiko zaposlovanja strokovnih delavcev, da bo 31. decembra 1985 doseženo minimalno število iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-1-2/80
Ljubljana, dne 15. decembra 1980.
Predsednica Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
Tatjana Kosovel 1. r.
20.
Na podlagi 8. alinee 46. člena in v zvezi s 34. členom zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140/74) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o minimalnih pogojih za promet z nevsteklenieenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih
1.	člen
Drugi odstavek 9. člena pravilnika o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 18/77) se spremeni tako, da se glasi:
»Potrdilo vsebuje naslednje podatke: alkoholno stopnjo, sladkorja prosti ekstrakt, prosti SCL, skupno kislino, hlapno kislino in organoleptično oceno vina ter ugotovitev, da v vinu ni primesi samorodnice.«
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Glede na rezultate analize lahko pooblaščena organizacija za analizo vina dodatno analizira tudi vsebnost reducirajočega sladkorja, skupno žveplasto kislino in pepel.«
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 320/C-018/80
Ljubljana, dne 19. decembra 1980.
Predsednik
Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo t	in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
21.
Na podlagi 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v 3R Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega -'»varovanja v SR Sloveniji na svoji seji dne 29. de-imbra 1980 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 sklenjen
I
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985-sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev, udeležencev sporazumevanja.
II
V skladu z 21. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/24-01000
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
22.
Na podlagi 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) in 18. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 29. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o srednjeročnem planu Skupnosti pokojninske a in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985
» /
t
I
Sprejme se srednjeročni plan Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, ki predvideva, da bodo znašali v tem obdobju
prihodki skupaj	97.883,2	milijonov	din
odhodki skupaj	96.996,9	milijonov	din
izločanje v poslovni sklad
(za obratna sredstva)	886,3	milijonov	din
Vsi navedeni zneski so izračunani	v cenah	leta
1980.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-130/25
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
23.
Na podlagi 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 29. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1981
I
Sprejme se finančni načrt skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1981, ki predvideva, da bodo znašali:
din
prihodki skupaj	21.652,300.000
odhodki skupaj	21.291,100.000
izločanje v poslovni sklad
(za obratna sredstva)	361,200.000
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-130/1980
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 24
24.
Na podlagi 251. člena in 272. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) ter 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 29. decembra 1980
UGOTOVITVENI SKLEP
*
o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1981
I
Zavezanci obračunavajo in plačujejo v času od 1. 1. do 31. 12. 1981 naslednje prispevke:
1.	prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovancev, po stopnji 11,10/0 iz in od osnove (bruto) osebnega dohodka, oziroma zavarovalne osnove;
2.	prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,80/0 iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti od osnove (bruto) osebnega dohodka, oziroma od zavarovalne osnove;
3.	prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s Povečanjem po stopnjah:
—	za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji
3.5	«/o
—	za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji
5,2	%>
—	za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji
7,0	»/o
—	za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji
10.5	#/«
. iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti od osnove (bruto) osebnega dohodka delavcev, ki opravljajo dela in naloge, za katera se zavarovalna doba šteje s povečanjem, oziroma od zavarovalne osnove;
4.	prispevke iz 1., 2. in 3. točke plačujejo tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani;
5.	posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dohodka obračunavajo in plačujejo temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti iz področij gospodarstva in sicer:
—	po stopnji 1,27 °/o tiste, ki opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarske nezadostno razvitih republik in AP Kosovo (Uradni list SRS, št. 51/71, 12/73 in 20/76);
—	po stopnji 0,27 »/o pa tiste, ki opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in prvega odstavka 9.a člena navedenega zakona.
Osnovo za obračunavanje in plačevanje tega prispevka predstavljajo sredstva poslovnega sklada po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za preteklo leto v bilanci stanja, zmanjšana za:
—	stanje vplačanih, a ne vrnjenih sredstev posojila za kreditiranje hitrejšega- razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo,
—	sredstva iz drugega odstavka 9.a člena zakona iz prve alinee prvega odstavka te točke,
—	za sredstva, prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74, 20/76).
II
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so zavezanci, plačujejo posebni prispevek iz dohodka mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka in sicer do 18. v mesecu, za tekoči mesec.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 01000-130/28
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
25.
Na podlagi 251. člena in v zvezi z 274. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 29. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja za leto 1981
I
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, ter za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja se plačujejo po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih:
A.	Po prispevni stopnji
1.	— 1,5 %>
—	za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
—	za jugoslovanske državljane s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ko so zaposleni v tujini z manj kot polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;
—	za tuje državljane, zaposlene v SR Sloveniji, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
2.	— 0,5%
—	za osebe, zavarovane po 71. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij od osnove 4295 din.
B.	V stalnih mesečnih zneskih
1.	V mesečnem znesku 7 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni in sicer:
—	za študente visokošolskih zavodov, za učence strokovnih šol, otroke in mladoletnike z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno rehabilitacijo ter za učence na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol in specialnih zavodov ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih ali drugih organizacijah in pri državnih organih;
—	za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih za vedenjske in osebne motnje.
2.	V mesečnem znesku 15,40 din za osebe zavarovane in sicer:
a)	za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro ne glede na vzrok
—	na mladinskih akcijah;
b)	za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni
—	za vajence in učence strokovnih šol s praktičnim poukom,
—	za osebe na prostovoljni praksi (volonterji) pa ne dobivajo osebnega prejemka;
c)	za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, v času, ko:
—	kot športniki v okviru organizacije športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
3.	V mesečnem znesku 35,55 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času. ko:
—	sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena pri reševalnih akcijah in pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami;
—	opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
—	so kot vojni invalidi ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji ali praktičnih delih ali vajah.
4.	V mesečnem znesku 71,10 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko:
opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih
enot;
— pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter, organom pri izpolnjevanju nalog s področja z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanje javnega reda in miru, preprečevanju in odkrivanju storilcev kaznivih dejanj.
II
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in 'poklicne bolezni za delavce s katerimi so sklenile pogodbo o delu po stopnji 0,8% od bruto zneska osebnega prejemka po pogodbi o delu.
III
Prispevek za osebe na prestajanju kazni, plačuje kazenski poboljševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom, v katerem določena oseba prestaja kazen, oziroma mladoletnik vzgojni ukrep.
Prispevek za ostale primere plačujejo zavezanci iz 274. člena statuta.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 01000-130/26
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
26.
Na podlagi 56., 57. in 251. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 29. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka
za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1081
I
Ta sklep določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
L za delavce, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri tej skupnosti (detaširani delavci);
2. za delavce, zaposlene v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah ter organizacijah, ki so pri njih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju udeležene jugoslovanske organizacije in ostanejo v tem času zavarovani pri tej skupnosti.
II
Za delavce iz I. točke tega sklepa se obračunavajo in plačujejo prispevki od naslednjih mesečnih zavarovalnih osnov v odvisnosti od del in nalog, ki jih opravljajo.
Za delavce, ki opravljajo dela in naloge, kjer:
din
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	11.970
2.	se zahteva po osnovnem šolanju pri-
učitev za določena dela in naloge	13.050
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	14.270
4.	se zahteva končanje splošne srednje
šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	17.470
5.	se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma z zakonom predpisan izpit
za pridobitev	višje strokovne izobrazbe	20.250
6.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana spe-
Jcializacija (magistratura) ali doktorat zna-' nosti	26.900
III
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 01000-130/27
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
27.
Na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 6. odstavkom 153. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na svoji seji dne 29. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o novi odmeri nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delv
28.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji je na seji dne 30. decembra 1980 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981 do 1985 sklenjen, ker! ga je sprejela večina udeleženk sporazumevanja.
V skladu s 30. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03060-264/33-1980
Ljubljana, dne 30. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov V SR Sloveniji
Predsednik Jože Pikelj 1. i
29.
Na podlagi 118. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 30. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o srednjeročnem planu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985
I
Zaposlenim delovnim invalidom, ki so postali invalidi do vključno 31. decembra 1980, se za čas bd 1. januarja 1981 dalje nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu na novo odmeri. Za ugotovitev osnove za odmero nadomestila se upoštevajo osebni dohodki, doseženi v letu 1980.
Če je nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka, odmerjeno po prejšnjem odstavku, manjše kot §a je invalid prejemal v letu 1980, se nadomestilo v novi višini odmeri in izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po izdaji ugotovitve.
II
Nova odmera se opravi uradoma. III
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nern listu SRS.
'St. 01000/130-29
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega • zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
I
Sprejme se srednjeročni program Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, ki predvideva, da bodo znašali v tem obdobju
prihodki skupa; odhodki skupaj izločanje v poslovni sklad
(za obratna sredstva)
4.803.7	milijonov din
4.779.7	milijonov din
24,0 milijonov din
Vsi navedeni zneski 1980.
so
II
izračunani v cenah leta
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03060-264/32-1980 Ljubljana, dne 30. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Pikelj 1. r.
30.
Na podlagi 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/79) je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 30. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1981
I
Sprejme se finančni načrt Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1981, ki predvideva, da bodo znašali:
prihodki skupaj odhodki skupaj izločanje v poslovni sklad
(za obratna sredstva)
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03060-264/31-1980 Ljubljana, dne 30. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Pikelj 1. r.
31.
Na podlagi 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/79) in 21. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji sprejela na seji dne 30. decembra 1980
SKLEP
o določitvi višine starostne pokojnine kmetov v letu 1981
I	/
Starostna pokojnina se od 1. januarja 1981 določi v višini 1.930 din na mesec.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03060-264/30-1980 Ljubljana, dne 30. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Jože Pikelj 1. r.
32.
Na podlagi 32. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) in 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 28/79) je sprejela skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 30. decembra 1980
SKLEP
o določitvi prispevkov kmetov-zavezancev za starostno zavarovanje kmetov v letu 1981
I
_ ispevek za starostno zavarovanje kmetov v letu 1981 plačujejo zavezanci z letnim zneskom na kmečko gospodarstvo v višini 4.709 din in s prispevkom v višini 10,78 %> od odmerne osnove.
II
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 03060-264/28-1980
Ljubljana, dne 30. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Jože Pikelj !
33.
Na podlagi 28. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79), 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/79) in 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 30. decembra 1980 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah prispevkov za solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi v financiranju starostnega zavarovanja kmetov za leto 1981
I
Prispevek iz dohodka za financiranje Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za solidarnostno udeležbo delavcev in' drugih delovnih ljudi v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov plačujejo:
—	temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti od (bruto) osebnih dohodkov po stopnji 0,56 % ter
—	delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek od samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti, od svojih (bruto) osebnih dohodkov in od (bruto) osebnih dohodkov pri njih zaposlenih delavcev po stopnji 0,56%.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 03060-264/29-1980
Ljubljana, dne 30. decembra 1980.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Jože Pikelj 1. r.
din
1.129.800.000
1.096.500.000
33,300.000 32
OBMOČNA VODNA SKUPNOST MURA 34.
Na osnovi 24. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti za vodno območje Mure, 21. člena statuta OVS Mura ter določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Mura,' Murska Sobota za obdobje 1981—1985, ter na osnovi stališč predsedstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije z dne 19. novembra 1980 je skupščina Območne vodne skupnosti Mura na svojem 6. zasedanju dne 26. decembra 1980 sprejela SKLEP
o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1981
1.	Za zagotovitev normalne izvedbe fizičnega obsega del in za pokrivanje ostalih finančnih obveznosti, kot jih predvideva finančni načrt in program vodnogospodarske dejavnosti Območne vodne skupnosti Mura za leto 1981 se v skladu z določilom 47. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov OVS Mura za obdobje 1981—1985 izvrši korekcija vseh vrst vodnih prispevkov, razen splošnega za 26,52% na tarife, ki veljajo v letu 1980.
Upoštevajoč korekcijski faktor iz predhodnega odstavka z ustreznimi manjšimi zaokrožitvami znašajo tarife vodnih prispevkov v letu 1981, kot sledi:
Z^.P*	Vrsta vodnega prispevka		Enota mere	Tarifa
1. Splošni vodni prispevek od davčne osnove iz dohodka		%	1,00
2. Vodni prispevek od izkoriščene ali uporabljene vode		kwh/din	0,0067
3. Vodni prispevek od onesnažene vode		m3/din. E/din	1,80 62,40
4. Vodni prispevek od pitne vode		ms/din	0,75
5. Vodni prispevek od naplavin (gramoz, pesek ipd.)		m3/din	27,00
6. Vodni prispevek od obrtne dejavnosti od davčne osnove iz dohodka	•	%	1,00
7. Vodni prispevek od katastrskega dohodka a) na celotnem območju občine Lendava:		%	1,90
b) na območju občine Murska Sobota v naslednjih katastrskih občinah:		%	1,85
Bakovci, Beltinci, Bogojina, Borejci, Bratonci, Brezovci, Cankova, Cernelavci, Dokležovje, Do-majinci, Filovci, Gančani, Gederovci, Gorica, Gradišče, Ivanjci, Ižakovci, Korovci, Krajna, Krog, Kupšinci, Lemerje, Lipa, Lipovci, Lukačeve!, Markišavci, Martjanci, Melinci, Mlajtinci, Moravci, Murski Črnci, Murski Petrovci, Murska Sobota, Nemčavci, Noršinci, Petanjci, Polana, Puconci, Predanovci, Puževci, Rakičan, Rgnkov-ci, Satahovci, Skakovci, Sodišinci, Strukovci, Tesano vci, Tišina, Tropovci, Topolovci, Vanča vas in Veščica;
c)	na območju občine Ljutomer v naslednjih katastrskih občinah:
Babinci, Banovic - Grlava, Berkovci, Bolehnečici, Boreči, Branoslavci, Bučečovci, Bučkovci, Bunčani, Cezanjevci, Cven, Drakovci, Gibina, Gode-marci - Bodislavci, Ujaševci, Ključarovci, Kamen-ščak, Krap je, Kristanci, Križevci pri Ljutomeru, Kuršinci - Precetinci, Logarovci, Lukavci, Ljutomer, Moravci, Mota, Noršinci, Pristava, Radoslave!, Razkrižje/ Stara - nova vas, Stročja vas, Šafarsko, Veržej, Veščica, Vučja vas ip Zasadi;
Š) na območju občine Gornja Radgona v naslednjih katastrskih občinah:
Blaguš, Dragotinci, Galušak, Gornji Ivanjci, Gra-bonoš, Grabšinci, Hercegovščak, Ivanjševci, Jamna, Kokolanjščak, Kraljevci, Kunova, Lastomerci, Lomanoše, Mele, Negova, Očeslavci, Okoslavci, Orehovci, Orehovski vrh, Plitvički vrh, Police, Radgona, Radenci, Rožički vrh, Selišče, Slaptin-ci, Sovjak, Spodnji Ivanjci, Spodnja Ščavnica, Stanetinci, Stavešinci, Terbegovci, Zbigovci;
d)	v vseh ostalih katastrskih občinah na območju OVS Mura, ki spadajo v občino-
— Gornja Radgona — Ljutomer — Murska Sobota — Maribor
%
%
%
%
1,80
yso
1.25 1,15
1.25
1,15
2.	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, nove tarife vodnih prispevkov pa se uporabljajo od 1. januarja 1981 dalje.
Murska Sobota, dne 26. decembra 1980.
Predsednik
skupščine Območne vodne skupnosti Mura
Stefan Hajdinjak, dipl. oec. 1. r.
TERITORIALNA OBRAMBA
35.
ODREDBA št. 2 — 45
komandanta Teritorialne obrambe severnoprimorske z dne 22. decembra 1980
Na podlagi 106. člena zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 32/78), 108. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 8. člena pravilnika za izvajanje določb zakona o ljudski obrambi o imenovanju in napredovanju oseb v rezervni sestavi teritorialne obrambe oziroma nerazporejenih v oborožene sile
se imenuj e j o
vojaki obvezniki, rojeni navednih datumov, v evidenci navedenih občinskih upravnih organov za ljudsko obrambo in sicer:
v čin rezervnega pehotnega vodniki rezervni desetar
Komac Stanka Boris, 31. V. 1948, SO Tolmin; vojaki obvezniki
Pičulin Franca Gvido, 19. X. 1941, SO Ajdovščina;
Pretnar Antona Salvi, 17. X. 1954, SO Tolmin; Velušček Darko Darjo, 24. III. 1953;
v čin rezervnega vodnika oklepnih enot
rezervna desetarja
Nabergoj Jožefa Pavel, 20. IV. 1939, SO Ajdovščina;
Šinigoj Antona Jožef, 24. I. 1940, SO Ajdovščina; .
v čin rezervnega vodnika artilerijsko raketnih enot PZO
rezervni mlajši vodnik
Rebek Aleksandra Marjan, 1. V. 1949, SO Ajdovščina;
rezervni razvodnik
Piccinini Ivaha Pavel, 29. IX. 1942, SO Ajdovščina;
v čin rezervnega inšinjerijskega vodnika rezervni desetar
Bajc Janeza Franc, 8. XII. 1934, SO Ajdovščina; vojak - obveznik
Bric Romana Roman, 21. II. 1952, SO Idrija;
v čin rezervnega vodnika za zveze rezervni desetar
Stopar Franca Igor, 19. III. 1952, SO Ajdovščina;
rezervni razvodnik
Tomažič Avgusta Tomislav-Fedor, 7. IV. 1942, SO Ajdovščina;
vojak - obveznik
Babič Rajka Zoran, 4. 3. 1951, SO Idrija;
v čin rezervnega vodnika avijacije Drole Franca Silvester, 28. XII. 1948, SO Tolmin;
v čin rezervnega vodnika pomorstva vojak - obveznik
Kokalj Stojana Stojan, 9. VIL 1957, SO Idrija;
v čin rezervnega vodnika ABKO rezervni desetar
Hrast Vinka Vitko, 15. X. 1956, SO Tolmin;
v čin rezervnega vodnika tehnične službe rezervna vodnika
Flajs Jožefa Viktor, 23. VIL 1939, SO Tolmin; Ličen Antona Igor, 6. V. 1942, ,SO Ajdovščina;
v čin rezervnega vodnika prometne službe rezervni razvodnik
Bandelj Franca Branko, 25. VI. 1955, SO Nova Gorica;
I
v čin rezervnega vodnika intendantske službe rezervni desetar
Zalar Antona Anton, 18. X. 1939, SO Ajdovščina;
v čin rezervnega vodnika veterinarske službe rezervni desetar
Kofol Alojza Jožef, 31. III. 1943, SO Tolmin.
Komandant polkovnik Ignacij Stibilj 1. r.
36.
ODREDBA št. 2 — 46
komandanta Teritorialne obrambe severnoprimorske z dne 22. decembra 1980
Na podlagi 105. člena zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 32/78), 109. člena zakoha o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 11. člena pravilnika za izvajanje določb zakona o ljudski obrambi o imenovanju in napredovanju v rezervni sestavi teritorialne obrambe oziroma nerazporejenih v oborožene sile
napredujejo
Rezervni nižji oficirji, rojeni navedenih datumov, v evidenci občinskih upravnih organov za ljudsko obrambo in sicer:
, v čin rezervnega pehotnega višjega vodnika I.
razreda
rezervni pehotni višji vodnik
Šinkovec Jožefa Pavel, 15. I. 1936, SO Idrija;
v čin rezervnega višjega vodnika 1. razreda artilerijsko raketnih enot PZO rezervni višji vodnik
Pelhan Franca Franc, 26. IX. 1937, SO Idrija;
v čin rezervnega pehotnega višjega vodnika rezervni vodniki I. razreda
Bezeljak Filipa Ivan, 12. II. 1938, SO Idrija; Blaznik Petra Peter, 24. XII. 1951, SO Idrija; Brelih Jakoba Peter, 28. VI. 1950, SO Idrija; Gruden Jožefa Igor, 13. III. 1952, SO Idrija; Hvala Ivana Ludvik, 18. IX. 1951, SO Idrija; Leva Alojza Ivan, 29. VIII. 1938, SO Tolmin; Ogrič Jožefa Jožef, 15. XI. 1950, SO Idrija; Peternelj Franca Franc, 12. III. 1938, SO Idrija;
Šinkovec Vincenca Vincenc, 4. VII. 1939, SO Idrija;	i
Trpin Ladislava Ladislav, 8. II. 1948, SO Idrija; Vončina Alojza Albin, 16. XII. 1940, SO Idrija;
v čin rezervnega topniškega višjega vodnika
rezervni vodnik I. razreda
Kuralt Draga Drago, 17. I. 1945, SO Idrija;
v čin rezervnega višjega vodnika artilerijsko-ra-ketnih enot PZO
rezervni vodniki I. razreda Ob id Marka Marko, 3. III. 1949, SO Idrija; Podobnik Alojza Ernest, 5. IV. 1949, SO Idrija; Vončina Filipa Jožef, 18. III. 1935, SO Idrija;
v čin rezervnega inžinjerijskega višjega vodnika rezervni vodniki I. razreda
Oblak Jožefa Simeon, 5. VIII. 1945, SO Idrija; Rupnik Franca Bogdan, 29. IX. 1948, SO Idrija; Vidič Mihaela Pavel, 20. IX. 1943, SO Idrija;
v čin rezervnega višjega vodnika za zveze rezervni vodnik I. razreda
Murovec Ane Vinko, 20. VII. 1937, SO Idrija;
v čin rezervnega višjega vodnika pomorstva rezervni vodnik I. razreda Pivk Ivana Janez, 23. VI. 1949, SO Idrija; Šemrov Jožeta Vojko, 3. VI. 1947, SO Idrija;
v čin rezervnega višjega vodnika prometne službe rezervni vodnik I. razreda
Klemenčič Ivana Silvij, 18. XII. 1949, SO Idrija;
v čin rezervnega višjega vodnika sanitetne službe
rezervni vodnik I. razreda
Jereb Franca Jurij, 24. X. 1942, SO Idrija;
v čin rezervnega pehotnega vodnika I. razreda rezervni vodniki
Andelkovič Budimira Radoslav, 14. XII. 1953, SO Tolmin;
Čop Ferdinanda Vojko, 25.	1948, SO Tolmin;
Čuk Franca Ivan, 8. IV. 1954, SO Idrija;
Golob Alojza Viktor, 'iO. V. 1943, SO Tolmin; Jelinčič Ivana Ivan, 29. IV. 1948, SO Tolmin;
Kanalec Jakoba Ludvik, 20. IX. 1935, SO Tolmin;
Komac Franca Franc, 31. VII. 1938, SO Tolmin; Koren Venceslava Edvard, 7. X. 1950, SO Tolmin;
Kutin Gabrijela Franko, 1. VII. 1943, SO Tolmin;
Kovač Jožefa Danilo, 2. XI. 1946, SO Tolmin; Kranj Andreja Alojz, 6. VI. 1953, SO Tolmin; Lipušček Franca Mirko, 1. XI. 1949, SO Tolmin;
Majnik Alojzija Ciril, 25. XI. 1941, SO Ajdovščina;
Manfreda Jožefa Branko, 27. X. 1948, SO Tolmin;
Mikuž Antona Marjan, 29. VII. 1937, SO Ajdovščina; .
Močnik Nikolaja Nikolaj, 13. 8. 1951, SO Tolmin;
Rutar Andreja Metod, 10. V. 1951, SO Tolmin; Smrekar Alojza Srečko, 7. VI. 1953, SO Tolmin; Torkar Ivana Egidij, 24. VIII. 1940, SO Tolmin; W a h 1 Miroslava Vital, 14. VI. 1948, SO Idrija; Žbogar Oskarja Slavko, 14. X. 1951, SO Tolmin;
v čin rezervnega topniškega vodnika I. razrede rezervni vodniki
Bel lom o Jožefa Ivan, 26 III. 1951, SO Tolmin; Hladnik Feliksa Jurij, 17. III. 1945, SO Ajdovščina;
Hrast Bogomirja Edi, 10. X. 1948, SO Tolmin; Zorč Mirka Rajko, 27. III. 1951, SO Tolmin; Tušar Ivana Ivan, 24. I. 1938, SO Idrija;
v čin rezervnega višjega vodnika artilerijsko-ra-ketnih enot PZO
rezervni vodnik	,
S t e k a r Karla Miloš, 23. V. 1946, SO Tolmin;
> čin rezervnega inžinjerijskega višjega vodnika rezervni vodniki
Černilogar Antona Ivan, 1. VIII. 1950, SO Tolmin;
Kemperle Viktorja Leon, 30. III. 1950, SO Tolmin;
Stegovec Radivoja Zmago, 17. III. 1955, SO Ajdovščina;
v čin rezervnega višjega vodnika za zveze Rutar Andreja Andrej, 9. VIII. 1946, SO Tolmin;
v čin rezervnega višjega vodnika pomorstva rezervni vodnik
D a n e v Karla Pavel, 30. IX. 1940, SO Idrija;
v čin rezervnega višjega vodnika tehnične službe rezervni vodnik
Jug Ignaca Vladimir, 30. IV. 1939, SO Idrija.
Komandant polkovnik Ignacij Stibilj 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
37.
Na podlagi pooblastila iz 8. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976 do 1980 za leto 1979 in 1980 (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 8 točke' sprememb in dopolnitev resolucije o izvajanju družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 20/80) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško na svoji seji dne 24. novembra 1980 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost
1.	člen
Besedilo 1. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o uskladitvi programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno Vrednost (Uradni list SRS, št. 11/80) se črta in spremeni tako, da se novo besedilo glasi:
v 000 din 1
Opis		programa Vrednost
a) enotni program		50.422
b) skupni program		1.143
c) dopol. program skupaj z naložbami		39.404
Skupaj leto 1980 d) pokrivanje obveznosti iz naslova	nedose-	99.826
žene dovoljene porabe in tekoče	valoriza-	
čije iz 1. 1979		5.805
Vse skupaj (od a do d)		105.631
Od tega odpade obveznost združevanja		
sredstev:		v 000 din
Opis		Vrednost programa
1.	iz	združenega	dela za	leto 1980	86.242
2.	iz	prispevkov	upokojencev	14.842
3.	iz	prispevkov	kmetov	1.859
4.	iz	ostalih dohodkov	2.688
Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa odpade na:
—	obveznost združevanja za izvajanja zdravstvenega varstva (tekoča valorizacija 1979
in program 1980)	73.381
—	obveznost združevanja za izplačila nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti
z dela nad 30 dni — boleznine, porodi, itd. 12.861 Od vrednosti programa odpade na:
—	obveznost združevanja za republiško solidarnost (enotni program)	—
—	obveznost združevanja za skupni program
SRS	1.143
—	obveznost združevanja za regijsko solidarnost (dopolnilni program)	1.062
2.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/80
Laško, dne 24. novembra 1980.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško
Ivan Hiršel, inž. 1. r.
38.
Na podlagi določb 71. in 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10-678/78 in 38-1623/79) ter skladno z dopolnili 23. a člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za leto 1980 in usmeritvami zvezne in republiške resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980 ter skupne uskladitve o možni zgornji meji gibanja skupne porabe v občini v letu 1980, sta zbor uporabnikov ter zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško na svoji seji dne 24. novembra 1980 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o izvajanju konkretnih
stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva
1.	člen
V 6. točki 2. člena sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva (Uradni list SRS, št. 5-312/80) se doda nov. 3. odstavek, ki glasi:
Stabilizacijska osnova za izračun nadomestila določena v prvem odstavku te točke ne velja za izračun nadomestila za čas porodniškega dopusta.
2.	člen
Razlika izplačanih nadomestil po 1. členu tega sklepa se pokrije na način dogovorjen s 7. členom dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976— 1980 za leti 1979 in 1980 (Uradni list SRS, št. 1-24/79).
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem' listu SRS, uporablja pa se od 8. 3. 1980 dalje.
St. 022-1/80
Laško, dne 24. novembra 1980.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško
Ivan Hiršel, inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA	ročju družbene kontrole cen in skupnosti za cene
(Uradni list SRS, št. 20/80), in v zvezi s 4. odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni Na podlagi 33. člena zakona o pravidah in dolž-	kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) ter 52. člena
nostih organov družbenopolitičnih skupnosti na pod-	statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78)
sklenejo Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni sveti skupščin občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,' Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Mestna konferenca SZlDL, Mestna konferenca svetov 'potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR o Skupnosti za cene mesta Ljubljane
1.	člen
Udeleženci ugotavljamo potrebo po ustanovitvi Skupnosti za cene mesta Ljubljane, ki bo s svojim delom zagotovila uresničevanje naslednjih , skupnih ciljev:
—	samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane v skladu s sprejeto ekonomsko politiko;
—	usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane;
—	uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen;
—	zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije >n skupnosti ter organizirani potrošniki:
—	usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen.
2.	člen
Udeleženci soglašamo, da opravlja sicupnost za cene svoje, z zakonom določene naloge in opravila na Naslednji način:
—	pripravlja osnove za določanje politike cen in Predlaga ukrepe za njeno izvajanje, analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih' področjih, uualizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vPlivajo na raven in razmerje cen;
—	na zahtevo samoupravnih organizacij in skup-Posti ter združenj samostojnih obrtnikov daje strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in sto-ritev iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane;
—	v postopku družbenega dogovarjanja o cenah Proizvodov in storitev iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov;
—	udeležencem družbenega dogovora pripravlja ahalize in podatke o vplivu predlaganih sprememb Ceh na poslovne stroške organizacij združenega dela. Pa življenjske stroške in na razvoj družbenih proiz-Vajalnih sil;
—	pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja P ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen, do-°cenih z zakonom ter o tem obvešča organizacije ^ruženega dela in druge samoupravne organizacije P skupnosti ter družbenopolitične skupnosti z name-
n0rn.’. se omogoči oblikovanje enakomernejših raz-rPei'ij v primarni delitvi;
—	pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje na način, določen z zakonom, razmere na trgu in razmerja cen;
—	skupščini mesta ter izvršnemu svetu skupščine mesta in izvršnim svetom skupščin občin udeleženk, poroča o stanju in pojavih na trgu. O tem obvešča tudi druge ^udeležence tega družbenega dogovora. Predlaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so nastopile razmere, ki povzročajo gibanje cen v nasprotju z dogovorjeno politiko cen.
3.	člen
Skupnost za cene ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane s samoupravnim sporazumom. Sklenejo ga v Gospodarski zbornici občin ljubljanskega območja.
S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo.
Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja mora v 15 dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora organizirati, da bo sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za cene za območje Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Udeleženci bodo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničevali v skupnosti za cene:-
—	s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen;
—	z delegiranjem delegatov v svet skupnosti;
—	z dajanjem mnenj, predlogov in stališč za delo skupnosti. Z dajanjem pobud za sklic seje sveta skupnosti in oblikovanjem strokovnih delovnih teles za proučitev posameznih vprašanj;
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot tudi preko svojih delegatov v svetu skupnosti.
5.	člen
Sredstva za redno delo skupnosti bodo zagotovile v svojih proračunih skupščine občin — udeleženke. Za strokovmo pomoč pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju pa bo dobivala skupnost od samoupravnih organizacij in skupnosti tel združenj obrtnikov, plačilo za storitve.
6.	člen
Skupnost bo organizirana tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil iz njenega delovnega področja.
Skupnost za cene mora pri opravljanju svojih nalog in opravil sodelovati z znanstvenimi, raziskovalnimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnost sodeluje tudi z drugimi skupnostmi za cene.
