RESOLUCIJA X. pokrajinske skupščine UJU poverjeništva Ljubljana. Učiteljstvo, zbrano dne 20. julija 1930. na skupščini Udruženja jugoslovenskega učU teljstva — poverjeništvo Ljubljana v Novem mestu, enodušno manifestira za utrditev )ugoslovenske misli v smeri edinstva naroda m države potom šole in javnega dela učiteljstva. Odobravajoč vladni manifest od 1. julija t. 1. s principom en narod — ena država, hoče zastaviti vse svoje moralne in intelektualne sile za dosego tega cilja. Da bi se pa moglo popolnoma posvetiti svojemu težavnemu delu v šoli in zunaj nje za blagor domovine in naroda je nujno po= trebno, da se mu uredi njegov materialni položaj in prosi kraljevsko vlado, naj takoj reši to žgoče vprašanje s čimer ne bo koristila le učitcljskemu stanu, marveč v mnogo večji meri tudi narodu in domovini. Centrala UJU v Beogradu naj ob vsaki dani priliki, a še prav posebno ob letošnjem jubilejnem kongresu poudarja neobhodno potrebo hitre rešitve našega materialnega vprašanja in naj ob tem kongresu prosi za avdijenco pri g. ministrskem predsedniku in . g. ministru prosvete, katerima naj predoči naše aktivno delovanje v pravcu vladnega manifesta ter ju naprosi, da pospešita uredi= tev naših prejemkov. Centrala naj tudi skuša doseči, da bodo njeni zastopniki mogli v po* sebni avdijenci pri Nj. Veličanstvu kralju raztomačiti naš težavni gmotni položaj. Na merodajnih mestih naj centrala poudari zla* sti sledeče: 1. Z zakonom o narodnih šolah se uči= teljstvu materialni položaj ni izboljšal, tem= več se mu je celo poslabšal s tem, da so se dosedanji prejemki šolskim upraviteljem zni= žali, ostalemu učiteljstvu pa je bila ukinjena državna stanarina, dočim mu z zakonom do= ločena občinska stanarina v pretežnih krajih še do danes ni bila izplačana. Ker je z zakonom ustvarjen položaj, ki ga ini mogoče ižpremeniti, apeliramo na me= rodajne činitelje občinskih uprav — uvidevši pri tem težak položaj občin in priznavajoč ga — naj nam ne otežkočajo že itak dovolj težkega položaja, marveč čimprej izvedejo zakonite določbe. 2. Kot nujno potrebno smatramo, da iz* ide pravilnik k zakonu o narodnih šolah, da nam bo izvajanje zakona potom šole in pro* svetnih ustanov v katerih sodelujemo v bla« gor naroda in države, omogočeno. S pravilnikom pričakujemo ureditve vpra* šanja upraviteljskih doklad od enorazrednice dalje, do katerih smo imeli po dosedanjih šolskih zakonih pravico, pričakujemo pa tudi ugodne rešitve vprašanja učiteljskih stanarin in kuriva. 3. Glavni up pa stavi učiteljstvo na revi= zijo uradniškega zakona, katerega donošenje smatra za nujno potrebno že z ozirom na dej« stvo, da je bil materialni položaj izboljšan že vsem strokam I. kategorije in domalega vsem strokam tudi II. kategorije, katerih dobrin pa ono še ni deležno. Od novega uradniškega zakona pričaku* jemo predvsem sledeče: 1. Prejemki učiteljstva naj se zvišajo in izenačijo s poviški plač ostalemu državnemu uradništvu. 2. Napredovanje v placah bodi avtoma* tično in tako, da tudi učiteljstvo doseže l.a grupo, ki je uvedena pri vseh strokah II. ka= tegorije, katerim je bilo materialno stanje že izboljšano. Najvišja grupa bodi glede pres jemkov izenačena v razmerju II. kat. do 5. grupc I. kategorije uradniškega zakona. 3. Z državnimi uradniki poročene učite* ljice naj se glede prejemkov izenačijo z oni* mi neporočenih učiteljic. 4. Službena doba naj se za učiteljstvo zniža na 32 let kot je bilo to po zakonu iz leta 1904. in po dopolnilnem šolskem zakonu iz leta 1919. Ob tej priliki se učiteljstvo obrača do merodajnih einiteljev, posebno še do pred* stavnikov prosvetnih ustanov in društev, pri katerih sodeluje, da podpro te naše težnje in zahteve in nam tako omogoči, da se moremo v polni meri posvetiti tudi prbsvetnemu delu v narodu, katero zahteva bd nas tudi mnogo materialnih žrtev. V Novem mestu, dne 20. julija 1930.