7.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti bo določeno, da ima skupnost za organiziranje in usklajevanje dela svet skupnosti in tajnika.
S tem samoupravnim sporazumom se določijo dolžnosti oziroma pristojnosti sveta in tajnika.
Način dela in odločanja sveta skupnosti bo natančneje določeno s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu sveta skupnosti.
8.	člen
Nadzor nad delom skupnosti bo opravljal Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
Spremljali bodo delo skupnosti preko poročil o njenem delovanju, proučevanju problemov o delu skupnosti ter na način, določen s statutom skupnosti.
9.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora bodo po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za cene v 15. dneh imenovali svoje člane v svet skupnosti.
V svetu skupnosti sodelujejo preko svojih delegatov vsi udeleženci tega družbenega dogovora.
10.	člen
Strokovna, svetovalna, administrativna in druga opravila za skupnost za cene in udeleženke tega do-
govora opravlja samostojna strokovna služba za cene v okviru Zavoda za družbeno planiranje Ljubljane.
11.	člen
Udeleženci bodo zagotovili, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanja politike cen na osnovi zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
12.	člen
Določila tega družbenega dogovora zavezujejo vse udeležence, ki so ga sklenili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženci so družbenopolitično odgovorni, če se ne ravnajo po sprejetih obveznostih tega družbenega dogovora.
13.	člen
Ta družbeni dogovor velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 9. decembra 1980.
)
40.
Na podlagi družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki (Uradni list SRS, št. 6/77)
sklenejo
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
SIS za preskrbo Ljubljane in izvajalci preskrbe: KIT ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, Ljubljana
KGP Kočevje TOZD Govedoreja, Kočevje Emona Ribarstvo, Ljubljana Agroemona TOZD Prašičereja Ihan, Domžale Žito TOZD Pekarna Bežigrad, Ljubljana
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev ljubljanskih občin in porabi teh sredstev za razvojne programe primarne kmetijske proizvodnje in osnovne predelave za preskrbo Ljubljane
. ... člen
Samoupravni sporazum ureja skupno vlaganje ^druženih sredstev ljubljanskih občin v razvojne programe primarne kmetijske proizvodnje in osnovne predelave za preskrbo Ljubljane in način njihove uporabe.
2. člen
Sredstva za uresničevanje nalog iz 1. člena sporazuma združujejo iz proračunskih prihodkov ljubljanske občine v skladu z dogovorom o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980 in družbenim dogovorom o omejeni splošni porabi v občinah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 15/80) v SIS za preskrbo Ljubljane v naslednjih zneskih:
	«/.	Višina sredstev din
SOb Ljubljana Center	13,1	4,427.800
SOb Ljubljana Bežigrad	20,2	6,827.600
SOb Ljubljana Moste-Polje	'	6,4	2,163.200
SOb Ljubljana Šiška	46,8	15,818.400
SOb Ljubljana Vič-Rudnik	13,5 100,0	4,563.000 33,800.000
3.	člen
Združena sredstva iz 2. člena sporazuma so namenjena za povečano proizvodnjo mleka, sladkovodnih rib, prašičjega mesa in kruha, in jih koristijo izvajalci — udeleženci tega sporazuma v naslednjem:
	KIT Ij. mlekarne TOZD Posestva mlečna farma Boštanj	KGP Kočevje TOZD Govedoreja mlečna farma Mlaka	Emona Ribarstvo ribogojnica »Krka« Dvor	Agroemona TOZD - Pra- ’ šičereja farma prašičev Ihan	Žito TOZD Pekarna Bežigrad sanacija kotlovnice	Skupaj
Center	1,310.000	1,781.600	524.000	524.000	288.200	4,427.300
Bežigrad	2.020.000	2,747.200	808.000	808.000	444.400	6,827.600
Moste-Polje	640.000	870.400	256.000	256.000	140.800	2,163.200
Šiška	4,680.000	6,364.800	1,872.000	1,872.000	1,029.600	15,818.400
Vič-Rudnik	1,350.000	1.836.000	540.000	540.000	297.000	4.563.000
	10,000.000	13,600.000	4,000.000	4,000.000	2,200.000	33,800.000
sredstev po 2. členu sporazuma nastanejo v roku 8 dni po sklenitvi sporazuma in je sklenjen, ko ga podpišejo vsi udeleženci sporazuma.
6.	člen '
Izvajalci preskrbe se zavezujejo, da bodq namensko združena sredstva uporabili za programe, navedene v 3. členu tega sporazuma ter dobavljali proizvode iz sedanjega in povečanega obsega proizvodnje po naslednji dinamiki:
KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva
	1980	1981	1982	1983	Polna !984 zmogljivost1^3
mleko v 1 —	farma Boštanj (320 krav) —	celotna proizvodnja za preskrbo Ljubljane plemenske telice'za remont črede	1.400.000 4.900.000 30	1,600.000 5,200.000 250	1.700.000 5.400.000 300	1.750.000 5.500.000 300	1.800.000	2,000.000 143 5.700.000	5,900.000 120 300	300	300
KGP Kočevje TOZD Govedoreja					
	1980	1981	1982	1983	1984 zmogljivost1^?,!?3 1985	80/85
mleko v 1 —	farma Mlaka (320 krav)* —	celotna proizvodnja za preskrbo Ljubljane	1.650.000 7.900.000	1.700.000 8.100.000	1,800.000 8,400.000	2,800.000 8,600.000	2.900.000	3,000.000 181 8.700.000	8,800.000 111
* Izgradnja nove farme Mlaka je po srednjeroč- obstoječih objektov v letu 1982 in se bo stalež krav nem planu za obdobje 1981—1985 vezana na adaptacijo povečal od 320—520 krav.
Emona Ribarstvo
1980	1981	1982	1983
sladkovodne ribe v tonah
—	ribogojnica — Krka Dvor pri Žužemberku	—	70	90	100
—	celotna proizvodnja	105	185	235	255
Agroemona
TOZD Prašičereja Ihan
	1980	1981	1982	1983	1984	1985	Indeks 81/85
prašičje meso v tonah •— farma prašičev Ihan za 410 kom plem. svinj — celotna proizvodnja za preskrbo Ljubljane	3.520	6.050	7.150	7.150	7.150	7.150	203
Žito	^ TOZD Pekarna Bežigrad							
	1980	1981	1982	1983	1984	1983	Indeks 81/85
Kruh v tonah (sanacija kotlovnice) celotna prozivodnja za preskrbo Ljubljane	5.750	5.750	5.750	5.750	5.750	5.750	100
1984	1935
110	120	170
285	305 . 290
4.	člen	y
Združena sredstva iz 2. člena sporazuma so namenjena za razvojne programe: KIT ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, KGP Kočevje TOZD Govedoreja in Emona Ribarstvo za zagotovitev potrebne lastne udeležbe pri bančnem kreditu, pri razvojnem programu Agroemone TOZD Prašičereja Ihan in Žito — TOZD Pekarna Bežigrad pa so ta sredstva del skupne udeležbe.
5.	člen
Obveznosti ljubljanskih občin do združevanja
7.	člen
Združena sredstva bodo plasirana preko Ljubljanske banke — gospodarske banke, ki bo opravila komisijski posel v imenu in za račun SIS za preskrbo Ljubljane.
Rok vračila vloženih sredstev je enak roku vračila sredstev, ki jih po sporazumu o kreditiranju naložb v kmetijstvo vlaga v naložbo temeljna banka z moratorijem, ki ne more biti daljši od 5 let.
Vsak udeleženec dogovora lahko predlaga, naj se
zaradi spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je udeležencu dogovora bistveno otežena izpolnitev materialne obveznosti, spremenijo pogoji vračila prejetih sredstev.	^
Uporabnik sredstev vrača sredstva po preteku moratorija v enakih letnih obrokih, revaloriziranih po letni stopnji 3 odstotke.
Uporabnik sredstev nosi stroške bančnih opravil v zvezi z uporabo sredstev.
8.	člen
Organizacije združenega dela navedene v 4. členu tega samoupravnega sporazuma, ki ne bodo izpolnile obveznosti, prevzetih s tem samoupravnim sporazumom, morajo povrniti SIS za preskrbo Ljubljane vso nastalo škodo zaradi dobave manjših količin prehrambenih proizvodov, kot pa so navedene v 6. členu tega samoupravnega sporazuma.
Nastalo škodo ugotovi SIS za preskrbo Ljubljane tako, da vsako leto do 15. februarja ugotovi za preteklo leto, kako so OZD, udeleženke tega samoupravnega sporazuma izpolnjevale svoje obveznosti. Organizacija združenega dela, ki ni dobavila dogovorjene količine, mora SIS za preskrbo Ljubljane povrniti škodo v višini sorazmernega deleža glede na prejeta sredstva in dobavljene količine proizvodov.
SIS za preskrbo Ljubljane in organizacija združenega dela pa se lahko tudi sporazumeta, da bo OZD dobavila manjše količine prehrambenih proizvodov v naslednjem letu. Tak sprazum mora biti sestavljen v pismeni obliki s točno določenimi roki in količinami.
9.	člen
O porabi finančnih sredstev, ki jih zbere SIS za preskrbo Ljubljane po določilu 8. člena tega samoupravnega sporazuma, bdločajo izvršni sveti občin in mesta.
10.	člen
Za reševanje sporov nastalih po 8. členu tega samoupravnega sporazuma je pristojno Temeljno sodišče v Ljubljani.
Za vse druge spore, ki bi nastali v zvezi z izvajanjem določil tega samoupravnega sporazuma pa je pristojno sodišče združenega dela v Ljubljani.
St. 1568/1-80
Ljubljana, dne 24. oktobra 1980.
41.
Na podlagi 54. člena ustave SRS, 389. člena zakona o združenem delu in 14. člena družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, sprejemajo podpisnice družbenega dogovora
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane 1
1.	člen
Samoupravna interesna skupnost za preskrbo Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: SIS) se ustanovi za boljšo organizacijo in zagotovitev preskrbe Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki na podlagi te-
kočih in razvojnih načrtov za zadovoljevanje potreb občanov in delovnih ljudi v vseh razmerah, z upoštevanjem načel svobodnega nastopanja- na tržišču in medsebojnega samoupravnega sporazumevanja o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi.
2.	člen
Člani SIS so temeljne in druge organizacije združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo kmetijske živilske pridelke in izpolnjujejo pogoje 6. člena družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, uporabniki njihovih proizvodov ter družbenopolitičnih skupnosti in druge organizacije, ki so podpisale družbeni dogovor o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki in sprejmejo vse pravice in obveze po navedenem družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu
3.	člen
Naloge samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane so:
—	planiranje proizvodnje in preskrbe na osnovi planov celokupnih potreb mesta Ljubljane, tudi za primer elementarnih in drugih nesreč,
—	izdelava letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov proizvodnje in preskrbe posameznih kmetijskih in živilskih pridelkov,
—	zagotavljanje kontinuitete in samoupravne povezanosti reprodukcijskega toka proizvodnje, predelave, trgovine in potrošnje,
—	skupno prizadevanje za napredek in boljšo organiziranje proizvodnje, predelave in trgovine,
—	razmejevanje pravice in obveznosti podpisnic sporazuma,
—	skupna prizadevanja za investicije v napredek proizvodnje, predelave in razširitev maloprodajne mreže tržnic, skladišč in opreme ter objektov skupnega interesa v skladu z razvojnimi programi mesta in občin ter v skladu s potrebami SLO,
—	dogovarjanje za skupno izkoriščanje obstoječega hladilniškega prostora, prvenstveno za preskrbo Ljubljane s kmetijskimi in živilskimi pridelki,
—	zagotavljanje zbiranja sredstev za izravnalni sklad ter smotrne uporabe ter sredstev,
—	sodelovanje s potrošniki prek potrošniških svetov,
—	izpolnjevanje ostalih nalog, ki izhajajo iz razvojnih programov mest in občin na področju preskrbe s kmetijskimi živilskimi pridelki.
4.	člen
Člani SIS prevzemajo skrb za pridelovanje, predelavo in promet s kmetijskimi živilskimi pridelki in odgovornost za kontinuirano preskrbovanje mesta Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki: kruh, nleko in maslo, sveže meso in ribe, sadje, zelenjavo n povrtnine.
5.	člen
Člani SIS bodo združevali delo in sredstva za razvoj proizvodnje, izgradnjo skladišč in hladilnic, predelovalnih in prodajnih kapacitet in na teh osnovah tudi delili skupaj doseženi dohodek.
Člani SIS bodo združevali delo in sredstva na podlagi medsebojnega interesa članov SIS.
O združevanju dela in sredstev ter delitvi doseženega dohodka, se bodo člani SIS dogovorili s posebnimi samoupravnimi sporazumi po zakonu o združenem delu.
6.	člen
Člani SIS bodo pri tej samoupravni interesni skupnosti oblikovali za pokrivanje dogovorjenih razikov izravnalni sklad.
Naloge izravnalnega sklada so:
—	pokrivanje dogovorjenih rizikov v okviru dogovorjenega programa preskrbe v proizvodnji in distribuciji,
—	pospeševanje prc^izvodnje kmetijskih pridelkov, ki jih na tržišču primanjkuje,
—	intervencijske nabave manjkajočih količin kmetijskih živilskih pridelkov,
—	pokrivanje razlik v cenah v slučaju, ko s predpisi določene prodajne cene ne pokrivajo poprečnih družbeno priznanih cen.
Izravnalni sklad bodo podpisnice oblikovale s posebnim samoupravnim sporazumom.
7.	člen
Medsebojne obveze, ki šo jih članice SIS sprejele za boljšo preskrbo Ljubljane po letnih planih, ne morejo enostransko prenehati ali se spreminjati do konca obdobja, za katerega je letni plan sprejet, ne glede na izstop iz članstva SIS.
8.	člen
SIS za preskrbo mesta Ljubljane je pravna oseba.
Sedež je v Ljubljani.
SIS za preskrbo mesta Ljubljane zastopa sekretar
Organ upravljanja SIS je skupščina, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Oba zbora odločata enakopravno o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
V	zbor uporabnikov delegirajo po enega delegata: — Medobčinski svet zveze sindikatov ljubljanske
regije,
—	občinski sveti zveze sindikatov,
— Mestni svet zveze sindikatov,
— Mestna in občinske konference svetov potrošnikov,
— Skupnost občin ljubljanske regije,
—	skupščine občin iz zbordv krajevnih skupnosti, — Skupščina mesta Ljubljane iz zbora občin,
—	temeljne in druge organizacije združenega dela, ki uporabljajo kmetijske živilske pridelke.
V	zbor izvajalcev delegirajo po enega delegata:
—	temeljne in druge organizacije združenega dela, Članice SIS,
— TOZD Živilski trgi Ljubljana
—	poslovne banke,
— Medobčinski odbor GZS za ljubljansko regijo. 10
10.	člen
Naloge skupščine SIS so:
—	sprejme samoupravni sporazum o ustanovitvi
SIS,
—	sprejme samoupravni sporazum za oblikovanje izravnalnega sklada,
—	sprejme program dela SIS,
—	voli predsednika in namestnika predsednika
SIS,
—	sprejme letne, srednjeročne in dolgoročne plane razvoja proizvodnje in preskrbe mesta Ljubljane, s katerimi zagotavlja redno preskrbo mesta Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki,
—	voli 3 člane v koordinacijski odbor za izvajanje družbena dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki,
—- daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest v
SIS,
—	voli izvršni odbor SIS,
—	zagotavlja zbiranje sredstev za izravnalni sklad in smotrno uporabo teh sredstev,
—	sprejme letni finančni plan SIS,
—	imenuje komisije za posamezna vprašanja s področja delovanja SIS,
—	sprejme poslovnik o svojem delu.
11.	člen
Za spremljanje, usklajevanje in izvajanje tekočih nalog 'izvoli skupščina SIS izvršni odbor.
Izvršni odbor ima 9—15 članov. Voli ga skupščina SIS izmed svojih članov.
12.	člei.
e
Izvršni odbor odgovarja za svoje delo skupščini
olS.
13.	člen
Poleg nalog, ki so določene v programu dela SIS, ima izvršni odbor še naslednje naloge in pristojnosti:
—	izvršuje sklepe skupščine, ..
—	pripravlja predloge planov, samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki jih sprejme skupščina,
—	razpisuje in sprejema delavce v delovno skupnost SIS na podlagi sistemizacije delovnih mest,
—	voli predsednika in namestnika predsednika izvršnega odbora,
—	odloča o materialno finančnem poslovanju SIS v okviru vsakoletnega finančnega plana, ki ga sprejme skupščina,
—	sodeluje s Skupščino mesta Ljubljane in občinami pri izdelavi planov družbenega razvoja za področje preskrbe,
—	opravlja vse druge zadeve, ki so nujne za učinkovito delo skupščine,
—	in druge naloge, ki so opredeljene v programu dela SIS.
14.	člen
Mandat predsednika in namestnika skupščine SIS in Člana izvršnega odbora je 2 leti. Vsakdo je lahko imenovan za predsednika in namestnika ali člana izvršnega odbora največ za dve mandatni dobi.
15.	člen
SIS ima strokovno službo, ki se organizira kot de-.^vna skupnost SIS. Delovno skupnost vodi sekretar SIS.
Mandatna doba sekretarja SIS je 4 leta.
16.	člen
Sredstva za delo delovne skupnosti zagotovi skupščina SIS s finančnim planom SIS.	\
17.	člen
Člani delovne skupnosti SIS odgovarjajo za svoje delo skupščini SIS in izvršnemu odboru. Medsebojne pravice in obveze delavcev v delovni skupnosti se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih
razmerjih delavcev v združenem delu in drugimi samoupravnimi akti.
18.	člen
Člani SIS se obvezujejo, da bodo v 30 dneh po podpisu samoupravnega sporazuma izvolili delegata v skupščino SIS.
Po izvršenih volitvah delegatov se mora skupščina sestati najkasneje v dveh mesecih zaradi konstituiranja in izvolitve izvršnega odbora.
19.	člen
Člani SIS se obvezujejo:
—	zagotoviti sredstva za delo SIS,
—	predložiti SIS razvojne programe in ostale podatke, ki so potrebni za delo SIS,
—	sodelovati pri oblikovanju izravnalnega sklada,
—	spremljati delo SIS in pomagati, da bo SIS dosegla svoje cilje in opravila sprejete naloge.
20.	člen
Vsaka članica SIS lahko izstopi iz SIS. Članstvo preneha v SIS:
—	s pismeno izjavo članice o izstopu iz članstva po 1 letu od pismene izjave,
—	po sporazumu 's SIS, o čemer odloča skupščina
SIS,
—	s prenosom vseh pravic in obveznosti na drugo temeljno ali drugo organizacijo združenega dela.
—	s prenehanjem SIS.
21.	člen
Za reševanje morebitnih sporov ali nesoglasij imenuje izvršni odbor arbitražno komisijo.
Arbitražna komisija šteje 5 članov. V arbitražni komisiji so obvezno tudi delegati smrtih strani.
Odločitev arbitražne komisije je obvezna za podpisnike tega samoupravnega sporazuma. Za kršitve oziroma neizpolnjevanje odločitev arbitražne komisije, je pristojno sodišče združenega dela.
22.	člen
Predlog za spremembo ali dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko poda vsaka članica SIS. Za spremembe ali dopolnitve samoupravnega sporazuma velja enak postopek kot za sprejem.
23.	člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso udeleženi pri njegovi sklenitvi, če pristopijo k družbenemu dogovoru o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelk’" in podpišejo ta samoupravni sporazum.
24.	člen
Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga podpiše večina temeljnih in drugih organizacij združenega dela, skupnosti in organov, ki so podpisniki družbenega dogovora o organiz'- ni proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki.
Ljubljana, dne 23. novembra 1977.
Podpisniki:
Skupščina mesta Ljubljane
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad,
Skupščina občine Ljubljana Center
Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik
Skupščina občine Ljubljana Šiška
Medobčinski svet ZK ljubljanske regije Mestni svet ZS Ljubljana Občinski svet ZS Ljubljana Bežigrad Občinski svet ZS Ljubljana Center Občinski svet ZS Ljubljana Moste-Polje Občinski svet ZS Ljubljana Šiška Občinski svet ZS Ljubljana Vič-Rudnik Mestna konferenca svetov potrošnikov, Ljubljana Občinska konferenca svetov potrošnikov Ljubljana Bežigrad
Občinska konferenca svetov potrošnikov Ljubljana Center
Občinska konferenca svetov potrošnikov Ljubljana Vič-Rudnik
Občinska konferenca svetov potrošnikov Ljubljana Šiška
Emona — TOZD Mesna industrija Zalog Emona — TOZD Maloprodaja, Ljubljana Emona — TOZD Trgovina na veliko, Ljubljana Emona — TOZD Poljedelstvo-govedoreja, Domžale Emona — TOZD Pekarna Center, Ljubljana Mercator — TOZD Grmada, Ljubljana Mercator — TOZD Dolomiti, Ljubljana Mercator — TOZD Golovec, Ljubljana Mercator — TOZD Sadje-zelenjava, Ljubljana Mercator — TOZD Hladilnica, Ljubljana Mercator — TOZD Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana
Mercator — TOZD Grosist, Ljubljanr Ljubljanske mlekarne, Ljubljana Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva, Ljubljana Ljubljanske mlekarne — TOZD Trgovine, Ljubljana
Perutnina Ptuj — TOZD PP Commerce, Ptuj Perutnina Zalog, Ljubljana Kmetijska zadruga Velike Lašče, Velike Lašče Kmetijska zadruga Medvode, Medvode Kmetijska zadruga Cerknica — TOZD Sodelovanje, Cerknica
Kmetijska zadruga Stična, Ivančna gorica Gorenjska kmetijska zadruga, Kranj KIK Pomurka — TOZD Agromerkur, Murska Sobota
KIK Pomurka — Obrat za kmet. sodelovanje Pa-nonka, Murska Sobota
KIK Pomurka — Obrat za kmetijsko kooperacijo, Lendava
ABC Pomurka — TOZD Mesna industrija, Murska Sobota
ZKGP Kočevje, TOZD Mesarija, Kočevje ZKGP Kočevje, TOZD Prašičereja, Kočevje ZKGP Kočevje, TOZD Govedoreja, Kočevje Žito — TOZD Pekarne, Ljubljana Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Živilski trgi, Ljubljana
»Tikveš« Kavadarci, Makedonija PIK Vinkovci — OOUR Borinci, Vinkovci ABC — Trgovsko podjetje »Delikatesa«, Ljubljana Slovin — TOZD Slo veni j a-vino, Ljubljana Medobčinski odbor za ljubljansko regijo pri GZS, Ljubljana
Ljubljanska banka — Podružnica Ljubljana, Ljubljana
Dom upokojencev Tabor, Ljubljana
PTT Izobraževalni center, Ljubljana
Dom srednješolk Anice Cernejeve, Ljubljana
Dom Ivana Cankarja, Ljubljana
Dijaški dom Majde Vrhovnik, Ljubljana
42.
Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75 in 23/79), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78), ter 61. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 39. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1980 in na 35. seji zbora občin dne 27. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem odlokom se na območju mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: mesto Ljubljana) kot posebne družbenopolitične skupnosti, urejajo:
—	prepovedi prometa,
—	parkiranje in ustavljanje,
—	avtobusna postajališča,
—	posebni prometni pasovi,
—	omejitev hitrosti vožnje,
—	posebne prometne storitve,
—	cestno prometna signalizacija in
—	pionirska prometna služba.
2.	člen
Območje ožjega središča mesta po tem odloku zajema območje med Trgom OF — Resljevo cesto — Kopitarjevo ulico — Krekovim trgom — grajskim predorom — Karlovško cesto — Cojzovo cesto — Aškerčevo cesto — Trgom MDB — Cesto 7. korpusa. II.
II.	PREPOVEDI PROMETA
1.	Posfebne prometne površine za pešce
3- člen
Na območju mesta Ljubljane so posebne prometne površine za pešce. To so posebej označene ceste, ulice in trgi v mestu ali naseljih, na katerih je promet z motornimi vozili, kolesi in kolesi z motorjem omejen oziroma prepovedan, pešci pa lahko uporabljajo celotno prometno površino.
4.	člen
Posebne prometne površine namenjene pešcem določa Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane z odredbo o prometni ureditvi na območju mesta Ljubljane.
5.	člen
Promet z vozili na posebnih prometnih površinah za pešce je dovoljen samo za stanovalce tega območja, ki imajo na vozilu posebno nalepko, za dovoz in odvoz blaga ter za vozila komunalnih služb in avtotaksijev, vendar samo v času, ki ga določi Komite za promet in zveze mesta Ljubljane.
Komite za promet in zveze mesta Ljubljane izda nalepko stanovalcu na podlagi izjave hišnega sveta.
Izven časa iz prvega odstavka tega člena je dovoljen promet na posebnih prometnih površinah za pešce za vozila organov za notranje zadeve, vozila prve pomoči na nujni vožnji, vozila gasilskih služb na nujni vožnji, za vozila PTT služb na službeni vožnji in vozila za nujne intervencije komunalnih služb.
6.	člen
Stanovalci iz prvega odstavka 5. člena ne smejo ustavljati in parkirati na posebnih prometnih površinah namenjenih pešcem.
Prepoved ustavljanja in parkiranja iz prejšnjega odstavka ne velja za invalidne osebe iz 19. člena zakona o varnosti cestnega prometa.
2.	Tovorna motorna vozila, vlačilci, traktorji in delovni stroji
7.	člen
Znotraj ožjega središča mesta, določenega z 2. členom tega odloka, je prepovedan promet tovornih motornih vozil, razen vozil za dovoz in odvoz blaga, katerih največja dovoljena teža ne presega 3,5 t
Omejitve iz prvega odstavka ne veljajo za vozila komunalnih in gasilskih služb, ki opravljajo dela znotraj ožjega središča mesta.
Komite za promet iz zveze mesta Ljubljane lahko izjemoma dovoli promet na območju iz prvega odstavka tega člena ostalim tovornim motornim vozilom ; večjo skupno težo od dovoljene.
8.	člen
Na Titovi, Celovški, Tržaški, Dolenjski, Smartinski in Zaloški cesti ter na cestah, ki oklepajo ožje središče mesta, je v času od 5. ure do 7,30 in od 13,30 do 15.30 prepovedan promet vlačilcev železniških vagonov, traktorjev in delovnih strojev.
3.	Učenje vožnje z motornimi vozil;
9.	člen
Na območju ožjega središča mesta, določenega z 2. členom tega odloka, in na cesti Slovenskih kmečkih uporov je prepovedano učenje z motornimi vozili in opravljanje vozniškega izpita.
10.	člen
' Na cestah, ki oklepajo ožje središče mesta na mestnih vpadnicah, to je na Titovi cesti (od Bavarskega dvora do križišča Titova-Topniška), na Tržaški cesti (od Trga MDB do križišča z Viško cesto), na Karlovški cesti (od predora do Dolenjske ceste), na Dolenjski cesti do končnega avtobusnega postajališča, na Celovški cesti (od Delavskega doma do Kosmačeve ceste) in na Smartinski cesti (od Masarykove do zgradbe delovne organizacije »Žito« na Smartinski cesti), na Topniški ulici (od Titove do Linhartove ceste), na Masarykovi ter na Zaloški cesti (od Njegoševe do Za-dobrovške ceste) je prepovedano učenje z motornim vozilom v času od 5. ure do 7.30 in od 13.30 do 15.30.
4.	Začasna preusmeritev prometa
11.	člen
Komite za promet in zveze mesta Ljubljane lahko na predlog organizatorja javne prireditve dovoli začasno preusmeritev prometa. Predlagatelj je dolžan podati vlogo za začasno preusmeritev prometa vsaj sedem dni pred pričetkom prireditve ter hkrati predložiti skico prometne ureditve, ki jo izdela pooblaščena projektantska organizacija.
Organizator prireditve mora vsako preusmeritev prometa pravočasno objaviti v sredstvih javnega obveščanja. V tej objavi mora biti točno navedena spre-
memba s skico preusmeritve, čas trajanja in razlog. Stroški objave in spremembe bremenijo organizatorja javne prireditve.	(
III.	PARKIRANJE IN USTAVLJANJE
12.	člen
Na območju mesta Ljubljane so za parkiranje motornih vozil namenjene naslednje vrste parkirnih površin:
—	javne parkirne površine,
—	rezervirane parkirne površine.
13.	člen
Javne parkirne površine so:
—	površine, določene s prometnimi znaki,
—	površine, kjer je parkiranje časovno omejeno in
—	površine, kjer je parkiranje nadzorovano.
Parkirne površine iz prejšnjega odstavka določi
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane z odredbo o prometni ureditvi na območju mesta Ljubljane. -
14.	člen
Rezervirane parkirne površine so:
—	površine za potrebe organizacij združenega dela, drugih organizacij, skupnosti in fizičnih oseb v zvezi z njihovo proizvodno ali storitveno dejavnostjo,
—	površine za vozila za sposojanje in
—	površine za sejem motornih vozil.
Površine iz prejšnjega odstavka določi Komite za promet in zveze mesta Ljubljane z odločbo
15.	člen
Parkiranje tovornih motornih vozil in avtobusov je dovoljeno le na javnih parkirnih površinah, določenih za tovornjake in avtobuse.
Obvestilni znaki na mestnih vpadnicah opozarjajo voznike na javne parkirne površine, določene za tovornjake in avtobuse.
Komite za promet in zveze mesta Ljubljane lahko izjemoma dovoli parkiranje tovornjakov in avtobusov na drugih površinah izven lokacij iz prvega odstavka, organizacijam združenega dela in fizičnim osebam, v zvezi z njihovo proizvodno ali storitveno dejavnostjo.
16.	člen
Avtobusom s končno postajo v Ljubljani je ob prihodu na avtobusno postajo dovoljen postanek do 5 minut za izstop potnikov in prijavo prihoda v prometni pisarni.
Avtobusom medkrajevnih linij je na avtobusni postaji v Ljubljani dovoljen postanek v boksu največ do 30 minut.
Avtobusi medkrajevnih linij, katerih postanek j? ' daljši od 30 minut in krajši od dveh ur, so lahko par-' kirani na rezervirani parkirni površini le s posebnim dovoljenjem delovne organizacije Avtobusna postaja Ljubljana.
Delovna organizacija Avtobusna postaja Ljubljana je dolžna vzdrževati po posebni pogodbi rezervirano parkirno površino za avtobuse medkrajevnih linij. 17
17.	člen
Za parkiranje vseh vrst motornih vozil na površinah, kjer je parkiranje nadzorovano in na površinah, kjer je parkiranje urejeno z javnimi parkirnimi urami, mora voznik plačati parkirnino
Čas parkiranja in višina parkirnine sta označena na dopolnilni tabli prometnega znaka oziroma na parkirni uri.
Višino parkirnine določa organizacija združenega dela, ki opravlja komunalne storitve na območju mesta Ljubljane, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane.
Vozila iz 19. člena zakona o varnosti cestnega prometa in vozila organov za notranje zadeve, JLA, TO, prve pomoči na nujnih vožnjah, gasilskih služb na nujnih vožnjah, PTT služb na službenih vožnjah in vozila za nujne intervencije komunalnih služb so oproščene plačila parkirnine.
Nadzor nad plačevanjem parkirnine za parkiranje in nad parkiranjem opravljajo pooblaščene uradne osebe komunalne inšpekcije.
18.	člen
Višina najemnine za rezervirane parkirne površine se določi z odločbo iz 2. odstavka 14. člena tega odloka, vendar ne sme biti višja od stroškov vzdrževanja za te površine.
JLA, TO in brgani za notranje zadeve ne plačujejo najemnine za rezervirane parkirne površine.
19.	člen
Javne in rezervirane parkirne površine vzdržuje organizacija združenega dela, ki opravlja komunalne storitve na območju mesta Ljubljane, na podlagi posebnih pogodb, ki jih sklene s komunalnimi skupnostmi ljubljanskih občin oziroma z uporabniki rezerviranih površin.
Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora vzdrževati obstoječe prometne znake in označbe na parkirnih površinah in opravljati druga vzdrževalna dela, navedena v posebni pogodbi.
IV.	AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
20.	člen
Postajališča medkrajevnega in primestnega avtobusnega prometa morajo biti izven vozišča javnih cest in ponoči osvetljena ter označena s predpisanimi prometnimi znaki, postaj ališčno tablo z označbo linij na voznem redu.
21.	člen
Začetna, končna in tranzitna postajališča medkrajevnega in primestnega avtobusnega potniškega prometa so na glavni avtobusni postaji.
Vozne smeri avtobusov na glavno avtobusno postajo in s postaje določa Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane z odredbo o prometni ureditvi na objnočju mesta Ljubljane.
Avtobusi medkrajevnega in primestnega avtobusnega prometa imajoi zadnje postajališče pred glavno avtobusno postajo na začetnem postajališču redne proge javnega mestnega potniškega prometa.
Po potrebi imajo avtobusi medkrajevnega in primestnega potniškega prometa med začetnim postajališčem redne proge javnega mestnega potniškega prometa in glavno avtobusno postajo lahko več postajališč, kar v upravičenih primerih dovoljuje Komite za promet in zveze' mesta Ljubljane
22.	člen
Postajališča javnega mestnega potniškega prometa na območju mesta Ljubljane določi z razvojnim programom organizacija združenega dela, ki opravlja javni prevoz potnikov. Na del razvojnega programa, ki se nanaša na postajališča javnega mestnega potniškega prometa, je potrebno soglasje Komiteja za promet in zveze mesta Ljubljane.
23.	člen
Postajališča javnega mestnega potniškega prometa in primestnega avtobusnega prometa na območju mesta Ljubljane lahko uporabljajo z dovoljenjem Komiteja za promet in zveze tudi organizacije združenega dela in druge organizacije, ki opravljajo poseben javni prevoz potnikov (delavcev na delo, učencev v šolo itd.).
Avtobusi za prevoz' učencev v šolo morajo imeti spredaj, zadaj in ob straneh napis, da vozijo učence.
Organizacije iz prvega odstavka tega člena so dolžne prijaviti vozni red takih prevozov. •
V.	POSEBNI PROMETNI PASOVI
24.	člen
Po posebnih rumenih prometnih pasovih, ki so določeni v odredbi o prometni ureditvi na območju mesta Ljubljane, smejo voziti avtobusi, vozila milice, reševalna vozila, gasilska vozila, avtotaksiji in vozila PTT služb.
25.	člen
Vozniki koles in koles z motorjem vozijo po prometnem pasu ob skrajnem desnem robu.
Na cestiščih s posebno kolesarsko stezo ali kolesarskim pasom morajo voziti vozniki koles in koles z motorjem po tej stezi oziroma pasu.
Na voziščih, kjer so posebni prometni pasovi ali je z znakom prepovedan kolesarski promet, je prepovedana vožnja s kolesi in kolesi z motorjem.
Posebne prometne površine namenjene kolesarjem določa Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane z odredbo o prometni ureditvi na območju mesta Ljubljane.
26.	člen
Kolesa in kolesa z motorjem je dovoljeno puščati le na mestih, opremljenih s stojali, ali tako, da ne ovirajo prometa.
VI.	OMEJITEV HITROSTI VOŽNJE
27.	člen
Na predlog krajevne skupnosti ali izvršnega sveta občinske' skupščine lahko Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane predlaga Skupščini mesta Ljubljane, da na posameznih območjih mesta Ljubljane omeji hitrost na manj kot 60 km na uro. VII.
VII.	POSEBNE PROMETNE STORITVE
1.	Dovoz in odvoz blaga
28.	člen
Pogoje za dovoz in odvoz blaga v ožjem središču mesta določi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane v odredbi o prometni ureditvi na območju mesta Ljubljane.
Na cestah, kjer so zaznamovani posebni rumeni prometni pasovi, kolesarske steze ali pasovi in kjer je prepovedano ustavljanje in parkiranje, je dovoljen dovoz in odvoz blaga v času od 20.30 do 5.30.
Zaradi nakladanja in razkladanja blaga ne sme biti oviran promet.
2.	Čiščenje prometnih površin
29.	člen
Čiščenje in pranje javnih cest in drugih prometnih površin ter odvoz smeti iz območja v ožjem središču mesta, določenem v 3. členu, je dovoljeno med
22.	in 5. uro, v izjemnih primerih tudi izven tega časa, z dovoljenjem Komiteja za promet in zveze mesta Ljubljane. v
30.	člen
Izvajalec zimske službe mora pravočasno objaviti v radiu (ali v drugih sredstvih javnega obveščanja) program svojega dela in pozvati lastnike oziroma imetnike pravice uporabe motornih vozil, naj jih odstranijo z območij, na katerih se bodo izvajala dela.
Izvajalec zimske službe za odvažanje snega mora postaviti pred začetkom dela obvestilne znake, ki opozarjajo na opravljanje zimske službe.
Izvajalec zimske službe ima pravico odstraniti vozilo, ki je nepravilno parkirano, na stroške lastnika, imetnika pravice uporabe vozila.
3.	Delo na javnih prometnih površinah
31.	člen
Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora imeti izvajalec dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
Zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti najmanj 15 dni pred pričetkom del in mora vsebovati podatke o začetku in trajanju del, o zavarovanju kraja ter soglasje Komiteja za promet in zveze mesta Ljubljane glede ureditve prometa v času izvajanja del.
V dovoljenju lahko upravni organ tudi določi, da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času ter določi še druge ukrepe za varnost prometa.
4.	Posebna uporaba prometne površim
32.	člen
Dovoljenje za postavitev kioskov, prodajnih stojnic in mizic, telefonskih govorilnic in podobno na javnih prometnih površinah izdaja pristojni občinski upravni organ v soglasju s Komitejem za promet in zveze mesta Ljubljane.
5.	Odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil
33.	člen
če najde pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet, vozilo parkirano tako, da pomeni to neposredno nevarnost ali oviro za udeležence v prometu, odredi, da se odstrani s ceste ali druge prometne površine in sicer na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila (na primer vozilo, parkirano na kolesarski stezi, na pločniku ali na drugi prometni površini, namenjeni pešcem).
34.	člen
Odstranitev nepravilno parkiranega vozila opravi organizacija združenega dela, ki jo določi Skupščina mesta Ljubljane.
35.	člen
Organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil, mora oskrbeti primeren prostor za spravljanje odstranjenih vozil in za njihovo čuvanje.
36.	člen
Višino stroškov za odvoz nepravilno parkiranih vozil določa organizacija združenega dela iz prejšnjega člena v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane.
37.	člen
Ce voznik, lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila odstrani vozilo po tem, ko je pooblaščena uradna oseba že pozvala pooblaščeno organizacijo, da odstrani vozilo, vozilo pa še ni odstranjeno, mora voznik, lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, plačati do tedaj nastale stroške, vendar najmanj 50 °/o določene višine stroškov.
Šteje se, da vozilo ni odstranjeno, dokler vlečno vozilo ni odpeljalo.
VIII.	CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJA
38.	člen
Prometno signalizacijo postavlja in vzdržuje za taka dela usposobljena organizacija združenega dela, ki jo določi Skupščina mesta Ljubljane.
39.	člen
Organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi, ki skrbijo za javne ceste in jih vzdržujejo, morajo organizirati in stalno opravljati nadzor nad stanjem ter vzdrževanjem javnih cest in objektov na njih, nad postavljanjem prometnih znakov in nad zagotavljanjem pogojev za varen in neoviran promet na javnih cestah.
40.	člen
Postavitev nove ali nadomestitev "manjkajoče cestno prometne signalizacije financirajo upravljale! prometnih površin. Postavitev cestno prometne signalizacije na novih cestah financirajo investitorji.
Odločbo o postavitvi ali odstranitvi cestno prometne signalizacije izda Komite za promet in zveze mesta Ljubljane.
41.	člen
Organizacija iz 38. člena izvaja prometno signalizacijo po programu, ki ga sprejme v soglasju s Komitejem zh promet in zveze mesta Ljubljane. 42 43
42.	člen
Register cestno prometne signalizacije vodi organizacija iz 38. člena tega odloka, ki upravlja komunalne storitve na območju mesta Ljubljane.
IX.	PIONIRSKA PROMETNA SLUŽBA
43.	člen
Za večjo prometno' varnost otrok lahko organizirajo šole v sodelovanju z občinskimi sveti za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prometu pionirsko prometno službo.
Pionirsko prometno službo izvajajo pionirji. Pionirska prometna služba ob prehodih za pešce v neposredni bližini šol zbira skupine otrok, katere prečkajo vozišče po zaznamovanem prehodu za pešce.
Vozniki so dolžni upoštevati znake pionirjev prometnikov, ko gre skupina otrok čez prehod za pešce.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek:
1.	voznik kolesa ali kolesa z motorjem, ki ravna v nasprotju z določili 3. člena tega odloka,
2.	kdor pušča kolesa ali kolesa z motorjem v nasprotju z določilom iz 26. člena.
45.	člen
Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor ravna v nasprotju z določilom 5. člena,
2.	stanovalec, ki pusti vozilo v nasprotju z določilom 6. člena,
3.	kdor ne plača uporabnine za parkiranje (17. člen),
4.	voznik kolesa in kolesa z motorjem, ki ravna v nasprotju z določili 25. člena tega odloka,
5.	kdor pri nakladanju ali razkladanju blaga ovira promet (3. odstavek 28. člena),
6.	kdor ne upošteva znakov, pionirske prometne službe (43. člen).
46.	člen
Denarne kazni za prekrške iz 44. in 45. člena tega odloka izterjajo takoj na mestu delavci milice ali komunalni stražarji po določilih zakona o prekrških.
47.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 1.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določilom 3. člena,
2.	kdor v ožjem središču mesta opravlja promet tovornih motornih vozil v nasprotju z določilom prvega odstavka 7. člena tega odloka,
3.	voznik, ki ravna v nasprotju z 8. členom,
4.	kdor poučuje ali dovoli opravljati vozniški izpit v nasprotju z 9. členom,
5.	kdor poučuje vožnjo z motornim vozilom v nasprotju z določilom 10. člena,
6.	voznik tovornjaka in avtobusa, ki parkira v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena tega odloka,
7.	kdor ravna v nasprotju z določili prvega, drugega in tretjega odstavka 16. člena,
8.	kdor dovaža ali odvaža blago v času v nasprotju z določili drugega odstavka 28. člena tega odloka.
48.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 1.- točke 45. člena in 2., 3., 6. in 8. točke 47. člena tega odloka kot prevoznik.
49.	člen
Z denarno kaznijo cd 1.C00 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če ravna v nasprotju s 5. členom,
2.	če v ožjem središču mesta opravlja promet tovornih motornih vozil v nasprotju z določili prvega odstavka 7. člena tega odloka,
3.	če ravna v nasprotju z 8. členom tega odloka,
4.	če parkira tovorna motorna vozila ali avtobuse na območju mesta Ljubljane izven za to določenih parkirnih prostorov (15. člen),
5.	če ravna v nasprotju z določilom 16. člena (prvi, drugi in tretji odstavek),
6.	če ne vzdržuje obstoječih prometnih znakov in označb na parkirnih prostorih in ne opravi drugih vzdrževalnih del (2. odstavek 19. člena),
7.	če ne označi in ne osvetli postajališč medkrajevnega in primestnega avtobusnega prometa na predpisan način (20. člen),
8.	če uporabljajo postajališče primestnega avtobusnega prometa v nasprotju z določilom 3. odstavka
23.	člena,
9.	če dovaža ali odvaža blago v nasprotju z drugim odstavkom 28. člena,
10.	če čisti in pere javne ceste in prometne površine izven časa, določenega v 29. členu tega odloka,
11.	če ravna v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 30. člena,
12.	če brez. dovoljenja pristojnega upravnega organa opravlja delo na javnih prometnih površinah (31. člen, 1. odstavek).
Z denarno kaznijo od 500 do 1.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali druge pravne osebe, ki store prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50.	člen
Komite za promet in zveze mesta Ljubljane ureja na predlog izvršnih svetov ■ občinskih skupščin oziroma pristojnih občinskih upravnih organov:
—	prednostne in stranske ceste,
—	enosmerne ceste,
—	promet pešcev in koledarjev,
—	postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu,
—	posebne tehnične in druge ukrepe za varnost °trok na prehodih čez vozišče v bližini šol,
—	promet pred izhodi iz objektov iz organizacij združenega dela ter skupnosti,
—	gonjenje in vodenje živali ter
—	druge zadeve lokalnega pomena v naselju.
t	51. člen
Obveznosti, določene v tem odloku, morajo nosilci izvršiti najkasneje v roku 6 mesecev od dneva, ko začne veljati ta odlok.
52. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati °dlok o ureditve cestnega prometa v Ljubljani (Urad-ni Ust SRS, št. 10/76, 16/76 in 15/78).
53. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 34-3/80
Ljubljana, dne 27. novembra 1980.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
43. .
Na podlagi 16. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na 37. seji zbora občin dne 29. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin
l/ člen
Vrednost točke za izraču’- nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin za leto 1981 je 0,0096 dinarjev.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 3/80).
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-4/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane,
Marjan Rožič 1. r.
CELJE
44.
Skupščina občine Celje je na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1980 na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o proračunu občine Celje za leto 1980
1.	člen
V odloku o proračunu občine Celje za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 6-394/80) . se v bilanci prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje, v oddelku B — splošni razpored prihodkov, izvršijo naslednje spremembe:
1.	Razporedna skupina 01 se spremeni in se glasi:
01 Glavni namen 01 — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 01—1 Sredstva za redno dejavnost 01—2 Sredstva za posebne namene Vsega glavni namen 01
2.	V razporedni skupini 04 se postavka 04—3 spremeni in se glasi:
04—3 Sredstva za odplačevanje anuitet in drugih obveznosti
Dodajo se nove postavke in sicer:
04—10 Sofinanciranje toplovodnega priključka Gimnazije
04—11 Sofinanciranje signalnega sistema za ugotavljanje onesnaženosti zraka 04—12 Sofinanciranje nakupa stanovanja za pokrajinski odbor
04—13 Sofinanciranje prispevka za komunalne priključke zgradbe UJV 04—14 Odplačilo kreditov za OKS Vsega glavni namen
3.	Razporedna skupina 10 se spremeni in se glasi:
10 Glavni namen komunalna dejavnost
4.	Razporedna skupina »druga poraba« se spremeni in se glasi:
»druga poraba«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 400-14/79
95.573.900
13.941.900
109,515.800
5,900.000
200.000
150.000
670.000
135.000
195.000
23,395.500
11,750.000
1,712.000
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
45.
Skupščina občine Celje je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na ločenih sejah vseh treh zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto 1979
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto 1979.
2.	člen
Prihodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci občinskega proračuna za leto 1979 takole:
din
—	skupni prihodki	169.999.529,54
—	skupna razdelitev	prihodkov	168,207.522,29
—	prihodki za razporeditev	1,792.007,25
3.	člen
Prihodki za razporeditev iz prejšnjega člena v znesku din 1,792.007,25 se razporedijo v proračunu za leto 1979 na ustrezne postavke prihodkov oziroma splošnega razporeda prihodkov za:
din
1.07—01 Sredstva za sofinanciranje obnove poškodovane freske po eksploziji plina	300.000,00
2.04 sredstva za ureditev prostorov
LO	1,492.007,25
4.	člei.
Sprejme se zaključni račun za sredstva stalne rezerve, ki izkazuje:
din
—	skupnih prihodkov	4,846.796
od tega:
—	stanje v gotovini	4,846.796
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-12/78-3
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
46.
Skupščina občine Celje je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na ločenih sejah vseh treh zborov občinske skupščine dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v v letu 1981 v občini Celje
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Celje za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu proračun), se sme za financiranje splošnih družbenih potreb občine uporabiti
toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v isti dobi po proračunu za leto 1980, vendar največ do zneska 50,095.680.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1981 in njihov razpored po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračun za leto 1981.
3.	člen
Določbe odloka o proračunu občine Celje za leto 1980 se bodo smiselno uporabljale do sprejetja prpra-čuna za leto 1981.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-53/80-2
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
lože Marolt 1. r.
47.
Skupščina občine Celje je po 29. členu zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 1 80) na ločenih sejah vseh treh zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za izobraževanje v letu 1981, ki ga pla-■ čujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za izobraževanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1981—1985, plačujejo v letu 1981 .prispevek iz osebnega dohodka za izobraževanje po stopnji 5,47 odstotkov.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-4
Celje,.dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
48.
Skupščina občine Celje' je po 20. členu zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) na ločenih sejah vseh treh zborov dne 25. decembra 1980
sprejela
ODLOK
0 Prispevku za socialno skrbstvo v letu 1981, ki ga Plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1
1. člen
Zavezanci za prispevek za socialno skrbstvo, ki hišo sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih Plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje za
obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1981 prispevek za socialno skrbstvo iz osebnega dohodka po stopnji 1,08 odstotka.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-4
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
49.
%
Skupščina občine Celje, je po 30. členu zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) na ločenih sejah zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za otroško varstvo v letu 1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za otroško varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1981 prispevek iz osebnega dohodka za otroško varstvo po stopnji 1,73 odstotkov za otroški dodatek in po stopnji 1,77 odstotka za občinski program otroškega varstva.
2.	člen
Ta, odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-4
Celje, dne 25. decembre
.jednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
50.
Skupščina občine Celje je po 21. členu zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) na ločenih sejah zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za kulturo v letu 1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1935, plačujejo v letu 1981 prispevek iz osebnega dohodka za kulturo po stopnji 1,64 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-4
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
sc
Skupščina občine Celje je po 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) na ločenih sejah zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK•
o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
53.
' Skupščina občine Celje je po 43. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) na ločenih sejah zborov dne
25.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za zaposlovanje, ki ga za leto 1981 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v letu 1981 in sicer:
—	iz osebnega dohodka po stopnji 1,32 odstotkov (socialne dajatve — nadomestila),
—	iz osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 11 odstotkov (za ostali program zdravstvenega varstva).
2.	člen
Osebe, ki opravljajo kmetijsko’ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, negospodarsko ali intelektualno dejavnost z osebnim delom, s sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, plačujejo prispevek v višini, kot to določi skupščina občinske zdravstvene skupnosti.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-4
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
52.
Skupščina občine Celje je po 19. členu zakona o telesnokulturni skupnosti (Uradni list SRS, št. 35/79) na ločenih sejah zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za telesno kulturo v letu 1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega
sporazuma
1. člen
Zavezanci za prispevek za telesno kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokultume skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1981 prispevek iz osebnega dohodka za telesno kulturo po stopnji 0,81 odstotka.
1.	člen
zavezanci za prispevek za zaposlovanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1981 do 1985, plačujejo v letu 1981 prispevek £z dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek, po stopnji 0,21 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-4
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
54.
Skupščina občine Celje je po 74. členu zakona 0 varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) na ločenih sejah zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za požarno varnost, ki ga v letu 1981 plačujejo zavezanci,, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za požarno varnost, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Celje za obdobje 1981—1985 plačujejo v letu 1981 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek po stopnji 0,33 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-4
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1, r.
2. člen
Ta odlok začne*veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-1
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
55.
Skupščina občine Celje je po 24. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. št. 24/75 in 13/77) na ločenih sejah vseh treh zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje objektov skupne komunalne rabe v občini Celje v letu 1981, plačujejo v letu 1981 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe in za opravljanje skupnih komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek), ki je Predpisan s tem odlokom.
2.	člen
Delavci v temeljih organizacijah združenega dei~ in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,72 odstotka od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek.
3.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 0,72 °/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavca, ki so pri njem v delovnem razmerju.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-80/80-2
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r. 56
56.
Skupščina občine Celje je pd prvem odstavku 12. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 24/73, 15/76 in 13/77) na ločenih sejah zborov dne 2,5. decembra 1980 sprejela
ODLOK
0 določitvi obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
1.	člen
Določi se obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gošpodapstvu, ki ga plačujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti iz dohodka po stopnji 1,60 odstotka od bruto osebnih dohodkov.
Sredstva prispevka se zbirajo pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje za namene, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih pla-na te skupnosti.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-4
Uelje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
57.
Skupščina občine Celje je po drugem odstavku 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) na ločenih sejah zborov dne 25. decembra 1980 spre-iela
ODLOK
o določitvi najvišjih stanarin v občini Celje
1.	člen
Določijo se naj višje stanarine v občini Celje za leto ^981. I
Najvišje stanarine so stanarine, ki veljajo na dan uveljavitve tega odloka, povečane za 25,7 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/80-4
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
58.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Staro mestno jedro Celje
1.	člen
Zazidalni načrt Staro mesto jedro Celje (Uradni vestnik Celje, št. 3/69 in Uradni list SRS, št. 42/72, 38/73, 18/76, 23/76, 31/76 in 19/77) se spremeni in dopolni po projektu št. 24/80, ki ga je v mesecu juniju 1980 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/79-5
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
59.
Skupščina občine Celje je po 67 členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) in 17. členu zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen v občini Celje
1.	člen
Ta odlok ureja skupaj z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) pravice in dolžnosti občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter način uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen, ki so v pristojnosti občine.
2.	člen	\
Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem
besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v v pristojnosti občine.
3.	člen
Izvršni svet lahko s pristojnimi republiškimi organi sklene dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu.
4.	člen
Izvršni svet lahko kadar je ogrožena stabilnost trga in gibanje cen ter uresničevanje družbenega plana, predlaga občinski skupščini, da predpiše obveznost o začetku postopka družbenega dogovarjanja oz. samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine, ter določi rok za začetek postopka.
5.	člen
Izvršni svet lahko za posamezne živilske proizvode, katerih cene so v pristojnosti občine, določi pro-izvajalske prodajne in zaščitne cene zaradi zagotavljanja stabilnih pogojev za njihovo proizvodnjo in preprečevanje motenj na trgu,
6.	člen
Če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oz. najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacijo. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, katera bi se oblikovala po merilih, določenih z zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razporejanju z rezultati dela.
7.	člen
Če nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo'prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom in z drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov pri oblikovanju cen, ter tega ni možno urediti z ekonomskimi ukrepi iz 3. člena republiškega zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene iz 58. člena zveznega zakona in z ukrepi določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen.
8.	člen
Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z republiškim in z
zveznim zakonom določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine.
9.	člen
Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen za vse proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine se ustanovi občinska skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Skupnost ustanovijo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter združenje obrtnikov občine Celje. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in Odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo še druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se, sklene v skladu z družbenim dogovorom, katerega sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Celje, Medobčinska gospodarska zbornica za občino Celje, Občinski sindikalni svet SZDL in občinska konferenca svetov potrošnikov Celje.
10.	člen
Skupnost poroča najmanj enkrat na leto občinski skupščini in izvršnemu svetu o izvajanju določene politike cen za tekoče leto.
11.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Svet skupnosti sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizirani potrošniki, delovne in temeljne organizacije in druge asicoacije, katerih cene so v občinski pristojnosti.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-23/80-3
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
60.
Skupščina občine Celje je po 50. in 51. členu ter 40., 42., 45. in 93. členu zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) na sejah zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi geodetske uprave občine Celje in Laško
1.	člen
Ustanovi se geodetska uprava občin Celje in Laško (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava), kot skupni občinski upravni organ za geodetske zadeve.
Sedež geodetske uprave je v Celju.
Za občino Laško se ustanovi notranja organizacijska enota geodetske uprave, s sedežem v Laškem.
2.	člen
Geodetska uprava opravlja naloge s svojega delovnega področja na območju posamezne občine ozi-
roma za posamezno občino kot upravni organ te občine.	,
Geodetska uprava je odgovorna vsaki skupščini občine in njenima izvršnima svetoma^za opravljanje nalog iz pristojnosti te občine.
katerih so predvideni najmanj trije delavci, vštevši tudi delavce, ki so vodje enot ter delavce, ki opravljajo dela in naloge izven organizacijske enote.
Vodjo notranje organizacijske enote s sedežem v Laškem imenuje Izvršni svet Skupščine občine Laško.
3.	člen
Geodetska uprava opravlja zadeve, ki se nanašajo na:
—	planiranje in usklajevanje delovanja geodetskih služb,
—	skrb za izdelavo načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc,
—	vodenje in vzdrževanje katastrov in drugih evidenc,
—	vodenje in vzdrževanje geodetske prostorske dokumentacij e,
—	vodenje in vzdrževanje evidence (registra) območij teritorialnih enot,
—	vodenje evidence imen, območij, naselij in ulic, evidence hišnih številk ter dodeljevanje hišnih številk v naseljih,
—	nadzorovanje izdelave in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki ga vodijo, komunalne in druge organizacije združenega dela, glede podatkov, pomembnih za zbirni kataster komunalnih naprav,
—	odločanje o geodetskih zadevah v upravnem Postopku na prvi stopnji,
—	sodelovanje pri usmerjanju raziskovalne delavnosti na področju geodetske službe,
—	opravljanje strokovnega nadzora nad izvaja-Pjem geodetske službe v geodetskih organizacijah,
—	opravljanje drugih goedetskih zadev, kadar tako določi zakon ali na zakonu temelječ predpis.
10.	člen
O izločitvi delavca geodetske uprave odloča načelnik geodetske uprave.
O izločitvi načelnika gedetske uprave odločata izvršna sveta občinskih skupščin.
11.	člen
Občinski skupščini in njuna izvršna sveta sprejmeta letni program dela geodetske uprave, spremljata njegovo izvajanje in lahko zahtevata; da geodetska uprava opravi določene naloge izven programa.
12.	člen
Letni program dela določi načelnik geodetske uprave.
Z letnim programom dela se določijo dela in naloge-z delovnega, področja gedetske uprave, ki jih je ta dolžna opraviti vsako leto v posamezni občini.
13.	člen
Vsaka občinska skupščina zagotovi sredstva za delo geodetske uprave v obsegu, ki je potreben za izvršitev dela letnega programa, ki se nanaša na posamezno občino oz. za naloge, ki jih je geodetska uprava opravila izven programa na zahtevo občinske skupščine ali njenega izvršnega sveta.
14.	člen
4.	člen
Splošni akt o organizaciji in delu geodet ke up-rave in splošni akt o sistemizaciji del in nalog izda Načelnik geodetske uprave v soglasju z izvršnima svetoma občinskih skupščin.
5.	člen
V primerih, ko je z zakonom določeno, da ima iz-Vršni svet občinske skupščine določene pravice in ob-veznosti v zvezi z organizacijo iri delovanjem uprav-nega organa, pripadajo take pravice in obveznosti do Soodetske uprave izvršnima svetoma obeh občinskih
skupščin.
6.	člen
Geodetska uprava izvaja v mejah svojih pristoj-bosti obrambne priprave, pri čemer zlasti skrbi za izdelavo obrambnega načrta za svoje področje.
Pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka sode-uJe geodetska uprava z občinskima upravnima or-gaborna, ki sta pristojna za ljudsko obrambo.
7.	člen
Geodetska uprava skrbi za uveljavljanje družbe-ne samozaščite na svojem področju. Pri tem sodeluje Pristojnima upravnima organoma.
8.	člen
Geodetsko upravo vodi načelnik. Načelnika ime-bjeta ^ skupščini ob.čin.
9.	člen
Za
delavci,
vodilne delavce v geodetski upravi se štejejo ki so vodje notranjih organizacijskih enot, v
S tem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave (Uradni list SRS, št. 22/71 in 4/76)
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	'
St. 021-45/80-2
Celje, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
61.
Na osnovi 8. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. i/80) ter v skladu s samoupravnim dogovorom o temeljih družbenega plana občine Celje za obdobje 1981— 1985 so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljevanju: uporabniki) in delavci v te-rpeljnih organizacijah združenega dela. ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, ter delovni ljudje in občani, ki so organizirani v družbenih organizacijah
in društvih, v katerih opravljajo kulturno dejavnost (v nadaljevanju: izvajalci) sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Kplturne skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985
I.	UVODNA DOLOČBA
1.	člen
S tem sporazumom uporabniki in izvajalci (v nadaljevanju: udeleženci) urejajo in zagotavljajo:
—	temeljne usmeritve kulturnega razvoja v občini Celje v obdobju 1981—1985;
—	del nalog, ki bodo uresničevane z letnimi plani v okviru KSOC,
—	osnove meril menjave dela za opravljanje kulturnih dejavnosti;
—	enotne osnove meril za oblikovanje normativov in standardov;
—	potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenih nalog po cenah v letu 1980;
—	način spremljanja in uresničevanja sporazuma.
II. TEMELJNE USMERITVE KULTURNEGA RAZVOJA V OBČINI CELJE V OBDOBJU 1981—1985
2.	člen
Upoštevaje doseženo stopnjo kulturnega razvoja v SR Sloveniji, v regiji in občini Celje in splošna družbena ustalitvena prizadevanja bodo udeleženci tega sporazuma:
—	zagotavljali enotno kulturno politiko v občini Celje in jo povezovali z enakimi prizadevanji v regiji in republiki;
—	sprejemali takšne plane in programe v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, da bodo kulturne potrebe postopoma pridobile enakovredno mesto med družbenimi potrebami;
—	zagotavljali čim bolj dosledno uresničevanje odnosov svobodne menjave dela na področju kulture;
—	zagotavljali sredstva za dogovorjene programe na način in v obsegu, s katerim bo postopno doseženo ustrezno materialno razmerje kultute do ostalega združenega dela in s tem enakopravnejši družbenoekonomski položaj delavcev v kulturi z ostalimi delavci v združenem delu;
—	vzpostavili ustrezne osnove in merila za vrednotenje dogovorjenih kulturnih programov in ustreznejše nagrajevanje umetniške ustvarjalnosti;
—	krepili vlogo ljubiteljske kulturne dejavnosti kot pomembne sestavine razvoja posameznikove in družbene ustvarjalnosti;
—	krepili s poglabljanjem samoupravljanja in kulturno vzgojo podružbljanje kulturne politike;
—	krepili kulturno sodelovanje z narodi in narodnostmi Jugoslavije, zlasti s pobratenimi občinami, s Slovenci v zamejstvu in na začasnem delu v tujini ter z drugimi narodi;
—	omogočali ustrezno izvajanje nalog na področju LO in DS v organizacijah združenega dela in društvih s področja kulture.
3.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da v naslednjem obdobju slednje:
—	varstvo kulturne dediščine;
—	kulturna vzgoja; ,
—	kulturno sodelovanje v regiji
III.	NALOGE, KI JIH UDELEŽENCI URESNIČUJEJO V KSOC
4.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da v naslednjem obdobju ne bodo omejevali osnovne dejavnosti. S svobodno menjavo dela v KSOC uresničujejo program kulturnih dejavnosti za uporabnike v občini Celje tako, da na posameznih področjih kulturnih dejavnosti omogočijo zlasti naslednje:
A.	področje varstva kulturne dediščine in muzejske dejavnosti:
—	sofinanciranje dogovorjenega letnega programa delovnih organizacij po odbitku njihovega dohodka iz virov, ki niso vključeni v osnovno menjavo dela s kulturnimi skupnostmi.
1.	Za Zavod za spomeniško varstvo Celje zagotavljamo 36°/o potrebnih sredstev (ostalo zagotavljajo občine Hrastnik, Mozirje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Trbovlje, Velenje in Žalec).
2.	Za Zgodovinski arhiv Celje zagotavljamo 41,2 “/o potrebnih sredstev (ostalo občine Brežice, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Trbovlje, Velenje, Zagorje, Žalec).
3.	Za Pokrajinski muzej Celje zagotavljamo 67 °/o potrebnih sredstev, ostalo menjavo opravi muzej v Kulturni skupnosti Slovenije.
4.	Za Muzej revolucije Celje zagotavljamo 67 °/o potrebnih sredstev, ostalo menjavo opravi v Kulturni skupnosti Slovenije:
—	sofinanciranje občasnih razstav, odkupe muzejskih predmetov, varstvenih posegov na Celjskem gradu (spomenik I. kategorije, delež KSOC : KSS = 50 °/o : 50 »/o stroškov planiranih del), manjših varstvenih posegov na objektih kulturne dediščine v občini Celje, da se zavarujejo in ohranijo pred propadanjem, ter za posebne naloge s področja LO in DS.
B.	področje knjižničarstva in založništva:
—	sofinanciranje dogovorjenega letnega programa Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju po odbitku njenega dohodka iz drugih virov (INDOK, prihodki od občanov, prihodki od fotokopiranja) in sredstev KSS za odkupe knjig;
—	sofinanciranje dogovorjenega letnega programa podružničnih knjižnic, ki ga izvajajo Knjižnica Edvarda Kardelja, kulturna društva in krajevne skupnosti (v že delujočih podružničnih knjižnicah v Vojniku, na Dobrni, v Štorah, v Šmartnem v Rožni dolini, v Trnovljah in Strmcu);
—	redno letno izhajanje Celjskega zbornika (praviloma enkrat letno _v sedanjem obsegu; če zbornik ne izide pravočasno, odločajo o uporabi namenskih sredstev delegati na skupščini KSOC); .
—	redno štirimesečno izhajanje revije za literaturo in kulturo Obrazi (tri številke letno v sedanjem obsegu; če ne izidejo v dogovorjenem obsegu, odločajo o uporabi namenskih sredstev delegati na skupščini KSOC);
—	podporo drugim akcijam s področja založništva (ponatis monografije o Celju, izdaje domačih literarnih ustvarjalcev, odkupi njihovih del);
—	podporo Novemu tedniku in Radiu Celje za ustrezno informiranje občanov o dogajanjih v kulturi (kulturna stran v Novem tedniku, Kulturni feljton, Filmski sprehodi, Literarna oddaja v radijskem programu ter informiranje v rednih informativnih oddajah);
—	članarine za Prešernovo družbo in Severjev
—	sofinanciranje kulturnih društev, ki niso včlanjena v ZKO;
—	sofinanciranje kulturnih programov drugih društev.
F.	področje priložnostnih kulturnih programov (proslave) in kulturnega sodelovanja s pobratenimi občinami ter ostalimi:
sklad.
C.	področje gledališke dejavnosti (tudi lutkarstva in plesne dejavnosti):
—	sofinanciranje dogovorjenega letnega programa SLG Celje po odbitku dohodka iz ostalih virov (dohodki od. gostovanj, vstopnina, prodaja gledaliških listov; sofinanciranje KSS v razmerju 50 : 50);
—	sofinanciranje programa gostovanj drugih gledališč v Celju po odbitku dohodka, ustvarjenega z vstopnino;
—	sofinanciranje posameznih gledaliških akcij (tudi plesnih prireditev) po odbitku dohodka, ustvarjenega z vstopnino;
—	sofinanciranje letnega programa Lutkovnega gledališča Pionirski dom Celje in ostalih nosilcev gostovanj lutkovnih predstav.
Č. področje glasbene in likovne dejavnosti:
—	sofinanciranje dogovorjenega letnega programa Zavoda za kulturne prireditve Celje za poslovanje in izvedbo koncertnega, opernega in likovnega razstavnega programa ter nalog v zvezi z izvedbo poletnih prireditev in Mladinskega pevskega festivala;
—	sofinanciranje programa posameznih glasbenih in likovnih prireditev posameznim nosilcem;
—	odkupj likovnih del in sofinanciranje postavitev skulptur v posameznih okoljih.
D.	področje filmske dejavnosti:
—	sofinanciranje - posameznih filmskih predstav v krajih, kjer ni rednega programa in občasna pomoč kinematografoma v Vojniku in Dobrni;
—	sofinanciranje programa Tedna domačega filma.
—	financiranje kulturnih prireditev ob pomembnejših praznikih;
—	sofinanciranje stroškov sodelovanja s pobratenimi občinami in ostalimi kraji v domovini in tujini.
G.	področje kadrovske politike, individualne umetniške ustvarjalnosti in izobraževanja kulturnih delavcev in organizatorjev kulturnega življenja:
—	zagotavljanje sredstev za kadrovske štipendije; . — sofinanciranje stalnega seminarja Človek—delo—kultura;
—	podpiranje individualne umetniške ustvarjalnosti,
H.	področje vzdrževanja in funkcioniranja kulturnih objektov in anuitete: .
d. neposredne obveznosti KSOC:
—	menjava dela s Strokovno službo KSOC in Skupno strokovno službo SIS;
—	stroški neposrednih bančnih storitev;
—	stroški obveščanja delegatov;
—	delegatski stroški;
—	operativna rezerva in nadomestilo operativne rezerve.
J.	področje naložb v prostore za kulturne dejavnosti:
—	sofinanciranje dokončanje adaptacije Pokrajinskega muzeja Celje; ,
—	sofinanciranje pripravljalnih del na gradnjo prostorov Zgodovinskega arhiva Celje;
—	sofinanciranje adaptacije zgradbe Zagata 2 za potrebe Muzeja revolucije Celje.
IV.	ZAGOTOVLJENA SREDSTVA ZA IZVEDBO NALOG KSOC
E. področje dejavnosti kulturnih društev in Zveze kulturnih organizacij:
— sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti na osnovi predloženih programov;
.	5. člen
Udeleženci tega sporazuma združujejo v obdobju 1981—1985 za izvedbo programa Kulturne skupnosti
— sofinanciranje programa ZKO po odbitku hodka, ustvarjenega z neposredno menjavo dela;	do-	občine Celje (v sredstva:		000 din,	cene za leto	1980)	naslednja
Področje	1981	1982	1988	1984	1985	Skupaj	Povpr-rast °/#
A. varstvo kulturne dediščine in muzejske dejavnosti	'	7.628	8.508	8.626	9.471	9.597	43.830	5,7
B. knjižničarstva in založništva	13.165 14.256		14.089	13.411	13.938	68.859	3,7
C. gledališke dejavnosti in pos. akcije	9.891	9.891	9.891	10.042	10.444	50.159	1,4
C. a) glasbene dejavnosti	2.449	2.165	2.449	2.165	2.449	11.677	3,2
b) likovne dejavnosti	519	709	709	710	710	3.357	7,3
D. filmske dejavnosti	212	212	212	212	212	1.060	
E. dejavnosti kulturnih društev in ZKO	5.273	5.329	5.430	5.537	5.646	27.173	2,4
E. pril. kult. programov in kult. sodelovanja	1.221	1.221	1.221	1.222	1.222	6.107	
G- kadri, izobraževanje, spodbujanje	1.023	1.023	1.023	1.024	1.024	5.117	—
H- vzdrževanje in anuitete .	N-	2.661	2.661	2.661	2.661	2.662	13.306	6,6
I- neposredne obveznosti KSOC	2.552	2.552	2.552	2.552	2.552	12.760	—
Skupaj redni program:	46.552 48.527		48.863	49.007	50.456	243.405	3
J- naložbe	—	354	1.179	1.179	1.179	3.891	
K. soudeležba pri sanaciji RC Golovec Skupni program sredstev za KSOC	118 46.670 48.881		50.042	50.186	51.635	247.414	3,4
Poprečna stopnja rasti za leto 1980 je 3,4 %>, indeks rasti pa 118,53.
6.	člen
Razčlenitev sredstev, ki jih udeleženci združujejo po 5. členu tega sporazuma, je podana v srednjeročnem načrtu KSOC za obdobje 1981—1985.
7.	člen
Udeleženci zagotavljajo po 5. členu (točka I — ne-
posredne obveznosti KSOC) tudi sredstva za kritje poslovnih stroškov KSOC in s tem tudi za delo strokovne službe KSOC in skupne strokovne službe SIS za obseg del, ki ga ti službi opravljata za KSOC.
8.	člen
Zbirni pregled sredstev KSOC za obdobje 1981 dc 1985 v 000 din po cenah za leto 1980:
	1981	1982	1983	1984	1985	Skupaj
A. dejavnosti	46.552	48.527	48.863	49.007	50.456	243.405
B. naložbe (in sanacija Golovca)	118	354	1.179	1.179	1.179	4.009
Skupaj	46.670	48.881	50.042	50.188	51.635	247.414
Za program KSOC združujejo udeleženci sredstva v občini Celje po prispevni stopnji iz BOD
9.	člen
Programi in sredstva, ki so predmet tega samoupravnega sporazuma, bodo vsako leto povečevani največ za povprečno rast cen na drobno v razdobju od oktobra preteklega do oktobra tekočega leta na osnovi podatkov Zavoda SRS za statistiko. Programi bodo tudi sproti prilagajani ugotovljenemu obsegu sredstev.
V okviru tako določenega obsega sredstev bodo prednostno obravnavani zajamčeni programi, ki bodo letno valorizirani po naslednjih merilih:
1.	planirani del sredstev za osebne dohodke izvajalcev ter planirani del za osebne prejemke iz naslova socialnih pravic bosta povečevana skladno z rastjo nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SRS v razdobju od oktobra prejšnjega do oktobra tekočega leta (na osnovi podatkov Zavoda SRS za statistiko obrazec RAD-1);
2.	ostali elementi v ceni zajamčenega programa bodo povečevani z rastjo cen na drobno v obdobju od oktobra prejšnjega do oktobra tekočega leta (na osnovi podatkov iz mesečnega statističnega pregleda Zavoda SRS za statistiko).
V.	ENOTNE OSNOVE MERIL ZA OBLIKOVANJE NORMATIVOV IN STANDARDOV
10.	člen
O enotnih osnovah meril za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje kulturnih dejavnosti, ki so pomembni za uresničevanje svobodne menjave dela, se bodo udeleženci posebej sporazumeli v Kulturni skupnosti občine Celje, če bodo za to možnosti oz., če bo dosežen sporazum v Kulturni skupnosti Slovenije. VI.
VI.	MERILA ZA UGOTAVLJANJE POVRAČILA
ZA OPRAVLJENE PROGRAME STORITEV,
POVRAČILA ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI OZIROMA CENE POSAMEZNIH KULTURNIH STORITEV
11.	člen
Pri dogovarjanju o ceni oziroma povračilu udeleženci upoštevajo naslednje elemente:
1.	materialne stroške (po dogovorjenih normativih in standardih);
2.	amortizacijo (po merilih, določenih z zakonom);
3.	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka;
4.	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo (po dogovorjenih normativih in standardih);
5.	sredstva rezerv (po merilih, določenih z zakonom).
V	ceno ali povračilo se lahko vključi tudi del sredstev, namenjenih za posodobitev in razvoj materialne osnove dela (posodobitve in manjše prenove).
V	povračilo štejejo tudi prispevki uporabnikov ob neposredni uporabi storitev.
VII.	SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE SPORAZUMA'
*	12. člen
V	skladu s tem sporazumom bo" skupščina Kulturne skupnosti občine Celje sprejela srednjeročni načrt Kulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1981 do 1985 in letne programe za posamezna leta planskega obdobja.
13.	člen
Skupščina Kulturne skupnosti občine Celje trajno spremlja uresničevanje tega sporazuma s tem, da
—	sprejema analize in ocene o uresničevanju sporazuma in planov in
—	predlaga udeležencem ukrepe za uresničevanje sporazuma in planov oziroma dopolnitev tega samoupravnega sporazuma.
Analizo in oceno uresničevanja ter potrebne ukrepe sprejme skupščina pred zaključkom tekočega leta.
14.	člen
Skupščina Kulturne skupnosti občine Celje je dolžna predložiti v obravnavo uporabnikom in izvajalcem analizo o izvrševanju planov in izpolnjevanju obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma s predlogom ukrepov.
Analiza iz prejšnjega odstavka vsebuje:
—	oceno uresničevanja ciljev, nalog in razmerij, določenih s sporazumom ali planom;
—	oceno Izvrševanja obveznosti, določenih s tem sporazumom;
—	oceno pogojev in možnosti razvoja v tekočem
letu ter
/
— predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanje plana oziroma izpolnjevanje obveznosti, prevzetih v zvezi s sporazumom ali planom.
VIII.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SPORAZUMA
15.	člen
Ce se ta samoupravni sporazum ne uresničuje in če se z analizo vzrokov ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mogoče uresničiti, začne skupščina Kulturne skupnosti občine Celje postopek za spremembe in dopolnitve sporazuma v skladu z realno ocenjenimi možnostmi in pogoji za razvoj.
Pravico in dolžnost predlagati spremembe in dopolnitve tega sporazuma o pogojih iz prejšnjega odstavka ima tudi vsak udeleženec.
16.	člen
Šteje se, da so nastopili pogoji za spremembo oziroma dopolnitve tega samoupravnega sporazuma tudi, če pride do sprememb oziroma dopolnitev dogovori o temeljih družbenega plana SR Slovenije oz. o temeljih družbenega plana občine Celje zaradi spremembe ciljev oziroma zaradi ukrepov za uresničevanje plana, ki niso bili predvideni s sprejetim sporazumom o temeljih plana.
17.	člen
Pri vsaki drugi spremembi ali dopolnitvi tega spo-razuma so udeleženci dolžni ugotoviti, koliko te spremembe in dopolnitve vplivajo na uresničevanje politike, dogovorjene z družbenim planom SR Slovenije oz. z družbenim planom občine Celje in v primerih ko te spremembe in dopolnitve tega sporazuma bistveno vplivajo na uresničevanje tega plana, začeti tudi postopek za njegovo spremembo in dopolnitev.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Izvršitev nalog iz 4. člena, ki se s svobodno menjavo dela uresničujejo tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, se uredi s posebnimi sporazumi ali pogodbami.
19.	člen
Sporazum je sklenjen, ko ga podpiše večina udeležencev, kar ugotovi skupščina Kulturne skupnosti občine Celje s sklepom.
20.	člen
Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in velja osmi dtm po objavi.
CERKNICA
62.
Na podlagi 1., 4., 16. in 17. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79 in 5/80) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajp’~>ih topnosti dne 17. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 16/75, 18/75, 1/76, 10/76, 20/76 in 22/77) se v 4. členu doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice ter vseh vrst alkoholnih pijač v planinskih domovih nad 1000 m nadmorske višine.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 22. julija 1980 do 31. decembra 1983.
St. 421-9/72-9
Cerknica, dne 17. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
63.
Na podlagi ibo. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 168. člena statuta je Skupščina občina Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 17. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o okvirnem obratovalnem času v trgovskih, obrtnih gostinskih poslovalnicah in poslovalnicah posebnega družbenega pomena
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja okvirni poslovni čas v delovnih organizacijah in zasebnih obratovalnicah, ki opravljajo trgovsko, gostinsko, obrtno dejavnost te; dejavnost posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Na območju občine Cerknica določijo obratovalni čas organi samoupravljanja, upoštevaje določila tega odloka, krajevne potrebe, obisk, turizem, načelo dobrega gospodarjenja ter določbe odloka o javnem redu in miru.
3.	člen
Poslovni čas je treba priglasiti oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Cerknica na čigar območju je sedež obrata ali enote. Ta lahko dovoli, da v izjemnih primerih adaptacije, bolezni, ali drugega utemeljenega vzroka posamezen obrat začasno preneha obratovati.
Za dovoljenje po prejšnjem odstavku tega člena morajo poslovalnice zaprositi vsaj 6 dni preden nameravajo zapreti obrat, razen v primerih nenadnega obolenja.
4.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance lahko v iz-lemnih primerih daje soglasje, da se delovni čas poslovalnice podaljša ali skrajša med delovnim časom, ali če so zato podani drugi upravičeni razlogi lahko dovoli drugačen delovni čas, kot je navedeno v določbah tega odloka.
5.	člen
V času rednih popisov blaga (inventura) so lahko poslovalnice zaprte tudi brez posebnega dovoljenja, morajo pa obvestiti o tem potrošnike najmanj dva dni pred popisom. Obvestiti morajo tudi pristojni upravni organ, ta pa lahko spremeni datum popisa, če to narekuje javna korist.
6.	člen
Poslovni čas v poslovalnicah mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v poslovalnico.
Če je obratovalnica zaprta morajo biti na vidnem i mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo poslovalnica zaprta in kdo ji je izdal dovoljenje.
Prodajalne morajo posebej obvestiti potrošnike o razporejenem dežurstvu ob nedeljah in praznikih najmanj en dah pred nastopom.
II. POSLOVNI CAS
1.	Poslovne enote in prodajna mesta
.	7. člen
Ta odlok zajema poslovne enote, ki prodajajo oz. nudijo usluge:
—	živila, tehnično in drugo industrijsko blago,
—- reprodukcijske materiale,
—	tobak, tobačne izdelke, poštne in druge taksne vrednotnice (trafike),
—	nafto in naftne derivate (bencinski servisi),
—	kurivo in gradbeni material,
—	knjige, papir, šolske in pisarniške potrebščine (knjigarne),
—	cvetje (cvetličarne),
—	blago na živilskih trgih,
nudenje uslug (frizerske stroke, razna popravila ...),
—	gostinske obrate,
—	lekarne.
8.	člen
Za poslovne enote in prodajna mesta, ki bodo poslovala ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne lahko pristojni samoupravni organ temeljne ali druge organizacije združenega dela določi v enem delovnem dnevu v tednu krajši poslovni čas, kot je določen s tem odlokom.
9.	člen
Predlog poslovnega časa in poslovnih enot, ki prodajajo živila, meso in zelenjavo ter bodo poslovale ob nedeljah dopoldan, mora biti napisan na vhodnih vratih vseh poslovnih enot. 10
10.	člen
Zaradi zadovoljitve potreb potrošnikov in turizma, mora na območju mestnega naselja Cerknica poslovati:
—	v nedeljo dopoldne vsaj ena poslovna enota z živili, ena mesnica ter živilski trg v času letne sezone,
—	v večernih urah mora biti vse delovne dni v tednu vsaj ena poslovalnica z živili odprta do 19. ure,
—	prodajalna z gradbenim materialom prekinjeno ali neprekinjeno, vendar vsak delovnih v popoldanskem času najmanj 4 ure in v soboto v dopoldanskem času.
11.	člen
Poslovne enote oz. prodajna mesta temeljnih in drugih organizacij združenega lela poslujejo po določbah svojih samoupravnih aktov in v skladu s tem odlokom v naslednjem časovnem razdobju:
1.	Poslovne enote z dopoldanskim neprekinjenim poslovnim časom vse delone dni v tednu med 6. in
16.	uro;
2.	Poslovne enote z deljenim delovnim časom od
ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, v soboto med
7.	in 13. uro;	*
3.	Poslovne enote s celodnevnim neprekinjenim delovnim časom poslujejo vse delovne dni v tednu m sicer:^
—	poslovne enote, ki prodajajo živila, tehnično blago, industrijsko in reprodukcijsko blago vse delovne dni med 6. in 19. uro,
—	prodajalne časopisov, tobaka, tobačnih izdelkov ter poštnih in taksnih vrednotnic (trafike) med 6. in 19. uro, tako da je ob delavnikih vsaj ena prodajalna odprta od 7. do 17. ure,
—	prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinski servisi) od 6. do 20. ure ob delavnikih, nedeljah m praznikih pa od 6. do 12. ure,
/ — poslovne enote in prodajna mesta s kurivom in gradbenim materialom med 6. in 20. uro vse delovne dni, v popoldanskem času najmanj 4 ure vse delovne dni v tednu, soboto najmanj od 7. do 12. ure,
—	prodaja. knjig, papirja in šolskih ter pisarniških potrebščin (knjigarne) med 6. in 19. uro, vendar najmanj od 8. do 17. ure ob delavnikih, ob sobotah pa od 8. do 12. ure,
—	cvetličarne med 6. in 19. uro vse delovne dni.
—	storitvene obrtne delavnice morajo biti ob delavnikih odprte najmanj od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, s tem, da imajo lahko en prost dan v tednu,
—	živilski trg posluje vse delovne dni med 6. in
17.	uro, ob nedeljah od 6. do 10. ure v času poletne sezone,
—	mesnice najmanj od 7. do 11. ure in od 14. do 17. ure, en dan v tednu je lahko zaprta, v nedeljah vsaj ena odprta od 6. do' 10. ure.
2.	Poslovni čas v gostinskih obratovalnicah
12.	člen
Organizacije združenega dela ter občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost na območju občine Cerknica, določajo samostojno poslovni čas, upoštevajoč »krajevne potrebe, obisk, načelo dobrega gospodarjenja, določila odloka o javnem redu in miru. Najdaljši poslovni čas gostinskih obratov je od 6. d1- 24. ure, najmanj pa morajo biti odprti od 10. do 21. ure. Gostinski obrati, ki poslujejo v sklopu prodajaln, lahko prilagodijo delovni čas poslovanju prodajaln.
Ne glede na to določilo so lahko gostinski obrati odprti vso noč v nočeh pred državnimi in republiškimi prazniki.
13.	člen
Gostinski obrati s prenočišči morajo v obsegu svojih zmogljivosti sprejeti goste na prenočišče ob vsakem času.
14.	člen
Gostinski obrat je lahko zaprt največ dva dni v tednu. Pri določanju prostih dni morajo gostinski obrati upoštevati obseg poslovanja ter krajevne in turistične potrebe.
Obrat, ki posluje 7 dni v tednu lahko obratuje 2 dni s skrajšanim obratovalnim časom, vendar ne manj kot 5 ur dnevno. Za proste dneve ali za skrajšani obratovalni čas si mora gostinski obrat pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa, ki bo uskladil proste dni med gostinskimi obrati na svojem območju.
Pristojni občinski upravni organ lahko le v upravičenih primerih odobri, da se posamezen gostinski obrat zapre. V tem primeru morajo biti na vidnem mestu ,ob vhodu v gostinski obrat objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt in kdo mu je izdal dovoljenje, da se obrat lahko zapre.
Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnih dopustov ne sme biti daljša od 30 dni. V času kolektivnih dopustov se opravijo vsa tekoča vzdrževalna dela.
3.	Poslovni čas v lekarna!
15.	člen
Poslovni čas v naselju Cerknica je naslednji:
—	vse delovne dni v tednu od 7. do 20. ure
—	v soboto od 7. do 18. ure.
Poslovni čas v lekarni Stari trg je naslednji:
—	vse delovne dni v tednu od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure
—	v soboto od 8. do 12. ure.
16.	člen
Lekarna Cerknica mora zagotoviti tudi dežurno službo in sicer za ves čas, ko ta v Času določenem s tem odlokom ne posluje.
17.	člen
Pregled poslovnega časa in dežurstva mora biti izobešen na vidnem mestu ob vhodu v lekarno v skladu z določili tega odloka.
4.	Poslovni čas ob državnih praznikih
18.	člen
Kadar sta dva zaporedna dneva dela prosta, so poslovne enote in prodajna mesta lahko zaprta.
Kadar so trije zaporedni dnevi dela prosti, so poslovne enote in prodajna mesta prva dva dneva prosta, tretji dan pa poslujejo od 7. do 12. ure posamezne poslovne enote, ki jih določijo temeljne in druge organizacije združenega dela.
Ne glede na ta določila tega odloka poslujejo vse poslovne enote in prodajna mesta na zadnji dan pred novoletnimi prazniki s skrajšanim delovnim časom in sicer najmanj do 17. ure.	:
Živilski trgi so ob praznikih zaprti. III.
III.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Obratovalni čas mora biti vsklajen s tem odlokom v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat Postojna (tržna inšpekcija In inšpekcija dela).
20.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in odgovorna oseba ali zasebni obrtnik od 1000 do 10.000 din,
1.	če ne določi poslovnega časa,
2.	če je določen poslovni čas v nasprotju z določbami tega odloka,
3.	če ne priglasi poslovnega časa pristcjzcinu upravnemu organu,
4.	če nima vidno izobešenega poslovnega časa,
5.	če posluje brez soglasja izven obratovalnega časa,
6.	če določi prosti dan ali skrajša obratovalni čas brez dovoljenja,
7.	če začasno zapre gostinski obrat brez dovoljenja.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odredba o poslovnem času v gostinstvu na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 21/65).
St. 14-4/80
Cerknica, dne 17. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
GROSUPLJE
64.
Na podlagi 2., člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje (Uradni list, št. 30-1482/80) in izida referenduma z dne 28. decembra 1980 je na svoji seji dne 30. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje
1.	člen •
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Grosuplje, ki obsega naselja: Grosuplje z zaselkom Jerova vas, Perovo, Brezje, Brvace, Gatina, Hrastje, Spodnje Blato in Sp. Duplice.
2.	člen
Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranje naslednjih objektov:
—	za gradnjo šole za 520 otrok z večnamensko telovadnico in zunanjo ureditvijo objektov v znesku
36,500.000	din,
—	za izgradnjo vzgojno varstvenih prostorov za predšolske otroke v blokovni izgradnji v znesku
2,000.000 din,
—	za sofinanciranje izgradnje vodovoda Hrastje v znesku 500.000 din,
—	za sofinanciranje kanalizacije starega dela Gro-suplja v znesku 500.000 din,
—	za sofinanciranje kanalizacije v naselju Gatina v znesku 500.000 din.
3.	člen
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo
40,000.000 din.
4.	člen
Ocena vseh investicij navedenih v drugem členu tega sklepa znaša 125,784.000 din.
Preostala sredstva bodo prispevali: krajani okoliških krajevnih skupnosti: Ilova gora, Mlačevo, Podtabor, Polica, Račna, Sp. Slivnica, Staro apno in Žalna za gradnjo vzgojno izobraževalnih zavodov, ter občinska izobraževalna skupnost Grosuplje, samoupravna interesna skupnost otroškega varstva in telesne kulture, organizacije združenega dela, komunalna skupnost občine Grosuplje in krajevna skupnost Grosuplje.
Nosilci investicij scc krajevna skupnost Grosuplje, samoupravne interesne skupnosti (občinska izobraževalna skupnost, interesna skupnost otroškega varstva, samoupravna interesna skupnost telesne kulture, komunalna skupnost občine Grosuplje) in organizacije združenega dela.
5.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1985.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci:
X.	po stopnji 1,5 o/o od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje, ki prejemajo OD v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnega dohodka,
b)	upokojenci od neto pokojnin,
c)	delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
2.	Občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo gospodarske ali poklice dejavnosti:
a)	2 “/o od neto OD in
b)	1 o/» presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek.
3.	Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo priložnostni dohodek od gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, p: ejemkov iz dopolnilnega dela, dela na domu in pogodb o delu, v višini 2 odstotka vsakega posameznega neto prejemka.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu in od pokojnin, ki ne presegajo 3000 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, Vf.i imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 470 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih razen za učence v gospodarstvu.
8.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 8/78) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
9.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-po-kojninskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje del programa navedenega v 1. členu tega sklepa ter se zbirajo na zbirni račun št, 50130-842-009-794 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje, s pripisom »za krajevno skupnost Grosuplje.«
11.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Grosuplje.
12.	člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Grosuplje, ki je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
O razdelitvi morebitnega presežka odloča skupščina krajevne skupnosti.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L januarja 1981 dalje.
St. 330/1980
Grosuplje, dne 30. decembra 1980.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Grosuplje
Jože Marolt 1. r.
65.
Volilna komisija krajevne skupnosti Grosuplje daje
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka III v krajevni skupnosti Grosuplje, ki je bil dne 28. 12. 1980
Na referendumu o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Grosuplje dne 23. 12. 1980 so bili ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
— v glasovalne imenike je bilo skupno vpisanih 3129 glasovalcev,
—	od tega je glasovalo 2675 glasovalcev ali 85,5 0/o,
—	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 2106 glasovalcev ali 67,3 °/o,
—	proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 553 glasovalcev ali 17,7 Vo,
—	neveljavnih glasovnic je bilo 16. \
Ker je za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Grosuplje na referendumu dne 28. 12. 1980 glasovala večina deovnih ljudi oziroma občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu, je volilna komisija ugotovila, da je odločitev o uvedbi samoprispevka v tej krajevni skupnosti sprejeta.
St. 5/80
Grosuplje, dne 28. decembra 1980.
Predsednik volilne komisije
Alojz Mohar 1. r.
66.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referedumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ivančna gorica (Uradni list SRS, št. 29/80), 36. člena statuta krajevne skupnosti Ivančna gorica in izida referenduma z dne 7. decembra 1980 je skupščina krajevne skupnosti Ivančna gorica na svoji seji dne 12. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ivančna gorice
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Ivančna gorica, ki obsega naslednja naselja: Ivančna gorica, Malo Hudo, Malo Črnelo, Mleščevo, Mrzlo polje, Gorenja vas, Studenec pri Ivančni gorici, Stranska vas, Spodnja Draga, Veliko Črnelo in Skrjanče.
2.	člen
Samoprispevek v denarju se predpisuje za sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenega zavoda
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985.
4.	člen
Samoprispevek se plačuje v denarju. Po podatkih o zbranih sredstvih za leto 1979 se bo zbralo 8.000.000 din, s povečanjem števila zaposlenih in rastom osebnih dohodkov, pa se bo predvidoma povečala vsota na
12.000.000 din.
5.	člen
S sredstvi zbranimi, iz samoprispevka, se bo sofinancirala gradnja vzgojnovarstvenega zavoda v Ivančni gorici. Nosilci investicije gradnje so: krajevna skupnost Ivančna gorica, Občinska skupnost za otroško varstvo Grosuplje ter delovne organizacije na območju Krajevne skupnosti Ivančna gorica, na podlagi samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
— po stopnji 2 odstotka od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	po stopnji 2 odstotka osebni, invalidski in družinski upokojenci,
—	po stopnji 2 odstotka občani, ki imajo dohodke od obrti, in to od čistega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za posamezno leto v zadevnem obdobju, zmanjšanega za davke in prispevke,
—	po stopnji 2 odstotka delovni ljudje in občani, Od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	po stopnji 2 odstotka krajani od avtorskih honorarjev, intelektualnih in ostalih storitev.
7.	člen
Samoprispevek ne plačujejo delovni ljudje in občani od socialnih podpor, invalidnin, štipendij in nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek ne plačujejo tudi delovni ljudje in občani, katerih skupni dohodek ne dosega minimuma življenjskih stroškov, katere letno ugotavlja Zavod za statistiko SRS, in krajani, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijska dejavnost edini vir dohodka.
8.	člen	n
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem
sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
9.	člen
Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in občanov ter upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnine. Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma izplačevale; osebnega dohodka oz. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kmetijskim proizvajalcem in občanom, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter-intelektualnim; storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se zbirjao na zbirni račun samoprispevka — Krajevni samoprispevek KS Ivančna gorica številka 50130-842-009-400843.
Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu višine odtegnjenega samoprispevka navesti podatke, za katere zavezance je znesek plačan in v kakšni višini. V kolikor je zavezancev samoprispevka več, so dolžni poslati njihov seznam krajevni skupnosti Ivančna gorica.
11.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v roku, se te prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
12.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja svet krajevne skupnosti Ivančna gorica, ki je dolžan najmanj enkrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti Ivančna gorica in zborom občanov o zbra-
nih sredstvih samoprispevka, o porabi in drugih važnejših podatkih, ki so predmet samoprispevka.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. dalje.
St. 314/80
Ivančna gorica, dne 8. decembra 1980.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Ivančna gorica Slavko Medved 1. r.
67.
Na podlagi 7. člena sklepa razpisa referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ivančna gorica (Uradni list SRS, št. 29/80) daje volilna komisija krajevne skupnosti Ivančna gorica
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 7. decembra 1980 za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenega zavoda v Ivančni gorici, in sicer za dobo 5 let, od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1983
KAMNIK
68.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 125. ter 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Kamnik za leto 1981
1.	člen
S proračunom občine Kamnik za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v letu 1981.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo
76,300.000	din in se razporedijo:
—	za občinske potrebe	75,832.000 din
—	za tekočo proračunsko rezervo	468.000 din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
I	3. člen
Na območju krajevne skupnosti so bili na refe-	Od prihodkov po prvi in drugi alinei prvega od-
rendumu dne 7. 12. 1980 ugotovljeni naslednji izidi stavka prejšnjega člena se 1 °/o izloča v sredstva re glasovanja:	zerve občine Kamnik.
1.	v vseh volilnih imenikih za 4 glasovalna mesta je bilo vpisanih 1082 volilcev;
2.	na dan referenduma je glasovalo 953 volilcev ali 88,08°/o vseh volilcev;
3.	za uvedbo samoprispevka se je izreklo 691 volilcev ali 63,86 °/o vseh volilcev;
4.	proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 247 volilcev ali 36,14 °/o;
5.	na referendumu je bilo 15 glasovnic, ki so bile neveljavne.
I	11
Volilna komisija krajevne skupnosti Ivančna go-rica ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja, in da je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja /Uradni list SRS. št. 23/77) v krajevni skupnosti Ivančna gorica sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenega zavoda v Ivančni gorici.
Št. 312/80
Ivančna gorica, dne 7. decembra 1980.
Tajnik
volilne komisije krajevne skupnosti Ivančna gorica Milena Kosce 1. r.
Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Ivančna gorica Ivo Očak 1. r.
Član
volilne komisije krajevne skupnosti Ivančna gorica Franc Kastelic 1. r.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Kamnik ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno.
5.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Odredbodajalec proračuna občine je predsednik izvršnega sveta.
6.	člen
Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi-v predvideni višini.
V primeru sprejetih omejitvenih ukrepov med letom izvršni svet s posebnim sklepom začasno omeji uporabo sredstev uporabnikom proračuna.
O ukrepu iz prvega in drugega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Kamnik in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
7.	člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih organov v skladu z nalogami posameznih občinskih organov.
Ce se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne
bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni _ svet.
8.	člen
Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti upravnih organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu.
Zagotavljanje sredstev iz prvega odstavka tega člena se vrši .v dogovorjenih mejah, vsebovanih v sprejetih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki se nanašajo na pridobivanje in razporejanje dohodka delovnih skupnosti upravnih organov
9.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinškim proračunom.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Kamnik oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka.
Občinski upravni in drugi organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej z&gotovljena sredstva % okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
10.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
11.	člen
Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 12 13
12.	člen
Občinski upravni organ lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene.
13.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občin Kamnik do višine mo.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74V
14.	člen
Za finance pristojni občinski upravni organ izvršuje kontrolo finančnega, mateijalnega in računovodskega poslovanja uporabnikov proračuna.
15.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1981.
St. 400-6/80
Kamnik, dne 29. decembra 1980.
Predsednik
Skupščina občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1981
	Vrsta prihodkov in nameni porabe	Znesek
0	Prenesena sredstva	430.000
1	Davek iz osebnega dohodka	30,900.000
2	Davek na premoženje in na dohodek	
	od premoženja	3,690.000
2	Prometni davek	32,810.000
3	Takse	2,700.000
5	Prihodki po posebnih predpisih	3,450.000
6	Prihodki upravnih organov in	
	drugi prihodki	2,300.000
7	Prispevki drugih DPS	20.000
	Skupaj prihodki	76,300.000
01	Dejavnost organov DPS	49,409.000
02	Dejavnost LO	4,700.000
03	Dejavnost DPO in društev	5,098.000
04	Negospodarske investicije	1,500.000
08	Socialno skrbstvo	4,370.000
09	Zdravstveno varstvo	50.000
10	Komunalna dejavnost	1,165.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,780.000
16	Intervencije v gospodarstvu	7,000.000
17	Tekoča proračunska rezerva	468.000
18	Rezervni sklad	760.000
	Skupaj odhodki	76,300.000
69.		
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) na seji dne 22. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS-1, SS'2, SS-3, SP-1 in ŠP-2 Šmarca - Kamnik
1.	člen
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS-1, SS-2, SS-3. SP-1 in SP-2 Smarca-Kamnik, ki ga je pod št. 2712/80 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana TOZD Urbanizem Ljubljana.
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine
Kamnik, II. nadstropje, Kamnik, Titov trg št. 1, 30 dni računajoč od dneva objave v Uradnem listu SRS.
3.	čl< -
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismeno pripombo na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance — služba za urbanizem občine Kamnik.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in v Kamniškem občanu.
St. 351-504/80
Kamnik, dne 22. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščina občine Kamni!
Tone Pengov 1. r.
70.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, in 8/78) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) na seji dne 22. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok — NS-2 Nevlje - Kamnik
1.	člen
Javno se razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok NS-2 Navije - Kamnik, ki ga je pod št. 10/80 oktobra 198C izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik.
2.	člen
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, II. nadstropje, Kamnik, Titov trg 1, 30 dni računajoč od dneva objave v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance — služba za urbanizem občine Kamnik.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in v Kamniškem občanu.	t'
St. 351-464/80
Kamnik, dne 22. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščina občine Kamni!
Tone Pengov 1. r.
KOČEVJE
71.
Na podlagi 27. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene za geodetske storitve občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti, in ki ne podležejo plačilu geodetskih taks, se štejejo:
1.	parcelacija zemljišč,
2.	prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska slgžba,
3.	zakoličba stavb in objektov,
4.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokomentacije,
5.	izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda,
6.	povečave in pomanjšave načrtov in kart ter njihovo razmnoževanje,
7.	druga geodetska dela.
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz drugega člena tega odloka znašajo:
din
—	za terensko uro geodetskega strokovnjaka 170
—	za pisarniško uro geodetskega strokovnjaka 150
—	za uro figuranta	85
—	za uro geodetskega risarja	us
Materialni stroški in upravni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da šene iz 3. člena tega odloka revalorizira, kadar se za to pokaže potreba.
5.	člen
Prihodki, ustvarjeni iz naslova geodetskih storitev po 2. členu tega odloka so prihodek proračuna občine Kočevje. 50 %> teh sredstev se uporabi namensko za razvoj oziroma opremo geodetske službe v občini po po programu, ki ga potrdi izvršni svet skupščine.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Skupščinski dolenjski list, št. 13-80/76).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-2/80-2/1
Kočevje, dne 3. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž. 1. r.
LAŠKO
72.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 22. decembra 1980 in na seji zbora združenega dela jn zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o proračunu občine Laško za leto 19S0
1.	člen
Odlok o proračunu občine Laško za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 9/80) se spremeni tako, da se spremeni 2. člen odloka, ki glasi:
»V skladu z določili resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1980 in družbenega plana občine Laško je za leto 1980 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 43,730.635 din.«
z. cien
Spremeni se 3. člen odloka in glasi:
»Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1980, ki je ugotovljena v 1. členu tega odloka, so predvideni prihodki proračuna občine Laško za leto 1980 v znesku 43,730.635 din
in sicer:
1.	Iz virov določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon)
2.	Dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna
Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen:
1.	Za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03, 04, 05, 07 in 09
2.	Za proračunsko rezervo v glavnem namenu 08 .
3.	člen
Sestavni del tega odloka je bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1980.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. 400-13/80
Laško, dne 24. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
din
34.968.635 8,762.000
43.003.635 727.000
. v	'	‘ x
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov rebalansa proračuna občine Laško za leto 1980
prfh?	Prihodkl		Znesek din	Glavni namen	Splošni razpored prihodkov	Znesek din
02	Davek iz osebnega dohodka	11,547.500	01	Dejavnost organov DPS	28,390.925
03	Davek od prometa proizvodov		02	Financiranje ljudske obrambe	2,070.450
	in od plačil za storitve	13,902.200	03	Negospodarske investicije	433.300
04	Davek na dohodke od premoženja		04	Intervencije v gospodarstvu	3,493.400
	in premoženjskih pravic	1,214.900	05	Dopolnilna sredstva drugih DPS	773.600
05	Takse	1,496.400	07	Druga namenska sredstva	7,802.960
07	Prihodki po posebnih predpisih,		08	Proračunska rezerva	727.000
	prihodki upravnih organov in		09	Obveznosti iz preteklih let	39.000
	drugi prihodki	3,005.000			
08	Prihodki od drugih DPS	8,762.000			
10	Prenesena sredstva iz prejšnjega				v •
	leta	3.802.635			
	Skupaj prihodki	43,730.635		Skupaj splošni razpored	43,730.635
<3.
Skupščina občine Laško je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list, št. 39/74) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. decembra 1980 in na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
24.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
0 začasnem financiranju splošnili družbenih potreb občine Laško v L trimesečju 1981
1.	člen
Do sprejetja odloka o proračunu občine Laško za leto 1981 se bodo družbene potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v
I.	trimesečju leta 1981, začasno financirale v višini ene četrtine sredstev odobrenih v občinskem proračunu za leto 1980, vendar največ do zneska 10,932.658 dinarjev.
2.	člen
Doseženi prihodki v letu 1981 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka so sestavni del prihodkov in razporeditev občinskega proračuna za leto 1981
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 402-31/80
Laško, dne 24. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
74.
Skupščina občine Laško je na podlagi 67. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli vcen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) in 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o pravicah in dolžnostih organov občine Laško na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene
1.	člen
Ta odlok ureja skupaj z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) pravice in dolžnosti občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter način uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen, ki so v pristojnosti občine.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Laško (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine.
3.	člen
Izvršni svet lahko s pristojnimi republiškimi organi sklene dogovor o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu.
4.	člen
Izvršni svet lahko, kadar je ogrožena stabilnost trga in gibanje cen ter uresničevanje družbenega plana, predlaga občinski skupščini, da predpiše obveznost o začetku postopka družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine, ter določi rok za začetek postopka.
5.	člen
Izvršni svet lahko za posamezne živilske proizvode, katerih cene so v pristojnosti občine, določi pro-izvajalske prodajne in zaščitne cene zaradi zagotavljanja stabilnih pogojev za njihovo proizvodnjo in preprečevanje motenj na trgu.
6.	člen
Če izvršni svet oceni, da cene' posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo
življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacijo. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, katera bi se oblikovala po merilih, določenih z zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razporejanju z rezultati dela.
7.	člen
če nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom in z drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov pri oblikovanju cen ter tega ni možno urediti z ekonomskimi ukrepi iz 3. člena republiškega zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na -področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene iz 58. člena zveznega zakona in z ukrepi določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen.
8.	člen
Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z republiškim in z zveznim zakonom določeno, da jih opravlja pris ojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine.
9.	člen
Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen za vse proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine, se ustanovi občinska skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Skupnost ustanovijo Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje občine Laško. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo še druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom a občinski skupnosti za cene, katerega sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Laško, Medobčinska gospodarska zbornica v Celju, Občinski sindikalni svet, OK SZDL in potrošniški sveti krajevnih skupnosti.
10.	člen
Skupnost poroča najmanj enkrat na leto občinski skupščini in izvršnemu svetu o izvajanju določene politike cen za tekoče leto.
11.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Svet skupnosti sestavljajo predstavniki družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizirani potrošniki, delovne in temeljne organizacije in druge asociacije, katerih cene šo v občinski pristojnosti.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-12/80
Laško, dne 24. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
LENART
75.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1980
1. člen
Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 13-842/80) se v 1. členu spremeni takao, da glasi:
Proračun občine Lenart za leto 1980 obsega:
—	prihodke v znesku
od tega
—	za razporeditev v posebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
—	za razporeditev na posebno partijo
2.	člen
Doda se novi 14.a člen, ki glasi:
»Izvršni svet Skupščine občine Lenart se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezerv do višine
200.000	din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, odloča pa lahko tudi o višjem znesku s tem, da uporabo višjega zneska da v potrditev zborom skupščine občine na prvi prihodnji seji
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 400-2/79-319
Lenart, dne 26. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r.
din
40,317.384
39,311.551
332.833
173.000
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1980
Vrsta
prih.
Prihodki
Skupaj
din
St. glav. namena
Razpored prihodkov
1	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka
2	Prometni davek, davek na premoženje in davek na dohodek od premoženja
3	Takse
5	Prihodki po posebnih predpisih
6	Prihodki organov in drugi prihodki
7	Prihodki od drugih družbenopo-ličnih skupnosti
8	Prenesena sredstva
9,560.000
12.399.000 3.212 000
95.000
980.000
13.691.000 380.384
04
08
09
10 11 16 17
Skupaj
din
Dejavnost organov, družbenopolitičnih skupnosti	23,888.948
Ljudska obramba in družbena samozaščita	2,415.760
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	2,264.815
Negospodarske investicije	3,042.318
Socialno skrbstvo	2,996.594
Zdravstveno varstvo	78.000
Komunalna dejavnost	514.352
Dejavnost krajevnih skupnosti	1,295.110
Intervencije v gospodarstvu	2,902.235
Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	359.833
Kreditno vezana in izločena sredstva
—	rezervni sklad	386.419
—	izločena sredstva na posebnih
partijah žiro računa	173.000
_Skup?4	40,317.384
76.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 19-545/74, 3-149/78) in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) je Skupščina občine Lenart na seiah zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-
nosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v ob-občini Lenart v I. trimesečju 1981
1. člen
78.
Potrebe organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev občine Lenart se v I. trimesečju 1981 financirajo na podlagi splošnih določil proračuna občine Lenart za leto 1980.
2.	člen
Odhodki v tem času ne smejo presegati 25 odstotkov proračuna občine Lenart doseženih v letu 1980.
3.	člen
Prihodki in odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Lenart za leto 1981
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 400-1/80-17
Lenart, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r.
77.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 ,in 3-149/78), 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-46/76), 5. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 22-1465/78, 20-1138/80) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Lenart za obdobje od leta 1981 do 1985
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35-1551/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi jela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1-2/80), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-445/74 in 31-1403/76),
19.	člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35-1522/79),
20.	člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list SRS, št. 35-1550/79), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8-752/78), 16. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8-545/80) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra^ 1980 enakopravno s pristojnimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti sprejela
ODLOK
o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva in zaposlovanja v letu 1981
1. člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim doho--dek ugotavlja ter niso podpisali samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981—1985:
1.	za skupnost otroškega varstva,
2.	za izobraževalno skupnost,
3.	za kulturno skupnost,
4.	za telesnokulturno skupnost, -
5.	za skupnost socialnega skrbstva,
6.	za skupnost za zaposlovanje,
plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po določilih tega odloka.
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o pripravi predloga družbenega plana občine Lenart za obdobje od leta 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 1-87/79) , in glasi:
Izvršni svet Skupščine občine Lenart pripravi in do konca februarja 1981 predloži Skupščini občini Lenart predlog družbenega plana občine Lenart
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v ' Uradnem listu SRS.
St. 30-3/78
Lenart, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r.
2. člen
Delavci v združenem delu, občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah, plačujejo prispevek iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti v letu 1981 po prispevni stopnji:
•/.
1.	za otroško varstvo
—	zvfczo skupnosti otroškega varstva SRS
—	občinsko skupnost otroškega varstva:
a)	po domicilu
b)	po delovnem mestu
2.	za izobraževanje
3.	za kulturo
—	kulturno skupnost Slovenije
—	občinsko kulturno skupnost
4.	za telesno kulturo
—	telesnokulturno skupnost Slovenije
—	občinsko telesnokulturno skupnost
5.	za socialno skrbstvo
1,16
1,98
1,45
5,74
0,56
0,65
0,055
0.195
1,25
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevek iz sredstev dohodka po osnovi osebnega dohodka za financiranje:
1.	zaposlovanja po prispevni stopnji	0,21 V#
4.	člen
Prispevki po stopnjah iz drugega in tretjega člena tega odloka se plačujejo od 1. januarja 1981 dalje.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-4/80-3
Lenart, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
,	Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r.
i
Predsednica skupščine Skupnosti
.	socialnega varstva občine Lenart
Terezija Perko 1. r.
Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti občine Lenart
Saša Tomažič, pred. ue., 1. r.
Predsednik skupščine Občinske kulturne skupnosti občine Lenart Edvard Pukšič 1. r.
79.
Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 18-545/74 in .3-149/78) in 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRŠ, št. 1-3/80) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bne 26. decembra 1980 enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Lenart na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart dne 22. decembra 1980 sprejela
ODLOK
0 obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto .1981
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah zdiu-zenega dela ter v delovnih skupnostih in delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opiavljajo gospo-arsko ali drugo dejavnost delavci v delovnem raz-Jherju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami, ier rugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z za-
konom zavezani za plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, in niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1981—1985, zaradi česar niso zagotovljena sredstva za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva, plačujejo za leto 1981 prispevke v višini oziroma po stopnjah kot jih določa ta odlok v skladu s predpisi o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
.2/ člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilno-pravnimi in Tzičnimi osebami ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu .z zakonom udeleženci za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: delavci), združujejo za zagotavljanje pravic do neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, s katerim si zagotovijo socialno varnost v bolezni, pri poškodbah, porodu ali smrti sredstva v obliki prispevka (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zdravstveno varstvo), in sicer:
1.	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih:
a)	iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti, upoštevajoč kot osnovo kormati osebni dohodek, po stopnji 10,15 "/o,
b)	iz kosmatih osebnih dohodkov po stopnji 0,90 %>.
2.	Delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom udeleženci za plačevanje prispevkov:
a)	iz dohodka občanov, upoštevajoč kot osnovo Knamati osebni dohodek, po stopnji 10,15 “/o;
b)	iz kosmatih osebnih đon od kov po stopnji 0,90°/#.
Za delavce iz prvega odstavka plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo naslednji udeleženci: temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma nosilci samostojnega osebnega dela, pri katerih so v delovnem razmerju; organi, v katere so izvoljeni; zadruge pri katerih delajo; sami iz- svojih sredstev pa delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
Za kmete-kooperante, katerih pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti ureja posebni sporazum, je dolžna plačevati, obračunavati in odvajati prispevke za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka kmetijska zadruga ali druga organizacijska oblika združevanja kmetov.
Udeleženci po drugem odstavku plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka tudi za ves čas, ko so zavarovanci (opravičeno ali neopravičeno) odsotni z dela brez nadomestila osebnega dohodka po predpisih c združenem delu oziroma delovnih razmerjih, obraču-
navajo pa ga iz kosmatega osebnega dohodka, izplačanega kot akontacije osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
3.	člen
Za zagotovitev pravic delavcev na začasnem ali Občasnem delu po pogodbi o delu (četrti del zakona o delovnih razmerjih — Uradni list SRS, št. 24-1507/77) združujejo zavezanci, navedeni v 2. členu tega odloka, prispevek za zdravstveno varstvo po l/a oziroma 2/a prejšnjega člena tega odloka.
4.	člen
Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 28 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter pavšalni letni znesek 1.558 din za zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
Za kmečke preužitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca-kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča-zavarovanca (iz prvega odstavka 2. člena tega odloka), ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino (zavezanci) mesečni pavšalni prispevek 175 din.
5.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 °/o od izplačanih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek sami. če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače.	<
Pavšalni mesečni prispevek znaša 436 din.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-10/77-31
Lenart, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izob.'l. i
Predsednik
skupščine Občinske zdravstven, skupnosti Lenart Pavel Lešnik 1. r. •
80.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 24.b člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75 in 13-688/77) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za obnavljanje in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev na območju občine Lenart v letu 1981
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in še jim ugotavlja dohodek, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih planov SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart za obdobje 1981 do 1985, plačujejo v letu 1981 prispevek za obnavljanje in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne gospodarske storitve), po določbah tega odloka.
2.	člen
Prispevek za financiranje programa kolektivnih komunalnih storitev se plačuje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma ugotovljenega dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Osnovo za obračun prispevka predstavlja osebni dohodek.
Stopnja prispevka za leto 1981 znaša 1,70 °/o.
3.	člen
Temeljne in'druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek kot akontacijo ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, dokončno pa po zaključnem računu.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevek po postopku in na‘ način, kot plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, ki se poravnavajo iz dohodka in davek na dohodek od opravljanja ustrezne dejavnosti.
Prispevek iz 2. odstavka tega člena odmerja in realizira uprava za družbene prihodke občine Lenart.
4.	člen
Prispevek se plačuje na zbirne račune pri službi družbenega knjigovodstva, ki jih prazni na račun SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za ob- -moč j e občine Lenart.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-1/80-3
Lenart, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine •	Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r.
81. (
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78), 67. in 71. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80 in 38-618/80) in 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20-1136/80) je Skupščina občipe Lenart na sejah zborh združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o pravicah in dolžnostih organov občine Lenart na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Lenart
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V skladu z zakonom o temeljih sistema cen 'in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80 in 38-618/80) in zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostifi za cene (Uradni list SRS, št. 20-1136/80) so s tem odlokom urejene pravice in dolžnosti organov občine Lenart na področju družbene kontrole cen ter organiziranje in pristojnosti skupnosti za cene občine Lenart.
2.	člen	,
Izvršni svet Skupščine občine Lenart opravlja v primerih, ki jih določa zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da nastopi z ustreznimi ekonomskimi ukrepi ter predpisuje ukrepe neposredne kontrole cen.
Skupnost za cene občine Lenart opravlja v primerih, ki jih določa zvezni in republiški zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da predlaga ustrezne ekonomske ukrepe, opravlja neposredno kontrolo cen in se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah.
3.	člen
Občinska konferenca svetov potrošnikov Lenart sodeluje z Izvršnim svetom Skupščine občine Lenart ter s skupnostjo za cene občine Lenart pri opravljanju družbene kontrole cen proizvodov in storitev za neposredno porabo občanov.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LENART NA PODROČJU’ DRUŽBENE KONTROLE CEN
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občin.
5.	člen
Izvršni svet lahko sklepa z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in izvršnimi sveti ostalih občin dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega, plana v posameznem letu.
6.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo skupnosti za cene, id se nanaša na izvrševanje javnih pooblastil in drugih pravic.
Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene' občine Lenart.
7.	člet
Izvršni svet lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen ter uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini občine Lenart, da predpiše obveznosti, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine ter določi rok za začetek postopka.
■	8. člen
Ce izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi naj višje cene oziroma naj višje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacijo.
Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki . bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela.
9.	člen
Izvršni svet nastopa zato, da usklajuje tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in zagotavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka, z ukrepi zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe.
10.	člen
Izjemoma, če z ukrepi iz prejšnjega člena in z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje določene politike cen, če pride ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na trgu in v gibanju cen ali Če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenimi plani in z drugimi planskimi akti oz., da se prepreči monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko izvršn: svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen.
11.	člen
Ce izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti Skupščino občine Lenart.
12.	člen
Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določe-. nih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti.
m. SKUPNOST ZA CENE OBČINE LENART
13.	člen
Za izvajanje zadev družbene kontrole cen iz občinske pristojnosti se v občini Lenart ustanovi skupnost za cene občine Lenart.
Za pooblastila skupnosti za cene občine Lenart, zagotovitev posebnega družbenega interesa, udeležbo organiziranih potrošnikov v upravljanju skupnosti in njihovo delovanje v svetu skupnosti, pristojnost skupnosti ter za naloge in pooblastila predsednika skupnosti se smiselno uporablja 34. člen zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni kontroli cen v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 23-626/73).
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/80-5
Lenart, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. i
82.
Na podlagi 19. člena statuta kmetijske zemljiške skupnosti Lenart, 26. in 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva Lenart je izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti Lenart na seji dne 26. junija 1980 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva Lenart 1
1.	Ugotovi se. da je samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva Lenart od 34 ustanoviteljev podpisalo 30 pooblaščenih predstavnikov in da je po določilu 26 člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva Lenart ta pričel veljati.
2.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva Lenart velja od 26. junija 1980 dalje.
3.	Po določilu 29. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva Lenart preneha veljati družbeni dogovor o oblikovanju in delovanju
skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Lenari (Uradni list SRS, št. 14-630/76).
St. 88/80
Lenart, dne 26. junija 1980.
Predsednik izvršnega odbora Kmetijske zemljiške skupnosti Lenart
Zvonko Titan, inž. agr. 1. r.
LITIJA
83.
Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/79) in 184. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 23. decembra 1980 ter na seji družbenopolitičnega zbora 17. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1980
1.	člen
S tem odlokom se 2. člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 7/80) spremeni tako, da se glasi:
Skupni prihodki proračuna občine Litija za leto
1980 znašajo 48,789.000 din, od tega:	din
—	izvirni prihodki	39,286.000
—	dopolnilna sredstva	7,407.000
—	prenesena sredstva iz leta 1979	2,096.000
2. člen
Prihodki iz 1. člena tega odloka se	razporedijo:
—	za razporeditev po posebnem delu	din
proračuna	_	46,587.000
—	sredstva izločena za poseb. pare.
žiro računa proračuna	2,094.000
—	nerazporejeni prihodki	108.000
3.	člen
S tem odlokom se odpravi začasna omejitev porabe sredstev proračuna za 10% kot je bila določena v 3. členu odloka o proračunu občine Litija za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 7/80).
4.	člen
V 1. členu odloka navedeni prihodki in njihova razporeditev iz 2. člena so zajeti v bilanci rebalansa proračuna za leto 1980, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/63
Litija, dne 23. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
Pregled in splošni razpored prihodkov po rebalansu proračuna občine Litija za leto 1980
Vrsta
Prihodki
Plan po rebalansu
Vrsta
Prihodki
Plan po rebalansu
0 Sredstva prenesena iz prejšnjega
	leta	2,096.000
1	Davek na dohodek in davek na osebni dohodek	17,233.000
2	Prometni davek na premožehje in davek na dohodke od premoženja	17,364.000
3	Takse	2,109.000
5	Prihodki po posebnih predpisih	1,049.000
6	Prihodki upravnih organov	1,531.000
7	Prihodki od drugih DPS	7,407.000
Skupaj	______48,789.000
01	Dejavnost organov DPS	25,158.511
02	Financiranje LO in NO	2,328.750
03	Dejavnost DPO in društev	1,738.452
04	Negospodarske investicije	8,043.086
08	Varstvo borcev in socialno varstvo
kmetov	3,300.000
09	Zdravstveno varstvo	10.000
10	Geodezija, urbanizem in komunalna
dejavnost	1,555.201
11	Krajevne skupnosti	890.000
16	Intervencije v gospodarstvu	820.000
17	Tekoča proračunska rezerva in obv.
prejšnjih let	1,371.000
17	Izločeno na posebno partijo proračuna	2,094.000
18	Izločanje 1 °/o proračunske rezerve	480.000
Skupaj	48,789.000
84.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78), je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 17. decembra 1980 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za I. trimesečje 1981
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Litija za leto 1981 oe bodo splošne družbene potrebe v občini Litija začasno financirale na podlagi proračuna občine Litija za leto 1980, vendar najdlje do 31. marca 1981.
2.	člen
Za začasno financiranje v I. trimesečju 1981 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1980.
3.	člen
V času začasnega financiranja doseženi prihodki in izvršeni odhodki, so sestavni del proračuna občine Litija za leto 1981.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritoka prihodkov odloča o kratkoročnih zadolžitvah za kritje potreb splošne porabe, skladno z določili druge točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji. -
5.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tu* za začasno financiranje vseh koristnikov proračuna občine Litija, ki bodo v letu 1981 v skladu z izhodišči za sestavo proračuna vključeni v splošno porabo.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 010-11/63
Litija, dne 23. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Litija,
Jože Dernovšek 1. r.
85.
Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78), 18. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74, 31/76), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), zakona o raziskovalni skupnosti in dejavnosti (Uradni list SRS, št. 35/79) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 29. decembra 1980 enakopravno s pristojnimi skupščinami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti sprejela
ODLOK
o določitvi prispevkov za zadovoljevanje sknpnlh potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zaposlovanja, zdravstvenega varstva In raziskovalne dejavnosti
\	1. člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva.
zaposlovanja, zdravstvenega varstva in raziskovalne
dejavnosti, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zaposlovanja, zdravstva, varstva in raziskovalne dejavnosti občine Litija za leta 1981—1985 plačujejo v letu 1981:
j. Prispevke iz osebnega dohodka:
—	po stopnji 1,14 °/o (domicilni princip) in 1,45 °/o (delovno mesto) za občinsko skupnost otroškega varstva,
—	po stopnji 6,96 °/o za občinsko izobraževalno skupnost,
—	po stopnji 0,47% za občinsko kulturno skupnost, •
—	po stopnji 0,32% za občinsko telesnokultumo skupnost,
—	po stopnji 1,78 °/o za občinsko skupnost socialnega skrbstva,
—	po stopnji 1,70% za občinsko zdravstveno skupnost (nadomestila OD) (delovno mesto).
2.	Prispevke iz dohodka po osnovi BOD:
—	po stopnji 11,61 % za občinsko zdravstveno skupnost (delovno mesto),
—	po stopnji 0,25 Vo za občinsko skupnost za zaposlovanje (delovno mesto).
3.	Prispevke iz dohodka po osnovi dohodka:
■— po stopnji 0,16 °/o za občinsko raziskovalno skupnost.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad' nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981
St. 010-11/63
Litija, dne 29. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
86.
Na podlagi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 29. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija za leto 1981
1.	člen
S	tem odlokom se predpisuje prispevek za zagotovitev sredstev za izvedbo programa vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe primarnega in sekundarnega pomena v občini Litija in - sofinanciranje odplačila kredita za vodovod Reka Gozd—Litija.
Vrednost skupnega programa po finančnem načrtu komunalne skupnosti za leto 1981 je 18,016.000 din. Od tega mora združeno delo združiti 12,092.000 din.
2.	člen
Sredstva so dolžni prispevati delavci v:
—	temeljnih organizacijah združenega dela,
—	delovnih organizacijah združenega dela.
—	delovnih skupnostih,
—	poslovnih enotah in drugih enotah,
—	drugih samoupravnih organizacijah rn skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost.
3.	člen
Zavezanci za plačilo prispevka iz 2. člena tega odloka plačujejo prispevek iz dohodka.
Osnova za izračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
4.	člen
Zavezanci za plačilo prispevka plačujejo prispevek po stopnji 1,7 % od osnove iz drugega odstavk3 prejšnjega člena.
5.	člen
Prispevek se plačuje komunalni skupnosti ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in drugih prejemkov preko naslednjih zbirnih računov:
—	gospodarstvo, št. računa 50150-842-022-4218,
—	negospodarstvo, št. računa 50150-842-022-4223,
—	občani, št. računa 50150-842-022-4239
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1981.
St. 010-11/63
Litija, dne 29. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
87.
Na podlagi določil 25. in 89. člena ustave SR Slovenije in 15. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 285 člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78' je Skupščina občine Litija na seji zbora združeneg; dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembrs 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotkov združevanja src;'. !r realizacijo programa stanovanjske graditve %
Litija
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, delovne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki niso pristopile k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 so dolžne za realizacijo stanovanjske graditve v občini Litija izločati (združevati) sredstva za ta namen po naslednjih stopnjah:
a)	1,350% na bruto osebne dohodke iz dohodka za namene družbene pomoči; ta sredstva združujejo v stanovanjski skupnosti;
b)	0,320 % na bruto osebne dohodke iz dohodka za solidarnost in vzajemnost na ravni republike Slovenije (za gradnjo domov za učence in študente 0,292%,
za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah in manj razvitih obmejnih območjih 0,025 °/o in za bivalne pogoje MDA 0,003%),
c)	1,300% na bruto osebni dohodek iz čistega dohodka kot nepovratna sredstva za komunalno urejanje stavbnih zemljišč v stanovanjskih soseskah; ta. sredstva bomo združevali v komunalni ■ skupnosti.
1	2. člen
Sredstva iz prejšnjega člena se izločajo ob vsa-Kem izplačilu osebnih dohodkov.
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se prične s 1. januarjem 1981.
'4. člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija (Uradni list SRS, št. 29-1299/76).
St 010-7/76
Litija, dne 29. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
88.
Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št 12/78) je Skupščina občine Tatija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 23. decembra 1980 sprejela
ODLOK (
o spremembi odloka1 o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Litijske Dobrave
1.	člen
■ S tem odlokom se spreminja odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Litijske Dobrave (Uradni list SRS, št. 20/78) in sicer tako, da se v 3. členu tega odloka izpusti pare. št. 323/2 travnik v izmeri 3356 m!, vL št. 307, k. o. Litija, ki je last Volk Frančiške, Valvazorjev trg 23, Litija.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-3/78
Litija, dne 23. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
89.
V skladu z določili družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) in določili samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanjskega bloga v Gabrovki, je koordinacijski odbor
udeležencev samoupravnega sporazuma na seji dne 17. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o izhodiščni ceni za kvadratni meter stanovanjske
površine v stanovanjskem bloku v Gabrovki
1.	člen
Izhodiščna cena za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem bloku v Gabrovki z oznako S-2 pb projektu št. 116/80, izdelanem v juliju 1980 pri GIP Beton - Zasavje, Zagorje ob Savi, TOZD Projek-tiva in razvoj, Zagorje, znaša na dan 1. 7. 1980 16.663,95 din.
2.	člen
Cena za kvadratni meter stanovanjske površine je oblikovana v smislu določil družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ih v skladu z določili samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanjskega bloka v Gabrovki.
3.	člen
Podatke o izhodiščni ceni je treba dostaviti tudi v “videnco Zavodu SR Slovenije za cene.
St. 351/79-6/1
Litija, dne 23. decembra 1980.
Predsednik
koordinacijskega odbora udeležencev samoupravnega sporazuma
Darko Primožič 1. r.
90.
V skladu z določili družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 8/78) in določili samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanj na Rozmanovem trgu v Litiji (Uradni list SRS, št. 29-1341/79) je koordinacijski odbor udeležencev samoupravnega sporazuma na seji dne 12. decembra 1980 sprejel	.
SKLEP
o končni ceni za kvadratni meter stanovanjske površine v vrstnem bloku z oznako A‘l in A-2 na Rozmanovem trgu v Litiji
1.	člen
Končna cena za kvadratni meter stanovanjske površine v vrstnem stanovanjskem bloku z oznako A-l in A-2 na Rozmanovem trgu v Litiji znaša 13.490,20 dinarjev.
2.	člen
Cena za kvadratni meter stanovan rke površine je oblikovana v smislu določil družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanj na Rozmanovem trgu v Litiji.
3.	člen
Sklep o končni ceni za kvadratni meter stanovanjske površine v vrstnem bloku z oznako A-l in A-2 na Rozmanovem trgu v Litiji se objavi v Uradnem listu SRS, podatki o končni ceni kvadratnega metra stanovanjske površine pa se dostavijo v evidenco tudi Zavodu SR Slovenije za cene.
4.	člen
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je na seji dne 22. 12. 1980 dala soglasje k temu sklepu o končni ceni.
St. 010/79-8/1
Litija, dne 22. decembra 1980.
Predsednik
koordinacijskega odbora udeležencev samoupravnega sporazuma
Avgust Spat 1. r
91.
V skladu z določili družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) in z določili samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanjskega bloka na Ustju - Šmartno pri Litiji (Uradni list SRS, št. 29-1343/79) je koordinacijski odbor udeležencev samoupravnega sporazuma na seji' dne 12. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o končni ceni za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem bloku na Ustju — Šmartno pri Litiji
1.	člen
Končna cena za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem bloku na Ustju - Šmartno pri Litiji (oznaka SB-30) znaša 12.577,33 din
4
2.	člen
Cena za kvadratni meter stanovanjske površine je oblikovana v smislu določil družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanjskega bloka na Ustju - Šmartno pri Litiji.
3.	člen
Sklep o končni prodajni ceni za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem bloku na Ustju - Šmartno pri Litiji se objavi v Uradnem listu SR Slovenije, podatki o končni ceni kvadratnega metra stanovanjske površine pa se dostavijo v evidenco tudi Zavodu SR Slovenije za cene.
4.	člen
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je na seji dne 22. decembra 1980 dala soglasje k temu sklepu o končni ceni.
St. 010/79-9/1
Litija, dne 22. decembra 1980.
Predsednik
koordinacijskega odbora adeležencev samoupravnega sporazuma
Anton Tomažič 1. r.
92.
Na podlagi 4. in 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega r "'ena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75 in 14-688/77) ter 12. člena sa-
moupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti na območju občine Litija, je skupščina komunalne skupnosti na seji dne 26. novembra 1980 sprejela
SKLEP
o višini prispevka za priključitev na mestno kanalizacijo Litija - Šmartno
I
Za priključek na mestno kanalizacijo Litija -Šmartno se investitorjem zaračunava prispevek v
višini:
1.	za vsako stanovanjsko enoto	v stano- din
vanjskem objektu in poslovni prostor, zgrajen
v sklopu stanovanjskega objekta	5.000
2.	za vrstno stanovanjsko hišo	5.000
3.	za pritlično stanovanjsko hišo	6.000
4.	za individualno visokopritlično stanovanjsko hišo in atrijsko hišo	'	7.000
5.	za individualno enonadstropno	hišo	11.000
6.	za obrtne delavnice v lasti občanov	7.000
7.	za stanovanjsko hišo z obrtno delavnico v lasti občanov	13.000
8.	za samostojne garaže in garaže v sta-
novanjskem objektu, če so priključene na kanalizacijo	3.000
9.	za pridobitev novih stanovanjskih površin (dograditev, nadzidava, adaptacija)	2.000
10.	za dograditev obrtne delavnice ali pre-
ureditev prostorov v poslovne ali obrtne prostore	5.000
11.	za objekte otroškega varstva, šolstva, zdravstva 0,6 °/o od končne investicijske vrednosti objekta
12.	za vse ostale objekte 1 °/o od končne investicijske vrednosti objekta.
II
Prispevek za priključitev na mestno kanalizacijo plača investitor na račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija.
Za plačilo prispevka se sklene pismena pogodba. S pogodbo se določi tudi rok za plačilo prispevka za priključitev na mestno kanalizacijo.
III
Vplačana sredstva prispevka za priključitev na na mestno kanalizacijo se porabljajo le za enostavno in razširjeno reprodukcijo kanalizacijskih objektov in naprav.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradne mlistu SRS.
V
Ko prične veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam prispevkov za priključitev na mestno kanalizacijo Litija - Šmartno.
St. 06-22/80-01
Litija, d:.2 26. novembra 1980.
Predsednifc skupščine komunalne skupnosti
Jože Habjan, dipl. gozd. inž. 1. r.
93.
Na podlagi 4. in 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75 in 14-688/77) ter 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti na območju občine Litija, je skupščina komunalne skupnosti na seji dne 26. novembra 1980 sprejela
SKLEP
o višini prispevka za priključitev na mestni vodovod Litija - Šmartno	«
I
Za priključek na mestni vodovod Litija - Šmartno se investitorjem zaračunava prispevek v višini:
1.	za vsako stanovanjsko enoto v stano- dln vanjskem objektu in poslovni prostor, zgrajen
v sklopu stanovanjskega objekta	5.000
2.	za vrstno stanovanjsko hišo	5.000
3.	za pritlično stanovanjsko hišo	6.000
4.	za individualno visokopritlično stanovanjsko hišo in atrijsko hišo	7.000
5.	za individualno enonadstropno hišo	11.000
6.	za obrtne delavnice v lasti občanov	7.000
7.	za stanovanjsko hišo z obrtno delavnico
v lasti občanov	13.000
8.	za samostojne garaže in garaže v stano-
vanjskem objektu, če so priključene na vodovod .	3.000
9.	za pridobitev novih stanovanjskih površin (dograditev, nadzidava, adaptacija)	2.000
10.	za dograditev obrtne delavnice ali pre-
ureditev prostorov v poslovne ali obrtne prostore	5.000
11.	za objekte otroškega varstva, šolstva, zdravstva 0,6 ®/o od končne investicijske vrednosti objekta
12.	za vse ostale objekte 1 ®/o od končne investicijske vrednosti objekta
13.	za priključitev vodnega odštevalnega
števca	3.000
II
Prispevek za priključitev na mestni vodovod plača investitor na račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija.
Za plačilo prispevka se sklene pismena pogodba. S pogodbo se določi tudi rok za plačilo prispevka za priključitev na mestni vodovod.
III
Vplačana sredstva prispevka za priključitev na mestni vodovod se porabljajo le za enostavno in razširjeno reprodukcijo vodovodnih objektov in naprav.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
V
Ko prične veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam prispevkov za priključitev na mestni vodovod Litija - Šmartno -Bogenšperk (Uradni list SRS, št. 17-1122/77).
Št. 06-22/80-01
Litija, dne 26. novembra 1980.
Predsednik skupščine komunalne skupnosti
Jože Habjan, dipl. gozd. inž. 1. r.
LJUBLJANA CENTER 94.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980 in na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb
v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1981
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Centei za leto 1981 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Ljubljana Center, vendar najdalj do 31. marca 1981 na podlagi proračuna za leto 1980.
2.	člen
V	času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1980.
3.	člen
V	času začasnega financiranja se bodo zagotavljala sredstva tudi za novo ustanovljene krajevne skupnosti.
4.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
Št. 400-7/80
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik * Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
95.
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem'planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 82. in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) ter ob upoštevanju odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije od leta 1981—1985 in določitvi roka za predložitev predloga družbenega plana SR Slovenije (Uraditi list SRS, št. 22/78 in 20/80) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980, na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne
25.	decembra 1980 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od 1981 do leta 1985
1.	člen
Spremeni se četrta alinea prvega odstavka 8. člena odiolta o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od 1981 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 24/78) tako, da se glasi:
»— skupščini občine predlog plana najkasneje do 31. januarja 1981.«
2.	qlen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 30-2/78
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r
96.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih' osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980, na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 in na 11. seji skupščine občinske kulturne skupnosti Ljubljana Center sprejela
ODLOK
•o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju kulture
1.	člen
itsvezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma občinske kulturne skupnosti o temeljih plana za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1981:
— prispevek iz osebnega dohodka bo stopnji 1,61.
4	2. člen
Ta odlok,začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-5/78
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednic . Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
97.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980, na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 in na 11. seji skunščine samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Center dne 22. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja
1.	člen
žavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje o temeljih plana za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1981:
— prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 5,30%
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-4/78
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
/ —
98.
Na podlagi 29, člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79),
30.	člena zakona o družbenem varstvu otjok (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980, na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 in na 9. seji skupščine skupnosti- socialnega varstva občine Ljubljana Center dne 23. decembra 1980 sprejela
ODLOK ’
o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja, ki niso sprejeli samoupravnih sporazumov samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja občine Ljubljana Center/ o temeljih plana za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1981:
—	prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 4,25 % za otroško varstvo
in po stopnji 0,75% za socialno skrbstvo;
—	prispevek iz dohodka po stopnji 0,22 % za zaposlovanje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-7/78
Ljubljana, dhe 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center ~
Miroslav Samardžija 1. r.
99.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana C r na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980, na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 in na 11. seji skupščine Samoupravne interesne zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center dne 8. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma samoupravne interesne zdravstvene skupnosti o temeljih plana za ^ obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1981:
—	prispevek iz osebnega dohodka
za nadomestilo po stopnji	1,20 Vo
—	prispevek iz dohodka po stopnji	8,70 °/o ,
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS/ upoi’ablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-6/78
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
100.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradn list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980, na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 in na 5. seji skupščine Samoupray-ne interesne skupnosti za raziskovalno dejavnost občine Ljubljana Center dne 18. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju raziskovalne dejavnosti
. 1. člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih Potreb na področju raziskovalne dejavnosti, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za raziskovalno dejavnost občine Ljubljana Center za obdobje 1981— 985, plačujejo v letu 1981:
— prispevek. iz dohodka po stopnji	0,038 °/o
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-2/80
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
i,	101.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980 in na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju telesne kulture
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo o temeljih plana za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1981:
— prispevek iz osebnega dohodka po stopnji	0,61 #/»
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja '981 dalje.
St. 420-8/78
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
102.
in a podlagi 24. člena zakona p komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembrg 1980 in na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za financiranje kolektivnih komunalnih storitev na območju občine Ljubljana Center
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi .opravljajo gasnodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), ki niso sklenili
samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981, plačujejo v letu 1981 prispevek za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve) po določbah tega odloka.
2.	člen
Prispevek za financiranje programa kolektivnih komunalnih storitev se plačuje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma ugotovljenega dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Osnova za obračun prispevka predstavlja osebni dohodek.
3.	člen
Stopnja prispevka znaša 1,10 °/o.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek kot akontacijo ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, dokončno pa po zaključnem računu.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevek po postopku in na način, kot plačujejo prispevke SIS, ki se poravnajo iz dohodka in davek na dohodek od opravljanja ustrezne dejavnosti.
Prispevek iz drugega odstavka tega člena odmerja in realizira davčna uprava občine.
5.	člen
Prispevek se plačuje na zbirne račune pri Službi družbenega knjigovodstva, ki jih prazni na račun Komunalne skupnosti občine Ljubljana Center.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-2/78
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
103.
Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980 in 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini LinbUana Center
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom ter s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim. ugotavlja dohodek, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje 'varstva pred požarom za leto 1981 plačujejo v letu 1981 prispevek za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju občine Ljubljana Center po določbah tega odloka.
2.	člen
Prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom se plačuje iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma ugotovljenega dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Osnovo za obračun prispevka predstavlja osebni dohodek.
3.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa varstva pred požarom je 0,30%.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek kot akontacijo ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, dokončno pa po zaključnem računu.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevek po postopku in na način, kot plačujejo prispevke SIS, ki se poravnajo iz dohodka in davek na dohodek od opravljanja ustrezne dejavnosti.
Prispevek iz drugega odstavka tega člena odmerja in realizira davčna uprava občine.
5.	člen
Prispevek se plačuje na zbirne račune pri Službi družbenega knjigovodstva, ki jih prazni na račun SIS občine Ljubljana Center .za varstvo pred požarom.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-3/78
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija L r.
104.
Na podlagi 45. člena zakona o varsvtu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 200. člena statuta občine Ljubljana Center je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 67. seji dne 10. decembra 1980 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center
1. člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo z območja občine in preko državne meje, se določijo
pristojbine: a) Za kamionske, vagonske in letalske pošiljke: — kopitarjev in parkljarjev ter žive	din
perutnine do 10 ton	260,—
—	za vsako nadaljnjo tono b) Za kosovne pošiljke: —	kopitarjev in odraslih govedi od	26,—
komada	35.—
— telet od komada	20.—
—	prašičev in drobnice od komada —	žive perutnine za vsakih začetnih 50	7-
komadov	6.—
— za vsako čebeljo družino c) Za meso kopitarjev in parkljarjev	7,—
od kg — za mesne izdelke razen konzerv	0,11
od kg	0,11
— za divjačino od kg	0,11
— za perutninsko meso od kg	0,11
— za drobovino od kg	0,11
— za ribe, rake, polže — žive od kg	0,11
— za mast od kg	0,11
— za mleko od litra	0,02.
— za mlečne izdelke od kg	0,11
— za jajca — cela po komadu	0,01l
—	za jajčne izdelke od kg —	za ostale neimenovane živalske	0,11
Proizvode in odpadke od kg	0,052
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno	pripravijo-
na za pregled in pristojni organ, ki opravlja veteri-harsko-sanitami pregled pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da ie nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, Plačati zamudnino v višini 260 dinarjev za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške v višini in merilih, določenih z družbenim dogovorom o enotnih os-hovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov iz dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v SR Sloveniji.
din
—	za pujske do 50 kg od komada	26
—	za drobnico od komada	26
—	za perutnino od komada	0,30
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem slučaju se plačujejo poleg pristojbine še potni stroški in zamudnina.
b)	Za veterinarsko-sanitarne	preglede	din
jajc, jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0046
c)	Za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem:
—	za jelenjad, srnjad, muflone, gamse
po kom	32,50
—	za divje prašiče s trihinoskopskim
pregledom po kom	46
—	za medvede s trihinoskopskim pregledom	65
—	za zajce po komadu	8
—	za divjo perjad po komadu	4,50
d) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porablje-
nega časa	260
Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški v višini in merilih določenih z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov iz dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji.
3.	člen
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sa-nitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center. Letni pavšali se plačujejo mesečno v višini ene dvanajstine.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven delovnega časa (rednega) pristojnega organa za veterinar-sko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov
5.	člen
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in od-2. člen	'	vajajo na posebni zbirni račun za zdravstveno var-
Za veterinarsko-sanitarne	preglede klavnih živali	stvo živali pri SDK št. 50100-840-025-3182 najmanj
■in	živil živalskega izvora se	plačuje naslednja pri-	enkrat mesečno.
stoj bina:	Natančnejši plačilni pogoji so uredijo s posebnim
a) Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih ži-	dogovorom med Izvršnim svetom	Skupščine občine
vali in mesa:	Ljubljana Center in izvajalcem ter	uporabnikom ve-
din	terinarsko-sanitarnih pregledov.
—	za odraslo govedo in kopitarje, od
komada	50	6. člen
' za teleta od komada	30	Ko prične veljati ta odredba preneha veljati od-
—	za prašiče od komada	34	redba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne pregle-
de in dovoljenja v občini Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 12/79).
7.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-4/78
Ljubljana, dne JO. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Zdene Mali 1. r.
105.
Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/78), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 34/80) ter 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na seji dne 25. decembra 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline
1.	člen
S	to odredbo se na območju občine, ki je ogrožena s steklino, odreja kontumac psov in mačk.
2.	člen
V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom.
Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. Prepovedan je promet psov in mačk.
3.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti.
4.	člen ,
Ne glede na drugi člen tega pravilnika se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati službeni psi JLA in milice, psi reševalnih ekip in psi, ki vodijo slepe.
5.	člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
6.	člen
Za pse in mačke, ki se prikazujejo na razstavah, je treba pred razstavo priskrbeti potrdilo o zaščitnem cepljenju in potrdilo o preizkusu na steklino z negativnim izvidom.
7.	člen
Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higien-ska služba sa pristojni in dolžni pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse
—	pse brez znamkice,
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrviči in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niso zaprte.
Lastnikom, v drugem odstavku navedenih živali ne pripada odškodnina za pokončane živali.
8.	člen
Lovske družine so dolžne pokončevati lisice, volkove, glodalce in drugo škodljivo divjad
9.	člen
Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odreube in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov.
Občani so dolžni o gibanju živali navedenih v drugem odstavku 7. člena in drugih živalih, ki bi se nenaravno vedle nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo.
'	10. člen
Trupla pokončanih živali iz 8. člena morajo- člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji.
Veterinarska organizacija preskrbi za labcratoril-'ki pregled možganov take živali, veterinarska-h gicn-ika služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
11.	člen
Odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
—	oseba, ki odira trupla omenjenih živali, mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za
to delo;
—	da ima, ko odira trupla, na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter da ima ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala ter dezinfekcijska sredstva;
—	da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru, dokler se ne dobijo izvidi preiskav. Če je izid pozitiven oziroma če je žival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen oziroma če je žival zdrava, pa se sme koža dati v promet.
12.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu Veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki so je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 10. ,člena odredbe.
13.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpeknje
14.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vtv) državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76).
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/79
Ljubljana, dne 25. decembra 1980
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center
Zdone Mali 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 106.
Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 187". člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni Hst SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela :dne 24. decembra 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1880 sprejela
ODLOK
0 začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1981
1.	člen
Po sprejemu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 se bodo začasno, vendar najdalj do
31.	marca 1981, financirale splošne proračunske po-, trebe in naloge občine, na podlagi trimesečnega načrta Prihodkov in njihove razporeditve, v skladu z določili odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 7/80).
2.	člen
Razporeditev' prihodkov proračuna po načrtu iz 1- člena tega odloka ne sme presegati 25 %> vseh sred-stev, razporejenih z odlokom o proračunu občine za leto 1980.
3.	člen
Določila tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi začasno financiranje dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
'	4. člen
Bilančni pregled prihodkov in njihova razporedi-tev iz tega odloka je sestavni del proračuna občine Za leto 1981.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-^°lje. je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna, najame posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje.
6.	člen
Odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja Pa se od 1. januarja 1981.
St. 400-14/78-01
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik ■ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
107.
Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
24.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1981
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka. Osnova je bruto osebni dohodek. Prispevna stopnja za leto 1981 znaša 0,30 o/0.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek c*) vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmeme osnove, ki se šteje za osebni dohodek iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravno interesno skupnost.
Prispevek odmerja davčna uprava.
5.	člen
Ta odlok prične veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja do 30. junija 1981.
St. 010-12/77-01
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič L r.
108.
Na podlagi 50., 144. in 203. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in ‘na podlagi 24.,
28.,	38. ter 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) ter ob upoštevanju odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije od leta 1981—1985 in
določitvi roka za predložitev predloga družbenega plana SR Slovenije so Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1980, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980 ter skupščine SIS za
—	vzgojno in izobraževanje na seji dne 11. decembra 1980,
—	raziskovalno dejavnost na seji dne 12. decembra 1980,
—	kulturo na seji dne 8. decembra 1980,
—	zdravstvo na seji dne 9. decembra 1980,
—	socialno varstvo na seji dne 12. decembra 1980 sprejele
ODLOK
o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985
1.	člen
Spremeni se 4. točka prvega odstavka 8. člena odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 1/79) tako, da se glasi: »Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje usklajeno z izvršnimi sveti' skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim etom Skupščine mesta Ljubljane pripravi in do 31. januarja 1981 predloži skupščini občine v obravnavo in sprejem predlog družbenega plana občine za obdobje 1981 do 1985.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/78-01
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
109.
Na podlagi 24. c) člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne
24.	decembra 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981
1.	člen
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) in ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981, plačujejo prispevek po tem odloku za vzdrževanje komunalnih
objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve).
Zbrana sredstva se bodo uporabila za uresničitev programa kolektivnih komunalnih storitev v letu 1981 tako, kot je zasnovano v samoupravnem sporazumu c temeljih plana na področju komunalnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 1,10 »/o-
Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 1,10 °/o od celotno doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja.
Prispevek iz tretjega odstavka tega člena in prispevke, ki jih plačujejo delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, odmerja in realizira davčna uprava občine.
3.	člen
Sredstva zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na poseben račun Komunalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva.
Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka 2. člena tega odloka na račun komunalne skupnosti po posebni pogodbi.
4.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 do 30. junija 1981.
St. 420-16/78-01
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
110.
JNa podlagi is. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 9. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne, kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 131. in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS. št. 2/78) in sklepov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti o veljavnosti samoupravnih sporazumov o temeljih planov za srednjeročno obdobje 1981—1985 ter prispevnih stopenj v letu 1981, je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela 24. decembra 1980,' seji zbora krajevnih skupnosti 24. decembra 1980, seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, dne 11. decembra 1980, seji občinske kulturne skupnosti dne 8. decembra 1980, seji občinske raziskovalne skupnosti dne 12. decembra 1980, seji občinske zdravstvene skupnosti dne 9. decembra 1980 in seji občinske skupnosti socialnega varstva dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
0 določitvi prispevkov za družbeno varstvo otrok, osnovno vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, kulturo, telesno kulturo ter znanost v letu 1981, ki jih plačujejo Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti
2.	člen
Za zavezance, ki opravljajo dejgvnost s samostojnim delom in se za njih ne ugotavlja dohodek in za gospodinjske pomočnice, se kot osnovo za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo uporabljajo osnove in višine prispevka, ki jih določi občinska zdravstvena skupnost.
3.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 do 30. junija 1981.
St. 010-14/79-01
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
•
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
111.
1.	člen
Zavezanci za prispevke, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985 in prispevkov za leto 1981:
—	samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje °d 1981. do 1985. leta,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana občin-sLe izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana občin-sLe kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje in Ljubljanske kulturne skupnosti za obdobje 1981—1985,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana teles-. nekulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za
obdobje od 1981. do 1985. leta,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana občin-ske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje, za obdobje 1981. do 1985. leta,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje v občini Ljubljana Moste-Polje 2a obdobje 1981—1985,
■— samoupravni sporazum o temeljih plana občin-s^e raziskovalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje za Mansko obdobje 1981—1985,
so dolžni plačevati v letu 1981 prispevke po na-sledrijih stopnjah:
1.	družbeno varstvo otrok v
nbčini
*n skupne naloge v SRS v 2. osnovno vzgojo in izobra-
Zevanje
.	3. kulturo v občini in mestu
'n skupne naloge v SRS
4-	telesno kulturo
5-	socialno skrbstvo zdravstveno varstvo
za raziskovalno delo
9* Za zanoclnvariTo
3.20	°/o od BOD 1,16 °/o od BOD
5,30 °/o od BOD 1,06 °/o od BOD 0,55 “/o od BOD 0,61 V» od BOD 0,75 «/o od BOD
1.20	°/o od BOD in 8,70 0/o od DOH 0,038 % od DOH 0,22 «/o od DOH
Na podlagi 15. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem, planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 18. in 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 in sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti o veljavnosti samoupravnih sporazumov o temeljih planov za srednjeročno obdobje 1981—1985 ter prispevnih stopenj v letu 1981 je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 24 decembra 1989 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva, prispevka za prenovo starih mestnih predelov, prispevka za vzajemnost pri razreševanju stanovanjskih vprašanj in določitvi stanarine in najemnine v letu 1981 za vse zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih planov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane
1.	člen
Zavezanci za prispevke, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih planov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 in prispevkov za leto 1981, se dolžni plačevati v letu 1981 prispevke po naslednjih stopnjah:
1.	a) Za solidarnost v Ljubljani:
—	graditev in dodeljevanje solidarnostnih stanovanj,
—	delno nadomeščanje stanarin,
—	sofinanciranje in zagotavljanje nadomestnih stanovanj za odpravo barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani,
—	sofinanciranje varstvenega delovnega centra se združuje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana iz dohodka 0,90 %> od osnove bruto OD;
b) za solidarnost na nivoju SRS
\
—	financiranje izgradnje študentskih in dijaških domov iz prispevka, ki se združuje pri Republiški izobraževalni skupnosti in sicer iz dohodka 0,292 °/o od osnove bruto OD,
—	financiranje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij, ki se združuje pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije iz dohodka 0,003 °/o od osnove bruto OD.
Skupni prispevek pod la in b iz dohodka je 1,195% od osnove bruto OD.
2.	Za prenovo starih mestnih predelov Ljubljane po enotnem programu prispevek iz dohodka v višini 0,21 % od osnove bruto OD, ki se združuje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana.
3.	Za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj se združuje pri Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana prispevek iž čistega dohodka v višini 1,20% od osnove bruto OD.
2.	člen
Najvišje stanarine se za leto 1981 določijo v višini 2,19 % od vrednosti stanovanja. -
3.	člen
Višina najemnine za poslovne prostore se določi za leto 1981 v povprečni višini 48,55 din/m2.
4.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 do 30. junija 1981.
St. 010-16/80-01
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA SISKA	^
112.
Na podlagi 86. in 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), na podlagi ugotovitvenih sklepov IO SIS družbenih dejavnosti ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 34. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981—1985 v letu 1981
1.	člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim ugotavlja dohodek ter niso podpisali / samoupravnih sporazumov o temeljih plana Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za srednjeročno obdobje 1981—1985 plačujejo pri-
spevke za leto 1981 po stopnjah, objavljenih v tem odloku za:
1.	skupnost otroškega varstva,
2.	skupnost vzgoje in izobraževanja,
3.	skupnost socialnega skrbstva,
4.	telesnokulturno skupnost,
5.	zdravstveno skupnost,
6.	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
7.	skupnost za zaposlovanje,
8.	raziskovalno skupnost
2.	člen
Prispevke plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
od osnovfe osebnega dohodka (BOD) Prispevna
1.	otroško varstvo	stopnja »/o
—	občinski program	1,65
—	denarne pomoči	1,55
—	skupni "program Zveze skupnosti
otroškega varstva	1,16
2.	osnovno šolstvo	5,30
3.	kultura	1,61
4.	telesna kultura	0,61
5.	socialno skrbstvo	0,75
6.	zdravstvo
—	nadomestila	1,20
7.	pokojninsko in invalidsko zavarovanje 11,10
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek
ugotavlja plačujejo prispevke
iz dohodka (osnova osebni dohodek - Prispevna Bod) za '	stopnja*/.
1.	zdravstveno varstvo po stopnji	8,70
2.	zaposlovanje po stopnji	0,22
3.	raziskovanje — obč. program	0,038
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 1-402-039/80
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
113.
Na podlagi zakona o stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), 86. in 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list_ SRS, št. 2/78) ter nav podlagi ugotovitvenega sklepa izvršilnega odbora Samotipravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 34. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevkih za financiranje stanovanjskega gospodarstva na območju občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1981
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela ter delov-•nih skupnostih in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih za območje občine Ljubljana Siska, ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Šiška za obdobje 1981 do 1985 in samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljane za obdobje 1981—1985 plačujejo prispevne stopnje objavljene v tem odloku.
člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja plačujejo prispevke
iz dohodka (osnova BOD) za
solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu v višini 1,195 °/o od osnove BOD in sicer od tega:
0,90% od osnove BOD pri stanovanjski skupnosti Ljubljana za graditev solidarnostnih stanovanj, subvencioniranje stanarin in drugo ter
0,295% od osnove BOD za solidarnost na nivoju SR Slovenije (za bivalne pogoje mladinskih delovnih brigad ter za izgradnjo dijaških in študentskih do-
mov);
za prenovo starih mestnih predelov bodo združevali sredstva iz dohodka v višini 0,21 % od osnove BOD;
iz čistega dohodka
1,20% od osnove BOD za namene vzajemnosti pri
razreševanju stanovanjskih vprašanj.
3.	člen
Temeljne Organizacije združenega dela, druge organizacije ter občani, ki z osebnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja bodo poleg sredstev iz prejš-bjega člena namenili za razreševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev še del čistega dohodka v višini najmanj 3,175 % osnove BOD pod istimi pogoji, ki veljajo za sredstva iz čistega dohodka, navedenimi v prejšnjemu členu.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Lradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 1-402-040/80
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Predsednik .1 /	Skupščine občine
Ljubljana Siska
Franc De jak 1. r.
114.
Na podlagi 24.c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 34. skupnem zc.;eda-nju' z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za kolektivne komunalne storitve
na območju občine Ljubljana Šiška za leta 1SS1
1.	člen
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) in, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Šiška za leto 1981, plačujejo prispevek po tem odloku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ,ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve).
Zbrana sredstva se bodo uporabila za uresničitev programa kolektivnih komunalnih storitev v letu 1981 tako, kot je zasnovan v samoupravnem sporazumu o temeljih plana na področju komunalnega gospodarstva v občini Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1935
2.	člen
Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 1,10 %.
Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 1,10%.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
Št. 1-420-014/80
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Delak 1. r-
115.
Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 34. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbo?a združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. dečembra 1980 sprejela
ODLOK
o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Šiška za leto 1981
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju občine Ljubljana Šiška.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka. Osnova je bruto osebni dohodek. Prispevna stopnja za leto 1981 znaša 0,30 °/o.
4^ člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 1-402-041'80
Ljubljana, dne 28. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak L r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK 116.
Na podlagi 16 in 23. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti!
(Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980
1.	člen
Drugi člen odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 7/80) se spremeni in glasi:
din
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1980 znašajo 251,955.000
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	189,721.000
—	za združevanje sredstev v Ljubljani 29,601.000
—	za intervencije v gospodarstvu	32.633.000
2.	člei
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov ir posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. 400-16/8C
Ljubljana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik
V.	Skupščine občine
Ljubljana Vič-RudniJ
Vili Belič L r.
Pregled spremembe prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna za leto 1980
Vrsta
prihodka
Prihodki
1	Davki iz osebnega dohodka in na dohodek
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja
3	Takse
5	Prihodki po posebnih predpisih
6	Prihodki upravnih organov
in drugi prihodki	___________
Skupaj
Skupaj
170.170.000
65.090.000
6.370.000
3.600.000
6.725.000
251,955.000
Razporeditev prihodkov	Skupaj
01	Dejavnost organov DPS	81,184.800
02	Ljudska obramba	5,522.300
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	11,143.900
04	Negospodarske investicije	30,449.500
07	Kulturnoprosvetna dejavnost	1,299.450
08	Socialno skrbstvo	11,369.100
09	Zdravstveno varstvo	650.000
10	Komunalna dejavnost	12,316.700
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	13,665.500
12	Financ, skupnih mestnih zadev	29,601.000
16	Intervencije v gospodarstvu	18,850.647-
17	Tekoča proračunska rezerva	1,049.105
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	
	—	rezervni sklad —	interv. v gospodarstvu, blagovne	2,220.000
	rezerve	32,633.000
	Skupaj	251,955.000
m.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranja proračunskih potreb za leto 1981
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudunik za leto 1981 se bodo začasno, vendar najdlje tri mesece financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov skladno z določili proračuna za leto 1980.
2.	člen
Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati ene četrtine izdatkov proračuna c čine za leto 1980.
3.	člen
Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1981.
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezerve občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Posojilo mora biti vrnjeno do 31. oktobra 1981.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1981.
St. 400-17/80
Ljubljana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
118.
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega Planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 70. ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in ob upoštevanju odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 33-1615/80) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje od 1981. do 1985. leta
1.	člen
Spremeni se tretja alinea prvega odstavka 8. čle-na odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbe-nega plana s prostorskim planom občine Ljubljana ^ič-Rudnik za obdobje od 1981. do 1985. leta (Uradni !ist SRS, št. 27-1627/78) tako, da se glasi:
»skupščini občine predlog plana najkasneje do 31. januarja 1981.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-11/80
Ljubljana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
119.
Na podlagi 86. člena zakona o svobodni menjavi dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih in gospodarskih dejavnosti za srednjeročno obdobje 1981—1985 za leto 1981
1.	člei.
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso podpisali samoupravnih sporazum'-- o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 plačujejo prispevke za leto 1981 po stopnjah, objavljenih v tem odloku za:
1.	skupnost otroškega varstva,
2.	skupnost vzgoje in izobraževanja,
3.	kulturno skupnost,
4.	skupnost socialnega skrbstva,
5.	telesno kulturno skupnost,
6.	zdravstveno skupnost,
7.	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
8.	skupnost zaposlovanja,
9.	raziskovalno skupnost,
10.	komunalno skupnost,
11.	stanovanjsko skupnost
12.	požarno skupnost.
2.	člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje »družbenih dejavnosti«, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo ter požarno varnost.
Obremenitev OD:
	Prispevna stopnja	Princip
1. otroško varstvo — občinski program	1,65	domicilni
— denarne pomoči	1,55	sedežni
— skupni program Zveze skupnosti otroškega varstva	1,16	sedežni
2. osnovno šolstvo	5,30	domiciln.
3. kultura	1,61	domicilni
4. telesna kultura	0,61	domicilni.
5. socialno skrbstvo	0,75	domicilni
6. zdravstvo		
— nadomestila	1,20	sedežni
7. pokojninsko		*
in invalidsko zavarovanje	11,10	sedežni
Individualna komunalna poraba	1,20	sedežni
Kolektivna komunalna poraba	1,10	sedežni
Požarna varnost	0,30	sedežni
I
Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku, razen prispevka za pokojninsko-invalidsko zavarovanje.
I.	3. člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se j im dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke
iz dohodka (osnova OD) za:
	Prispevna stopnja	Princip
— zdravstveno varstvo po		
stopnji	8,70	sedežni
— zaposlovanje po stopnji	0,22	sedežni
— raziskovanje — obč. program	0,038	sedežni
— stanovanjsko skupnost — solidarnost	1,195	sedežni
— stanovanjsko skupnost — prenovo stanovanj	0,21 \	sedežni
iz čistega dohodka za		
— stanovanjsko skupnost — vzajemnost	1,20	
4. člen		
Ta odlok velja osmi dan po	objavi v	Uradnem
listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 420-29/80
Ljubljana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana ViČ-Rudnik Vili Belič 1. r.
120.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnuik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. decembr- 1980 sprejela
ODLOK
o sprejemu spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja VI-6 Centralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta, ki ga je sprejel Mestni svet Ljubljane z odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik, št. 7/65).
Dopolnitev in sprememba zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane pod št. 2569/79 v aprilu 1§79 obsega območje med Tržaško cesto, Lepim potom, Jamovo, obstoječimi objekti, ob Groharjevi in stavbo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
2.	člen
' Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-21/79
Ljubljana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
121.
Na podlagi 6. člena zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 25/80) ter v skladu z določili 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 24. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o imenovanju komisije za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981
I
Za izvedbo popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se imenuje občinska popisna komisija.
II
Občinsko popisno komisijo sestavlja predsednik, namestnik predsednika, tajnik in namestnik tajnika ter 8 članov:
1.	predsednik občinske popisne komisije
— France Martinec, predsednik IS
2.	namestnik predsednika občinske popisne komisije
— Tatjana Brank, pomočnica predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo
3.	tajnik občinske popisne komisije
— Belko Bovcon, vodja oddelka za občo upravo in proračun
4.	namestnik tajnika občinske popisne komisije
— Dušan Čirič, statistik v komiteju za družbeno
planiranje in gospodarstvo
5.	članica komisije
— Metka Goleč, svetovalka za družbene dejavnosti v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo
6.	članica komisije
— Lidija Podkrižnik, svetovalka za gospodarstvo v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo
7.	članica komisije
— Tanja Jelen, vodja kadrovske službe
8.	članica komisije
— Vera Pogačar, namestnica vodje oddelka za občo upravo in proračun
9.	članica komisije
— Milena Stare, šef odseka za zbirni kataster komunalnih naprav in geodetske dokumentacije pri Geodetski upravi
10.	član komisije
— Janez Kremžar, sekretar občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Vič-Rudnik
11.	član komisije
— Peter Durjava, sekretar občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik
12.	članica komisije
— Janja Domitrovič, glavna odgovorna urednica Naše komune.
III
Za izvedbo popisa imenuje občinska popisna komisija potrebno število popisovalcev, kontrolorjev in inštruktorjev.
IV
Občinska popisna komisija organizira in izvede Popis v občini, zagotovi prostore za delo občinskih Popisnih komisij in za pripravo njihovih članov za delo v zvezi s popisom, izbere in imenuje popisovalce m občinske inštruktorje, pripravi dokumentacijo za Popisovalce, organizira izpolnjevanje pomožnih obraz-
cev za zaposlene v organizaciji združenega dela ter drugih pomožnih popisnih obrazcev in seznamov, sestavi prve rezultate popisa za popisne okoliše, krajevne skupnosti, naselja in občine, skrbi za smotrno .razporeditev in uporabo sredstev za popis.
V
Občinska popisna komisija lahko zaradi operativne izvedbe popisa imenuje tudi podkomisije in odbore za posamezna področja.
\X
VI
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 021-73/30
Ljubljana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
MOZIRJE
122.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. .39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dnf
26.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1980
1.	člen
z. člen odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 8/80) se spremeni tako da se glasi:
Skupni prihodki proračuna občine Mozirje za leto 1980 znašajo 38.765.785 din, od tega:
din
—	razporejeni prihodki	38,378.585
—	tekoča proračunska rezerva	387.200
2.	člen
Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. 010-23/80	)
Mozirje, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop. 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje za leto 1980
Klasifi-
kacijsKa	Prihodki
številka
Znesek
Gavni
namen
Razpored prihodkov	Znesek
1	Davek iz osebnega dohodka in na		01
	dohodek	14,254.000	02
2	Prometni davek	17,599.000	03
3	Takse	2,050.000	
5	Prihodek po posebnih predpisih	1,070.000	04
6	Prihodki upravnih organov in dru-		08
	gi prihodki	1,040.000	09
7	Prihodki od drugih družbenopoli-		10
	tičnih skupnosti	2,750.000	16
9	Sredstva prenesena iz prejšnjih let	2.785	17
			18
	Skupaj prihodki	38,765.785	
123.			
Dejavnost organov DPS Dejavnost ljudske obrambe Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev .
Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva
Skupaj splošni razpored prihodkov
124.
24,604.767
2,080.000
2,203.300
2,305.000
4,157.705
166.000
1,048.035
1,418.257
395.064
387.657
38,765.785
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za
I.	trimesečje leta 1981
1.	člen
Dokler ne bo sprejet prooračun občine Mozirje za leto 1981, se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi prihodkov.
2.	člen
Za začasno financiranje v I. trimesečju 1981 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1980.
3.	člen
Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Mozirje za leto 1981.
4.	člen *
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna lahko skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SRS odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada.
5.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh koristnikov proračuna.
6.	člen
Ta odlok začne • veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
Št. 010-22/80-3
Mozirje, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko čop 1. r.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejel'
ODLOK
o spremembi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
1.	člen
V odloku o upravljanju in razpolaganju s stavb-..ifn zemljiščem, ki ga je sprejela Skupščina občine Mozirje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1978 (Uradni list SRS, št. 3/79) se v 17. členu črta besedilo: »ter o plačilu deleža za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 010-14/80
Mozirje, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop. 1. r.
125.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve 1. člen
■ V odloku o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 2/78) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
Cene geodetskih storitev iz 2. člena odloka o cenah za geodetske storitve znašajo:
	din na uro
— za terensko in pisarniško delo	160
— za risarsko delo	90
— za figurantsko delo	65
Stroški potrošnega materiala in	potni stroški
(dnevnica, kilometrina) se zaračunavajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi.	
2. člen	
Ta odlok začne veljati osmi dan Uradnem listu SRS. Št. 010-25/80 Mozirje, dne 26. decembra 1980.	po objavi v
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop. 1. r.
126.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
26.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi graditve, prepovedi parcelacije in prometa z zemljišči za območje Nazarje in Žlabra za katere se predvideva izdelava zazidalnega načrta
1.	člen
Dokler ne bo izdelan in sprejet zazidalni načrt, se na splošno prepove gradnja, parcelacija in promet zemljišč na območju naselja Nazarje in 2labra za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta.
Meje nove zazidave so predvidene na severni strani do ceste Nazarje—Dobrovlje, na zapadni strani do vznožja samostanskega hriba, na južni strani do ceste Nazarje—Žlabor in na vzhodni strani do roba gozda hriba Dobrovlje.
Prepoved gradnje, parcelacije in prometa preneha veljati s sprejetjem novega zazidalnega načrta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-19/80
Mozirje, dne 26. decembra 1980.
PredsedniK Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop. 1. r.
127.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 67. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) in 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o pravicah in dolžnostih občinskih upravnih organov in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen
1.	člen
Ta odlok ureja pravice in dolžnosti občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter način uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev za katere je z dogo-govorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine.
3.	člen
Izvršni svet lahko s pristojnimi republiškimi organi sklene dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. ^
4.	člen
Izvršni svet lahko za posamezne živilske proizvode, katerih cene so v pristojnosti občine, določi proizvajalske prodajne in zaščitne cene zaradi zagotavljanja stabilnih pogojev za njihovo proizvodnjo in preprečevanje motenj na trga
5.	člen
Če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi naj-višje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacijo. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, katera bi se izoblikovala po merilih, določenih z zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razporejanju z rezultati dela.
6.	člen
Če nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom in z drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov pri oblikovanju cen, ter tega ni mogoče urediti z ekonomskimi ukrepi iz 3. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene iz 58. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in z ukrepi določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen.
7.	člen
Izvršni svet opravlja poleg zadev, določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z republiškim in z zveznim zakonom določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine.
8.	člen
Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen za vse proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine se ustanovi občinska skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Skupnost ustanovijo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje Mozirje. Naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo natančneje določi samoupravni sporazum.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka sklenejo v skladu z družbenim dogovorom Izvršni svet Skupščine občine Mozirje, medobčinska gospodarska zbornica Velenje, občinski sindikalni svet Mozirje, občinska konferenca SZDL Mozirje, občinska konferenca sveta potrošnikov Mozirje.
9.	člen
Skupnost poroča najmanj enkrat na leto izvršnemu svetu skupščine občine in občinski skupščini o izvajanju določene politike cen za tekoče leto.
10.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Svet skupnosti sestavljajo predstavniki Skupščine občine Mozirje, družbenopolitičnih organizacij, organiziranih potrošnikov ter predstavniki drugih organizacij in skupnosti.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-24/80
Mozirje, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop. 1. r.
128.
Na podlagi 143. in 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Mozirje na seji dne 26. decembra 1980 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje
1.	člen
V	odloku o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 6/80) se prvi Odstavek prvega člena spremeni in glasi: zbor združenega dela skupščine občine šteje 42 delegatov.
2.	člen
V	drugem členu odloka se druga alinea spremeni in glasi:
— s področja vzgoje, izobraževanja in kulture 5 delegatov.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-17/80
Mozirje, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop. 1. r.
SEŽANA
129.
Na podlagi 11., 12., 13., 15. in 17. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77), 154. in 160. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980 ter na seji občinske skupnosti socialne-cialnega varstva Sežana dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi najnižjega prispevka, ki ga organizacije združenega dela in druge organizacije namenjajo za-solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin ter za vzajemno graditev stanovanj v stanovanjskem gospodarstvu občine Sežana
1.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije ter poslovne enote na območju občine (obrati, prodajalne, skladišča, predstavništva in druge delovne enote, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela), (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki zaposlujejo delavce s stalnim prebivališčem na območju občine Sežana in ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za obdobje od 1981 io 1985, izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov sredstva v višini:
—	1,807 Vo od bruto osebnih dohodkov iz dohodka za namene solidarnosti v občini. S temi sredstvi gospodari zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana;
—	1,532 %> od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini. S temi sredstvi gospodari zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana;
—	0,32 % od bruto osebnih dohodkov za namene solidarnosti in vzajemnosti na ravni republike in sicer:
a)	0,292 °/o od bruto osebnih dohodkov iz dohodka za gradnjo domov za učence in študente, po programu, ki ga sprejme odbor podpisnikov, ki ima sedež pr; Izobraževalni skupnosti Slovenije.
b)	0,025 %> od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih.
c)	0,003 °/o od bruto osebnih dohodkov iz dohodka za bivalne pogoje MDA (mladinskih delovnih akcij).
Skupni procent sredstev, ki se izločajo znaša 3,659 odstotka od bruto osebnih dohodkov
2.	člen
Prispevki za solidarnost se obračunavajo ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov predložijo izplačevalci osebnih dohodkov SDK naloge za vplačilo obračunskih prispevkov za solidarnost
3.	člen
Prispevki za vzajemnost iz čistega dohodka se obračunavajo na osnovi bruto osebnih dohodkov ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov predložijo izplačevalci osebnih dohodkov SDK naloge za vplačilo obračunanih prispevkov.
Akontacije obračunanih prispevkov za vzajemnost se poravnajo ob izplačilu osebnih dohodkov, začasna oziroma dokončna obveznost pa se ugotovi in poračuna v rokih za predložitev periodičnega oziroma zaključnega računa iz dela čistega dohodka, ki ga temeljna or-ganizacija združenega dela oziroma delovna skupnost začasno oziroma dokončno razporedi za skupno porabo , za te namene.
4.	člen
Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana lahko s sklepom deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunskega prispevka za solidarnost, kot tudi vzajemnost, če organizacija izvaja sanacijski načrt ali izplačuje zajamčene osebne dohodke. Sklep mora biti objavljen v občinskem uradnem glasilu.
5.	člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti, uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, , plačujejo prispevek za solidarnost in vzajemnost samoupravni stanovanjski skupnosti po Stopnji 3,659 °/o od izplačanih osebnih dohodkov.
Enako pa občani, ki opravljajo samostojne dejavnosti, uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo dodatno še prispevek po stopnji 2,341 °/o od izplačanih dohodkov Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Sežana za potrebe kreditiranja stanovanjske izgradnje na podlagi vezave sredstev ter za revitalizacijo starih stanovanj.
Ta sredstva so namenjena delavcem, ki delajo pri samostojnih obrtnikih in so namenjena izključno za reševanje stanovanjskih problemov teh delavcev. Skupna prispevna stopnja iz prvega in drugega odstavka tega člena znaša 6 %> od izplačanega osebnega dohodka.
6.	člen
S sprejemom tega odloka preneha veljati odlok o določitvi naj nižjega prispevka, ki ga organizacije združenega dela namenjajo za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za gradnjo dijaških in študentskih domov, za pripravo 'n komunalno urejanje stavbnih zemljišč, za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo in za rekonstrukcijo obstoječih stanovanj na območju občine Sežana (Uradne objave, št. 30/79).
7.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati s 1. januarjem 1981.
St. 402-12/80-1
Sežana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Sežana
Boris Bernetič 1. r.
130.
Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 154. člena Statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za samoupravno interesno skupnost za varstvo pred. požarom Sežana za leto 1981
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negopodarsko dejavnost v občini Sežana, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981—1985 samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Sežana, združujejo sredstva za te namene po stopnji 0,25 »/o od osnove bruto osebnega dohodka iz dohodka.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi prispevka za zadovoljevanje potreb in realizacijo programa občinske skupnosti za varstvo pred požarom (Uradne objave, št. 5/80).
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v ^radnih objavah in začne veljati od 1. januarja 1981.
St. 402-10/77-1
Sežana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščino občine Sežana
Boris Bernetič 1. r.
131.
Na podlagi 24.c. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decefnbra 1980 sprejela ODLOK
o določitvi prispevka za vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih objektov in naprav na območju občine Sežana za leto 1981
1. člen
Temeljne organizacije združenega dela s seuczcu. v Občini Sežana, temeljne organizacije združenega dela, katerih deli trajno delajo na območju občine in imajo sedež zunaj območja občine, samoupravne in druge skupnosti, ki ugotavljajo dohodek po zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega prihodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druge delovne skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela na območju občine Sežana ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost v občini Sežana, ki niso pristopili k samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev na območju občine Sežana za vzdrževanje in obnavljanje vodo-
vodnih objektov in naprav na območju občine Sežana v letih 1981—1985, združujejo sredstva za te namene po stopnji 1,3 «/o od osnove osebnih dohodkov iz dohodka mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati od 1. januarja 1981.
St. 402-11/80-1
Sežana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Sežana
Boris Bernetič 1. r.
132.
Na podlagi 24.c. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dae 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za vzdrževanje in obnavljanje cest v občini Sežana za leto 1981
1.	člen
Organizacije združenega deli in poslovne enote s področja gospodarstva, ki imajo sedež matične organizacije združenega dela v občini ali zunaj občine Sežana ter občani na območju občine Sežana, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje cest v občini Sežana za obdobje od 1981 do 1985, združujejo sredstva za te namene po stopnji 0,5 °/o od osnove osebnih dohodkov iz dohodka mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati od 1. januarja 1981.
St. 402-10/80-1
Sežana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Sežana
Boris Bernetič 1. r.
133.
i
Na podlagi 24,c. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1981
1.	člen
Organizacije združenega dela in poslovne enote s področja gospodarstva, ki imajo sedež matične organizacije združenega dela v občini ali zunaj občine Sežana ter občani na območju občine Sežana, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za obdobje 1981—1985, združujejo sredstva za te namene po stopnji 1 %> od osnove osebnih dohodkov iz dohodka mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati od 1. januarja 1931.
St. 402-9/80-3
Sežana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Sežana
Boris Bernetič 1. r.
134.
Na podlagi 11. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 24/73 in 15/76), 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi najnižjega prispevka, ki ga organizacije združenega dela in druge organizacije namenjajo za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč za
usmerjeno stanovanjsko gradnjo za leto 1981
1.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije ter poslovne enote na območju občine Sežana (obrati, prodajalne, skladišča, predstavništva in druge delovne enote, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela), (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki zaposlujejo delavce s stalnim prebivališčem na območju občine Sežana, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem Sežana za obdobje od 1981 do 1985, izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov sredstva po stopnji 1 odstotek od osebnih dohodkov.
2.	člen
Sredstva v višini 1 odstotek od osebnih dohodkov združujejo organizacije pri Enoti za upravljanje s stavbnim zemljiščem Sežana, ki z njimi gospodari in jih koristi namensko za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati od 1. januarja 1981.
St. 402-14/80-1
Sežana, dne 24. decembra 1980.
Predsednik
Sežana
Skupščine občine
Boris Bernetič 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 135.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 162. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 1981
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1981 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna v I. trinje-sečju 1981 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1980.
2.	člen
V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je sorazmerno porabljenih v enakem obdobju za preteklo leto, vendar največ četrtina (25 odstotkov) vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1980, povečanih za 10 odstotkov.
3.	člen
Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odio-, ku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1981.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice se pooblašča, da lahko v primeru neenakomernega Pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna občine Slovenske Konjice.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-34/80-1
Slovenske Konjice, dne 26 decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
136.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 54. členu zakona o temeljih sistema družbenega planira-hja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-43/76) ter 40., 41., 42. in 43. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 in na seji zbora združenega dela ter seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980
sprejela
ODLOK
° spremembi odloka o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985
1.	člen
V odloku o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 7-391/79 in 16-1048/80) se v 7. členu zadnji alinei spremenita, tako da se glasita
»— osnutek planov do 15. decembra 1980
— predlog družbenega plana 1981—1985 do 15. februarja 1980«.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-10/80-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
137.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6 členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-368/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78)- ter 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Uradni list SRS, št. 13-983/78, 1-119/79 in 7-538/80) se izvrši naslednja sprememba:
3.	člen odloka se spremeni in se glasi:
Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,75%.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-10/80-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
Šentjur pri celju
138.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 26. in 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 in na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1980
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu za občino Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 9/80) in se glasi:
»Skupni prihodki proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1980 znašajo 58,415.468 din, od tega:
din
—	razporejeni prihodki	54,943.119
—	tekoča proračunska rezerva	561.000
—	izločitve na posebnem računu
proračuna	2,911.349
2.	člen
Spremeni se besedilo 2. člena in glasi:
»V rezervni sklad se vlaga 2,5 °/o doseženih dohodkov proračuna, kar za leto 1980 znaša 1,460.000 din.
Če zaradi izdvajanja dela lastnih virov sredstev na izločen račun proračuna ne bi bilo možno kriti nujnih obveznosti, zajetih v sprejetem proračunu se lahko iz sredstev rezerv najame posojilo,- vračljivo v letu 1981, oziroma se lahko najame posojilo iz drugih sredstev. Kolikor ne bi bila zagotovljena za te namene druga sredstva, se-tako uporabljena sredstva rezerve štejejo kot kritje proračunskega primanjkljaja.«
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1981 dalje.
St. 400-2/80-1
Šentjur pri Celju, dne 30. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
139.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Šentjur pri Celju za I. trimesečje 1981
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Šentjur pri Celju za leto 1981, se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi dohodkov.
2.	člen
Za začasno financiranje v I. trimesečju 1981 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1980.
3.	člen
Sredstva za redno dejavnost organov občinske skupščine in njihovih delovnih skupnosti ter drugih koristnikov se v planu za I. trimesečje 1981 določijo v
mejah določb 2. člena tega odloka; v teh mejah se v enem znesku določijo tudi sredstva za posebne namene.
4.	člen
Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bode izvršeni v času trajanja začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine za leto 1981
5.	člen
Ce tekoči prihodki ne bodo zadoščali za kritje najnujnejših potreb v I. trimesečju 1981, lahko občina najame posojilo iz sredstev rezerv, vendar samo do višine ene četrtine doseženih prihodkov proračuna za leto 1980, zmanjšana za dejanske prihodke
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se .od 1. januarja 1981.
St. 402-136/80-8
Šentjur pri Celju, dnei 30. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
140.
Skupščina	Šentjur pri Celju je na podla-
gi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Cejju (Uradni l(st SRS, št. 20/74), na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 in seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne
30.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1981 do 1985
1.	člen
V 8. členu odloka o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 17/79) se dodata nova drugi in tretji odstaVek, ki glasita:
»Ne glede na določbe prejšnjega odstavka predloži Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju resolucijo v uresničevanju družbenega plana za leto 1981 v skladu z zakonom tudi v primeru, če družbeni plan občine Šentjur pri Celju še ni sprejet do roka iz prejšnjega odstavka.
Ko bo sprejet družbeni plan občine Šentjur pri Celju se izvršijo uskladitve resolucije s tem planom.«
2.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, •
St. 30-10/80-1
Šentjur pri Celju, dne 30. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
141.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni iist SRS, št. 20/74) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 in na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju
1.	člen
Da se zagotovijo delavcem v združenem delu in drugim delovnim ljudem pravice iz zdravstvenega varstva iz 45. člena od 51. člena zakona o zdravstvenem varstvu, se predpisuje prispevek, ki ga morajo zavezanci plačevati občinski zdravstveni skupnosti Šentjur pri Celju.
2.	člen
Zavezanci plačevanja prispevka so uporabniki zdravstvenih storitev iz 11. člena zakona o zdravstvenem Varstvu.
3.	člen
Prispevek se plačuje v višini 10,15% iz dohodka ha osnovo BOD in 1,15 % iz BOD.
4.	člen
Prispevek po tem odloku se plačuje do sprejema samoupravnega sporazuma zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju.
5.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1081 dalje.
Št. 402-129/80-1
Šentjur pri Celju, dne 30. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
142.
Na podlagi določb zakona o referendumu in dru-Sih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, ®t. 23/77) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter določil statutov krajev-nih skupnosti so skupščine delegatov krajevnih skup-n°sti na območju občine Šentjur pri Celju sprejele SKLEP
0 uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo Programa krajevnih skupnosti na območju občine Šentjur pri Celju
1. člen
Za območje krajevnih skupnosti: Blagovna, Ka-°bje, Šentjur — Center, Šentjur — okolica, Prevorje, Uoka pri Zusmu, Gorica pri Slivnici, Dramlje, Po-hikva, Planina pri Sevnici in Dobje pri Planini (v na-aljnjem besedilu: krajevnih skupnosti) se na podlagi ■Jdločitev občanov na referendumu, dne 7. decembra -80 uvede samoprispevek za financiranje programov krajevnih skupnosti.
Krajevna skupnost Blagovna:
sofinanciranje izgradnje gasilskega doma Sele,
~~ rnodernizacija ceste Proseniško—Teharje,
’ modernizacija 3 km ceste III. kategorije, telefonsko omrežje,
—	sofinanciranje izgradnje trgovskega objekta in prostorov KS,
—	vzdrževanje cest III. kategorije in urejanje avtobusnih postajališč
v znesku 9,700.000 din, od tega se v obdobju za katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS 3.500.000 din.
Krajevna skupnost Kalobje:
—	vodovod,
—	asfaltiranje ceste Jezerce—Kalobje,
—	javna razsvetljava,
—	napeljava telefonskega omrežja,
—	napeljava centralne kurjave v OŠ Kalobje,
—	izgradnja mrliške veže,
—	vzdrževanje krajevnih cest
v znesku 11,996.000 din, od tega se v obdobju za katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS
2.006.000	din.
Krajevna skupnost Sentjur-okolica
—	vodovod,
—	javna razsvetljava,
—	ostale komunalne zadeve (izvedba pločnika proti Kmetijski šoli, drobna asfaltiranja po letnih planih, vzdrževanje krajevnih cest, izgradnja steze (sprehajalne) ob Pesnici,
—	otroški vrtec,
—	šolska kuhinja pri osnovni šoli Šentjur
v znesku 13,500.000 din, od tega se v obdobju za Katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere ”
13.500.000	din.
Krajevna skupnost Sentjur-Okolica:
—	posodobitev lokalnih cest,
—	gradnja in popravilo mostov, ki niso za tranzitni promet,
—	gradnja vodovodov, rezervoarjev,
—	gradnja večnamenskih prostorov,
—	otroških igrišč,
—	javnih razsvetljav in
—	avtobusnih postajališč
v znesku 41,106.000 din, od tega se v obdobju za katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS
12.600.000	din.
Krajevna skupnost Prevorje:
—	gradnja večnamenskega doma,
—	gradnja krajevnih cest
v znesku 18,700.000 din, od tega se v obdobju za katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS
2.500.000	din.
Krajevna skupnost Loka pri Zusmu:
—	vzdrževanje vaških cest III.' kategorije 48 km,
—	sofinanciranje modernizacije občinske ceste Slivnica—Sodna vas,
—	sofinanciranje modernizacije občinske ceste Loka—Dobrina—Javorje 1 km,
—	gradnja novih cest,
—	gradnja novih mostov,
—	razširitev telefonskega omrežja,
—	razširitev električnega omrežja,
—	za delovanje krajevne skupnosti, upoštevajoč tudi delno sofinanciranje tajniških poslov,
—	začetna dela pri gradnji telovadnice v Loki pri Žusmu
v znesku 2,200.000 din, od tega se v obdobju za katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS
2.200.000	din.
Krajevna skupnost Gorica pri Slivnici:
—	vzdrževanje in modernizacija cest,
—	javna razsvetljava,
—	prizidek k osnovni šoli,
—	vodovod,
—	igrišče in napeljava telefona
v znesku 39,600.000 din, od tega se v obdobju za katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS
6.000.	000 din.
Krajevna skupnost Dramlje:
—	modernizacija ceste Svetelka—Dobje,
—	modernizacija ceste II. reda,
—	vzdrževanje krajevnih cest,
—	ureditev avtobusnih postaj,
—	dopolnitev javne razsvetljave in
—	pristop k izgradnji večnamenskega doma
v znesku 4,000.000 din, od tega se v obdobju za katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS 1,800.000 din.
Krajevna skupnost Ponikva:
—	asfaltiranje ceste do Lipoglava,
—r asfaltiranje delov cest II. in III. kategorije,
—	izgradnja mrliške veže,
—	za potrebe SLO in DS
v znesku 7,390.000 din, od tega se v obdobju za katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS
7.390.000	din.
Krajevna skupnost Planina:
—	70 odstotkov za vzdrževanje in modernizacijo krajevnih cest ter
—	30 odstotkov za sofinanciranje izgradnje infrastrukture
v znesku 7,000.000 din, od tega se v obdobju za katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS
7.000.	000 din.
Krajevna skupnost Dobje pri Planini:
—	modernizacija lokalnih cest,
—	izgradnja osnovne šole,
—	izgradnja avtobusnih postajališč,
—	razširitev PTT omrežja
v znesku 32,590.000 din, od tega se v obdobju za-katerega se uvaja krajevni samoprispevek zbere v KS
2.590.000	din.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo pet let, in sicer od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju in sicer:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 odstotka od neto osebnih dohodkov, dohodkov od priložnostnih gospodarskih in poklicnih dejavnosti, nadomestila osebnega dohodka ter podobno.
2.	Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 2 odstotka od odmerne osnove.
3.	Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in poklicnih dejavnosti v višini 2 odstotka od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek in prispevek SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 odstotek od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	Lastniki, oziroma uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 5.000 din.
2.	Prejemniki iz naslova družbenih priznavalnin in pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oeiroma se ne plačuje od dohodkov navedenih v 10.
členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevnih skupnostih na območju občine Šentjur pri Celju in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Za zbiranje sredstev je odgovorna . _, ki opravlja finančna opravila za krajevne skupnosti.
Sveti krajevnih skupnosti so odgovorni za izvajanje del, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka v okviru programov krajevnih skupnosti.
5.	člen
Sveti krajevnih skupnosti so dolžni o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane, najmanj enkrat letno pa skupščino delegatov krajevnih skupnosti.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnih samoprispevkov se zbirajo na skupnem prehodnem žiro računu krajevnega samoprispevka krajevnih skupnosti SO Šentjur — štev.: 50700-842-051-822 in se usmerjajo na žiro račune krajevnih skupnosti po načelu pripadnosti.
8.	člen
Sklepi skupščin delegatov krajevnih skupnosti začnejo veljati naslednji dan po objavi na krajevno običajen način.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevnih skupnostih občine Šentjur pri Celju se objavi tudi v Uradnem listu SRS.
Šentjur pri Celju, dne 15. decembra 1980
Predsednik
skupščine delegatov KS
Blagovna
Avgust Mavritt 1. r.
Kalobje
Jože Magdalene 1. r.
Šentjur — center
Ivan Jager 1. r.
Šentjur — okolica
Alojz Herman 1. r.
Prevorje
Mirko Pajek 1. r.
Loka pri Zusmu
Vinko Žlender 1. r.
Gorica pri Slivnici
Alojz Recko 1. r.
Dramlje
Franc Trupej 1. r.
Ponikve
Jakob Ratajc 1. r.
Planina pri Sevnici
Edi Dolar 1. r.
Dobje pri Planini
Vinko Petelinšek 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 143.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 67. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah •Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega bela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. decembra 1980 ter seji družbenopolitičnega zbora dne 15. decembra 1980 sprejela
ODLOK
0 Pravicah in dolžnostih občinskih organov na pod-r°čju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevala posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene
1.	člen
Ta odlok ureja skupaj z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, *t- 1/80 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in Zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/ 90 — v nadaljnjem besedilu: republiški zakon) pra-vice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine Šmarje PU Jelšah ter organiziranje in pristojnosti občinske skupnosti za cene.
2.	člen
Izvršni svet skupščine občine opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z bogovororp republike in občin o določitvi njihovih Pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine.
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine in pristojni organi v občini lahko sklepajo med seboj dogovore o izva-U'nju politike cen, ki je določena v aktu o uresniče-Vahju družbenega plana v posameznem letu.
4.	člen
Izvršni svet skupščine občine odloča o spornih vPrašanjih oziroma pritožbah zoper odločbe občinske /hipnosti za cene, ki se nanašajo na neposredno kon-r°lo cen iz občinske pristojnosti.
5.	člen
Izvršni svet skupščine občine lahko zaradi za-Sotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen ter uresr v Cevanja družbenega plana predlaga skupščini ob-he. da predpiše obveznost, da se začne postopek ruzbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega ^Porazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so Pristojnosti občine, ter določi rok za začetek postopka.
6.	člen
Če izvršni svet skupščine občine oceni, da cene osarneznih proizvodov in storitev iz pristojnosti ob-o- °Srožajo življenjski standard delovnih ljudi in
n.	nov< določi najvišje cene oziroma najvišje rav-z ^ Pro'zvodov ali storitev ter uvede v skladu akonom kompenzacije.
Kompenzacije v skladu z zakonom zagotovi in določi izvršni svet skupščine občine tudi v primeru, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela.-
7.	člen
Ce pride v razmerjih na trgu in v gibanju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine do velikih motenj, s katerimi se onemogoča ali resno ogroža izvajanje skupne ekonomske politike, določene z družbenim planom občine ali če je na območju občine opaziti monopolistične pojave, ki kršijo enotnost trga, predpiše izvršni svet skupščine občine ukrepe neposredne kontrole cen iz 60. člena zveznega zakona.
8.	člen
Ce izvršni svet skupščine občine predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti skupščino občine.
i
9.	člen
Izvršni svet skupščine občine opravlja poleg za-aev, določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z republiškim in zveznim zakonom določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine.
10.	člen
Za opravljanje zadev iz zveznega zakona in republiškega zakona, za katere je določeno, da jih opravljajo skupnosti za cene, če gre za cene proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine, se ustanovi občinska skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Skupnost se ustanovi s samoupravnim sporazumom, sklenjenim v skladu z družbenim dogovorom o občinski skupnosti za cene, ki ga sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje občine Šmarje pri Jelšah.
S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo
11.	člen
. Skupnost opravlja zlasti naslednja dela in naloge:
—	pripravlja skladno z razvojnimi in planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen v občini;
—	opravlja z zveznim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter tudi po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju;
—	se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen za proizvode in storitve v občini;
—	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon;
—	opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon;
—	predlaga izvršnemu svetu skupščine občine izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov za izvajanje politike cen;
—	spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah za proizvode in-storitve;
—	sodeluje z republiško skupnostjo za cene.
12.	člen
Skupnost poroča najmanj enkrat letno skupščini občine in izvršnemu svetu skupščine občine o izvajanju določene politike cen.
13.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema.
14.	člen
Svet skupnosti ima 9 članov.
Izvršni svet skupščine občine imenuje izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov 1 člana.
Medobčinska gospodarska zbornica iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje občine Šmarje delegira v svet skupnosti 4 člane, za vsako dejavnost oz. panogo v pristojnosti družbene kontrole cen v občini po enega člana. Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet in organizacija potrošnikov na ravni občine delegirajo v svet skupnosti po enega člana.
15.	člen
Svet skupnosti zlasti:
—	pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom;
—	opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom;
—	obravnava predloge in mnenja Medobčinske gospodarske zbornice in splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča;
—	obravnava izvajanje določene politike cen;
—	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim in republiškim zakonom,
—	predlaga ukrepe neposredne, kontrole cen ter
druge ukrepe na področju cen;	,
—	oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene;
—	sprejema statut skupnosti;
—	sprejema letni delovni program skupnosti;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun ter letno poročilo o delu skupnosti;
—	določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost;
—	določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno in drugo tajnost;
—	voli in razrešuje predsednika skupnosti v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine;
—	voli in razrešuje predsednika sveta;
—	predpiše poslovnik o svojem delu.
16.	člen
O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet soglasno.
O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov.
Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet skupščine občine in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov.
V primeru iz prejšnjega odstavka odloči izvršni svet skupščine občine dokončno o spornem vprašanju.
17.	člen
Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo izvršnega sveta skupščine občine ali na zahtevo predsednika skupnosti, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti.
18.	člen
Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnosti in je odgovoren za zakonitost njenega dela.
Predsednik skupnosti sme biti na to dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
19.	člen
Predsednik skupnosti:
—	skrbi za izvajanje aktov sveta skupnosti;
—	skrbi za uresničevanje sodelovanja z republiško skupnostjo za cene, z občjnskimi organi in organizacijami, kot tudi z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	predlaga akte, ki jih sprejema svet;
—	določa predlog poročila o delu skupnosti;
—	predlaga delovni program skupnosti ih spremlja njegovo izvrševanje;
—	koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti;
■— organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo;
—	opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta skupnosti in izvršnega sveta skupščine občine skladno z zakonom v njegovi pristojnosti.
20.	člen
Če predsednik skupnosti meni, da akt sveta ni v skladu z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti, opozori na to svet.
Če svet skupnosti kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem izvršni svet skupščine občine.
21.	člen
Skupnost ima statut.
S statutom skupnosti se uredi notranja organizacija, razmerja med svetom, predsednikom skupnosti, delovno skupnostjo in organi upravljanja delovne skupnosti ter določeni akti, ki jih sprejemajo organi upravljanja delovne skupnosti v soglasju s svetom skupnosti, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti.
Statut potrdi skupščina občine.
22.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlov, preneha veljati odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pri-
tojnosti občine, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 28/75, odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 21/73 in odredba o najvišjih stopnjah marže za pomembnejša živila v prodaji na drobno, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 12/76.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 38-6/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 22. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
VRHNIKA
144.
Na podlagi 24. člena zakona 0 osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1980 sprejela
SKLEP
Skupščina občine Vrhnika daje soglasje k statutu osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika, ki so ga sprejeli delavci osnovne šole na referendumu dne 27. novembra 1980.
Št. 1/1-02-4/79
Vrhnika, dne 14. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika-
Vladimir Mejač 1. r.
145.
Na podlagi 11. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družini lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78 in 16/80) in 2°2. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, 3l/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora zdru-zenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1980 sprejela
SKLEP
Skupščina občine Vrhnika daje soglasje k sklep., samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika 0 določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1980.
Št. 1/1-80/79-80	-	f
Vrhnika, dne 17. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
ŽALEC
146.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v g^henopoiitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 4 in 4/78) ter 174. člena statutd občine Žalec
(Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ,26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1980
1.	člen
V tem odloku o proračunu občine Žalec za leto •1980 (Uradni list SRS, št. 9/80) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
din
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo:	100,985.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	100,280.630
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	704.370
2.	člen
Deveta alinea 2. a člena se spremeni tako, da se glasi:
—	intervencije	v gospodarstvo	8,435.00C
3.	člen
Ta odlok	začne veljati	osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1980.
St. 400-2/80-3
Žalec, dne 26. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
147.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1981
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Žalec za leto 1981 se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi dohodkov.
2.	člen
Ža začasno financiranje v I. trimesečju 1981 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1980.
3.	člen
Sredstva za redno dejavnost organov občinske skupščine in njihovih delovnih skupnosti ter drugih' koristnikov proračuna, se v planu za I. trimesečje 1981 določijo v mejah določb 2. člena tega odloka.-
4.	člen
Sredstva za posebne namene, ki se financirajo iz proračuna, se določijo v planu za I. trimesečje 1981 v enem samem znesku, v mejah določb 2. člena tega odloka.
5.	člen
Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Žalec za leto 1981.
6.	člen
Ce tekoči prihodki ne bodo zadoščali za kntje najnujnejših potreb v I. trimesečju leta 1981, lahko občina najame posojilo iz sredstev rezerv, vendar samo do višine ene četrtine doseženih prihodkov proračuna za leto 1980, zmanjšane ža dejanska sredstva, ki bodo na razpolago.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1981.
St. 402-1/80-3/7
Žalec, dne 26. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
148.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
d spremembi odloka o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1981 do 1985
r .
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 1/79) tako, da se glasi:
»Izvršni svet Skupščine občine Žalec pripravi in do 15. februarja 1981 predloži vsem zborom občinske skupščine predlog srednjeročnega plana občine za obdobje od leta 1981 do 1985.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-1/80-3
Žalec dne 23. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
149.
Skupščina občine Žalec je enakopravno s pristojnimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na podlagi 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 19. člena zakona o svobodni menjavi
dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SES, št. 1/80), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), 69. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 174. in 181. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na sejah zborov dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, zaposlovanja in raziskovalne dejavnosti
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, zaposlovanja in raziskovalne dejavnosti, ki niso sklenili samoupravni sporazum o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, zaposlovanja in raziskovalne dejavnosti Občine Žalec za leto 1981 plačujejo v letu 1981:
1.	prispevek iz bruto osebnega dohodka
—	po stopnji 4,15 za občinsko skupnost otroškega varstva,
o(i tega: po domicilnem principu po stopnji 1,54 po principu delovnega mesta po stopnji 2,61,
—	po stopnji 5,47 za občinsko izobraževalno skupnost,
—	po stopnji 1,01 za občinsko kulturno skupnost,
—	po stopnji 0,62 za občinsko telesnokulturno skupnost,
—	po stopnji 0,91 za občinsko skupnost socialnega skrbstva,
—	po stopnji 1,07 za občinsko zdravstveno skup-■ nost,
2.	prispevek iz dohodka
A.	osnova: bruto osebni dohodek
—	po stopnji 10,59 za občinsko zdravstveno sKup-nost,
—	po stopnji 0,21 za občinsko skupnost za zaposlovanje,
B.	osnova: dohodek
—	po stopnji 0,045 za občinsko raziskovalno skupnost.
2.	člen
Stopnje prispevkov iz bruto osebnega dohodka in stopnje prispevkov iz dohodka, ki se plačujejo po osnovi bruto osebnega dohodka se uporabljajo od 18. januarja 1981 dalje. Stopnja iz dohodka po osnovi dohodek se uporablja od 1. januarja 1981 dalje
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-12/80-2
Žalec, dne 26. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
150.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 39. člena zakona q blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva
L člen
V	odloku o prispevku za pospeševanje kmetijstva (Uradni list SRS, št. 18/80) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Organizacija združenega dela in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane v občini Žalec, vendar ne na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zemlje v kmetijsko zadrugo ali organizacijo združenega dela oziroma na osnovi kratkoročnih in dolgoročnih kooperacijskih pogodb so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini Žalec.
2. člen
V	celoti se črta 7. člen odloka, ter tako postane
S.	člen 7. člen odloka, 9. člen pa 8. člen odloka
>,	3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-9/80-3
Žalec, dne 26. decembra 1980.
• Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r
151.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 24.c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
0 prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v letu 1981
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega de-la, poslovnih in drugih delovnih enotah, v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa do 30. novembra 1980 niso sklenili samoupravnega sporazuma 0 združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Žalec za leto 1981 (aneks) plačujejo v letu 1981 Prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje ko-
lektivnih komunalnih storitev pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, poslovnih in drugih delovnih enotah in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka po 1 %> stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačuje iz osebnega dohodka. Prispevek se obračunava in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka.
3.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po 1% stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju, vključ-, no z vsemi obveznostmi, ki še plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek je treba plačevati v rokih, ki veljajo za plačevanje davka iz osebnega dohodka delavcev.
4.	člen
Prispevek se odvaja na zbirni račun samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 420-13/80-6
Žalec, dne 26. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V zakonu o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1981, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 33-1606/80 z dne 30. decembra 1980 mora biti na koncu druge vrste četrte alinee 2. člena »1« odstotek.
Uredništvo
POPRAVEK
V	pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 32/80) je tale popravek:
V	tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevekov iz osebnega dohodka« se pri zaporedni številki 42 občina Radovljica v stolpcu 4 vnese stopnja 0,15.
Uredništvo
VSEBINA
SKUPŠCVNA SR SLOVENIJE
Stran
/ 1. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju
SR Slovenije v letu 1981	1
2.	Zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih
dejavnosti	9
3.	»Zakon o naravni in kulturm	dediščini	16
Zakon o spominskem parku	Tl^bče	28
5.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi dvvh članov Odbora za
družbenoekonomske odnose in člana Odbora zr družbenoekonomski razvoj Zbora združenega del^ Skupščine SR Slovenije	31
6.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za finance
in člana Odbora za urbanizem, stanovanjsko-komu-nalna vprašanja in varstvo okolja Zbora občin Skupščine SR Slovenije	31
7.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za družbe-
noekonomske odnose Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije	31
8.	Odlok o razreš,vvi sodnika Vrhovnega sodišča SR
Slovenije	31
9.	Odlok o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani	32
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
10.	Odlok o pomilostitvi obsojenih ost>^	32
11.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 19:11	32
Stran
29.	Sklep o srednjeročnem planu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981
do 1985	87
30.	Sklep o finančnem načrtu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov	v SR Sloveniji za leto 1981	88
31.	Sklep o določitvi višine starostne pokojnine kmetov v
letu 1981	88
32.	Sklep o določitvi prispevkov kmetov-zavezancev za
starostno zavarovanje kmetov v letu 1981	88
33.	Ugotovitveni sklep o stopnjah prispevkov za solidar-
nostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi v financiranju starostnega zavarovanja kfnetov za leto 1981	88
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
34.	Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto
1981 (OVS Mura, Murska Sobota)	89
TERITORIALNA OBRAMBA
35.	Odredba št. 2-45 komandanta Teritorialne obrambe
severnoprimorske z dne 22. decembra 1980	90
36.	Odredba št. 2-46 komandanta Teritorialne obrambe
severnoprimorske z dne 22. decembra 1980	90
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
12.	Odločba o delegiranju delegatov v založniški svet
Državne, založbe Slovenije	33
13.	Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije
za obdobje 1981—1?S5	.	*	33
14.	Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje
in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo	63
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
15.	Družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo
stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog	75
16.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz
osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981	79
17.	Odredba v spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih rattauk ^ vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 79
18.	Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem in pravdnem postopku pred rednimi sodišči v SR Sloveniji 80
ID. Pravilnik o minimalnih tehničnih, kadrovskih in drugih pogojih za ustanovitev centrov za socialno delo 83
20.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih	84
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
21.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o te-
meljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 sklenjen	84
22.	Sklep o srednjeročnem planu Skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985	84
23.	Sklep o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1981	85
24.	Sklep o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1981	85
23. Sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja za leto 1981	85
26.	Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1981	86
27.	Sklep o novi odmeri nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem	delu	87
28.	Ugotovitveni sklep o sprejemu^ samoupravnega spo-
razuma o temeljih nlana Skuonosti starostnega zavarovanja kmetov v	SR	Sloveniji za obdobje 1981—1985	87
37.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o uskla-
ditvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost	92
38.	Sklep o dopolnitvi sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva	92
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
39.	Družbeni dogovor o Skupnosti za cene mesta Ljubljane	93
10. Samoupravni sporazum c združevanju sredstev ljubljanskih občin in porabi teh sredstev za razvojne programe primarne kmetijske proizvodnje in osnovne predelave za preskrbo Ljubljane	94
41.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
interesne skupnosti za preskrbo	Ljubljane	96
42.	Odlok o ti reditvi cestnega prometa v Ljubljani	99
43.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za
uporabo sv&vbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin	103
44.	Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Celje za leto 1980	103
45.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Celje (občinskega proračuna)	za	Uto	1979	104
46.	Odlok o začasnem financiranju splofn.h dr.Vžbenih
potreb v letu 1981 v občini Celje	104
47.	Odlok o prispevku za Izobraževanje v letu 1981, ki ga
plačujejo zavezanci* ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	105
48.	Odlok o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1981,
ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	105
49.	Odlok o določitvi prispevka za otroško varstvo v letu
1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki “‘‘so sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) •	105
50.	Odlok o prispevku 7.3 kulturo v letu 1981, ki ga pla-
čujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	105
51.	Odlok o prispevku za zdravstveno varstvo v letu
1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	106
52.	Odlok o prispevku za telesno kulturo v letu 1981,
ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	106
53.	Odlok o prispevku za zaposlovanje, ki ga za leto
1981 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	106
54.	Odlok o prispevku za nožarno varnost, ki ga v letu
1981 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	106
55.	Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje ko-
munalnih objektov in naprav, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	106
56.	Odlok o določitvi dbvfiznega prispevka za družbeno
pomoč v stanovanjskem gospodarstvu	(Celje)	107
57.	Odlok o določitvi najvišjih stanarin v	občini Celje 107
58.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu staro mestno jedro Celje	107
Stran
59.	Odlok o pravicah in dolžnostih družbenopolitične
skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen v občini Celje	107
60.	Odlok o ustanovitvi geodetske uprave občine Celje
in Laško	108
61.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne
skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985	110
62.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za storitve (Cerknica)	113
63.	Odlok o okvirnem obratovalnem času v trgovskih,
obrtnih, gostinskih poslovalnicah in poslovalnicah posebnega družbenega pomena (Cerknica)	113
64.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje	115
65.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka III \ krajevni skupnosti Grosuplje, ki
je bil dne 28. >2. 1980	;	116
66.	Sklep o uvedb, samoprispevka na območju krajevne
skupnosti iVančna gorica (Grosuplje)	117
67.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 7. decembra 1980 za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenega zavoda v Ivančni gorici in sicer za dobo 5 let, od 1. januarja 1981 do 31. decem-
bra 1985 (Grosuplje)	118
68.	Odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1981	118
69.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS-1, SS-2, SS-3, SP-1
in SP-2 S marca — Kamnik	119
70.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidal-
nega načrta za zazidalni otok — NS-2 Nevlje — Kamnik	120
71.	Odlok o cenao za geodetske storitve (Kočevje)	120
72.	Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Laško za leto 1980	121
73.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb občine Laško	v	I.	trimesečju 1981	121
74.	Odlok o pravicah in dolžnostih organov občine Laško na področju družbene kontrole cen in o skupnostih
za cene (Laško;	122
75.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1980	123
76.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v občini Lenart v I.	trimesečju	1981	123
77.	Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju
družbenega plana občine Lenart za obdobje od leta 1981 do 1985	124
78 Odlok o določitvi prispevkov za zadovoljenje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva in zaposlovanja v letu 1981 (Lenart)	124
79.	Otilok o obveznosti plačevanja prispevkov za zado-
voljenje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1931	125
80.	Odlok o določitvi prispevka za obnavljanje in vzdr-
ževanje komunalnih objektov in naprav 'skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev na območju občine Lenart v letu 1981	126
81.	Odlok 6 pravicah in dolžnostih organov občine Lenart
na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri . opravljanju nalog skupnosti za	cene	občine Lenart	127
82.	Sklep o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva Lenart 128
83.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 198C	128
84.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija	za	I. trimesečje	1981	129
85- Odlok o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in raziskovalne dejavnosti (Litija)	129
86.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje
in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija zr	leto	J981	130
87.	Odlok o določitvi odstotkov združevanja sredstev
za realizacijo programa stanovanjske graditve v občini Litija	130
88.	Odlok o spremembi odlika o določitvi zemljišč, na-
menjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Litijske	Dobrave	131
89.	Sklep o izhodiščni ceni za kvadratni meter stanovanj-
ske površine v stanovanjskem bloku v Gabrovki (Litija)	131
Sklep o končni ceni za kvadratni meter stanovanjske površine v vrstnem bloku z oznako A-l in A-2 na Rozmanovem trgu v Litiji	131
91- Sklep o končni c«ni za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem bloku na Ustju — Šmartno pri Litiji	132
Stran
92.	Sklep o višini prispevka za priključitev na mestno
kanalizacijo Litija—Šmartno	132
93.	Sklep o višini prispevka za priključitev na mestni
vodovod Litija—Šmartno	133
94.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1981 133
95.	Odlok o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od 1981 do leta
1985	133
96.	Odlok o določitvi stopenj prispevka za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju kulture (Ljubljana Center)	134
97.	Odlok o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Center)	134
98.	Odlok o določitvi stopenj prispevka za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja (Ljubljana Center)	134
99.	Odlok o določitvi stopenj prispevka za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva (Ljubljana Center)	134
100.	Odlok o določitvi stopenj« prispevka za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju raziskovalne dejavnosti (Ljubljana Center)	134
101.	Odlok o določitvi stopenj prispevka za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju telesne kulture (Ljubljana Center)	138
102.	Odlok o določitvi prispevka za financiranje kolektiv-
nih komunalnih storitev na območju občine Ljubljana Center	134
103.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za financiranje
temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Center	134
104.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center	131
105.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ljubljana Center)	134
106.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1981	139
107.	Odlok o financiranju temeljnih nalog programa var-
stva pred požarom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1981	I3f
108.	Odlok o spremembi odloka o obvezni pripravi sred-
njeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985	140
109.	Odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve
na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 144
110.	Odlok o določitvi prispevkov za družbeno varstvo
otrok, osnovno vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, kulturo, telesno kulturo ter'znanost v letu 1981, ki jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti (Ljubljana Moste-Polje)	141
111.	Odlok o določitvi prispevka za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva, prispevka za prenovo starih mestnih predelov, prispevka za vzajemnost pri razreševanju stanovanjskih vprašanj in do’očit-vi stanarine m najemnine v letu 1981 za vse zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih planov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljana 14l
112.	Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
za leto 1981—1985 v letu 1981 (Ljubljana Šiška)	142
113.	Odlok o prispevkih za financiranje stanovanjskega
gospodarstva na območju občine Ljubljana Siska za obdobje 1981—1985 v letu 1981 (Ljubljana Šiška)	143
114.	Odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve
na območju občine Ljubljana Šiška za leto 1981	143
115.	Odlok o financiranju temeljnih nalog programa var-
stva pred požarom v občini Ljubljana Šiška za leto 1981	144
116.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vlč-Rudnik za leto 1980	144
117.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
za leto 1981 (Ljubljana Vič-Rudnlk)	.	145
118.	Odlok o spremembi odloka o obvezni pripravi sred-
njeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje od 1931. do 1985. leta	145
119.	Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih in gospodarskih dejavnosti za srednjeročno obdobje 1381—1985
za leto 1981 (Ljubljana Vič-Rudnik)	145
120.	Odlok o sprejemu spremembe in dopolnitve zazidal-
nega načrta za del območja VI-6 Centralna tehnična knjižnica in II faza gradbenega oddeika FAGG (Ljubljana Vič-Rudnik)	146
121 Sklep o imenovanju komisije i.a popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 (Ljubljana Vlč-Rudnik)	117
Stran
122.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1980	147
123.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Mozirje za I. trimesečje leta 1981	(Mozirje)	148
124.	Odlok o spremembi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Mozirje)	148
125.	Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Mozirje)	148
12(1 Odlok o splosm prepovedi graditve, prepovedi parcelacije in prometa z zemljišči za območje Nazarje m Žlabra za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta (Mozirje)	149
127.	Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih upravnih
organov in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen (Mozirje)	149
128.	Odlok o spremembi odloka o delegiranju delegatov v
zbore Skupščine občine Mozirje	150
129.	Odlok o določitvi najnižjega prispevka, ki ga organizacije združenega dela m druge organizacije namenjajo za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin ter za vzajemno graditev stanovanj v stanovanjskem gospodarstvu občine Sežana 150
130.	Odlok o določitvi prispevka za samoupravno interes-
no skupnost za varstvo pred požarom Sežana za leto 1981	151
131.	Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje in obnav-
ljanje vodovodnih objektov in naprav na območju občine Sežana za	leto	1981	151
132.	Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje in obnavljanje cest v občini Sežana za leto 1981	152
133.	Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje komu-
nalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za	leto	1981	152
134.	Odlok o določitvi najnižjega prispevka, ki ga organi-
zacije združenega dela in druge organizacije namenjajo za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo za leto 1981 (Sežana)	152
135.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za 1. trimesečje 1931	153
136.	Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju
srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1983	153
137.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice)	153
Stran
138.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1980	153
139.	Odlok o začasnem financiranju nroračuna občine
Šentjur pri Celju za I. trimesečje 1981	154
140.	Odlok o (lopolnltvi odloka o pripravi in sprejetju
srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1981 do 1985	154
141.	Odlok o začasnem financiranju zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju	155
142.	Sklep o uveabi krajevnega samoprispevka za reali-
zacijo programa krajevnih skupnosti na območju občine Šentjur pri Celju	155
143.	Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na
področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene (Šmarje pri Jelšah)	157
144.	Sklep o soglasju k statutu osnovne šole Ivan Cankar
Vrhnika	159
145.	Sklep o soglasju k sklepu samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Vrhnika	159
146.	Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1980	159
147.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1981	159
148.	Odlok o sprememb, odloka o pripravi in sprejetju
srednjeročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1981 do 1985	160
149.	Odlok o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skup-
nih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, zaposlovanja in raziskovalne dejavnosti (Žalec)	160
150.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva (Žalec)	161
151.	Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje ko-
munalnih objektov in naprav skupne rabe v letu 1981 (Žalec)	161
—	Popravek v zakonu o določitvi stopenj m nekaterih
olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in	delovnih skupnosti v	letu	1981	161
—	Popravek pregleda stopenj davKOv iz osebnega dohod-
ka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za fi-nanciranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samouoravnih interesnih skupnostih na področju	družbenih dejavnosti	za	leto	1981 161
(
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor tn odgovorni uiectnik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a poštni predal 379/VII — Telefon direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72