UDK UDC 910:378.3 (497.12) »1976« = 863 DELO GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA SAZU V L E T U 1976 M ilan Š i f r e r * L e ta 1976 sm o p o sv e tili g la v n o p o z o rn o s t p ro u č e v a n je m , k i p o te k a jo že od le ta 1971 p o d n a s lo v o m : » G e o g ra f ija p o p la v n ih p o d ro č ij n a S lo­ v en sk em « . G re to re j z a sv e t, k i je o s ta l d o s le j n e k a k o ob s t r a n i n a š e g a g e o g ra fsk e g a p ro u č e v a n ja . D a b i p o te k a lo n a š e delo č im b o lj u sk la je n o , sm o n a jp r e j s e s ta v ili m e to d o lo g ijo te r jo o b ja v ili v G e o g ra fsk e m v e s tn ik u X L Y I (1974). P o te h sm e rn ic a h sm o do le ta 1976 p ro u č il i že še st p o p la v ­ n ih p o d ro č ij , le ta 1976 p a n a s le d n ja š t i r i : d o lin o K rk e od O to č c a n a ­ vzd o l, p o re č je R iž a n e in B a d a še v ic e , p o re č je D ra g o n je in G ro s u p e ljs k o — R a d e n sk o p o lje . O p ra v l je n e r a z is k a v e so v e lik o p r is p e v a le k p o z n a v a n ju zvez m ed p o p la v n im i p o d ro č ji te r p o p la v n im z a le d jem . V te j zv e z i so še p o se b n o z a n im iv e u g o to v itv e , d a je č lo v ek s k rč e n je m gozdov te r o ra ­ n je m ta l , p a tu d i z d ru g im i p o seg i v p o k ra jin o , p o v e č a l h u d o u rn iš k i z n a ­ č a j r e k in p o to k o v te r s te m tu d i n a s ip a n je in p o p la v e . K lju b te m n e ­ g a t iv n im p o s le d ic a m p a so se t la n a p o p la v n ih p o d ro č jih p o v e č in i iz ­ b o ljš a la , s a j so n a n a š a le re k e p o p o p la v n e m sv e tu č e d a l je v eč debelo - z r n a t ih se d im e n to v , k i so p o v z ro č ili, d a p o s ta ja jo t la z ra č n e jš a , su šn e j- š a te r s te m tu d i ro d o v itn e jš a . P ro u č e v a n ja o p o z a r ja jo tu d i n a ra z lič n e u č in k e m e lio ra c ij te r re g u la c ij , k a r vse d a je te m p ro u č e v a n je m p o le g z n a n s tv e n e tu d i a p l ik a t iv n o v re d n o s t. V elik o č a sa sm o p o sv e til i tu d i š te v iln im n a lo g am , k i p o te k a jo v o k v i­ ru te m e : » P ro u č e v a n je n a ra v n e g a o k o lja S lo v en ije , n je g o v eg a d ru ž b e n e ­ g a v re d n o te n ja , u r e ja n ja te r p r e u r e ja n ja o k o lja in k o m p le k sn ih p ro s to r ­ sk ih p ro b lem o v « . V o k v iru te te m e sm o p ro u č il i k a ta s t ro f a ln e u č in k e ž le ­ d a , k i je 17.— 19. n o v e m b ra 1975 p o lo m il te r p r e v r n i l n a S n e ž n ik u , J a v o r ­ n ik ih te r še p o se b e j n a o b m o č ju H ru š ic e , N an o sa , T rn o v s k e g a g o zd a in n a o b m o č ju id r i j s k ih k r a š k ih p la n o t (V ojsko , Š eb re lje , L ed in e , D ole) o k ro g 342.331 m 3 le sa v go zd o v ili in p o v z ro č il s te m ta m o šn je m u g o zd ­ n em u g o sp o d a rs tv u v e lik a n s k o škodo . S istem atičnega p ro u čev an ja so b ili deležn i tu d i u č ink i p o tresa v Z gornjem Posočju. Z raz isk av am i smo začeli že tak o j po p rv ih k a ta s tro ­ fa ln ih p o tresn ih su n k ih in n ad a ljev a li n a to skozi vse po tresno obdobje v le tu 1976. S tem i p ro u čev an ji smo želeli osvetliti o b n ašan je zg rad b po » d r., znanstven i svetn ik , G eografski in š titu t A ntona M elika, Slovenska ak ad em ija znanosti in um etnosti, Novi trg 4, 61000 L ju b ljan a , YU. p r v ih te r s le d eč ih p o tr e s n ih su n k ih n a r a z lič n ih s e d im e n tih te r te k to n ­ sk ih o b m o č jih . V te j zv ez i sm o z b ra l i tu d i p o d a tk e o š te v ilu te r z n a ­ č a ju p o š k o d o v a n ih h iš p o p o sa m e z n ih k r a je v n ih s k u p n o s t ih , k i sm o j ih tu d i v k a r to g r a f s k i o b lik i p o s re d o v a li p o sa m e z n im o b č in sk im s k u p š č i­ n am n a p r iz a d e te m obm očju . K ot vsa p re te k la le ta smo tu d i le ta 1976 redno opazovali T rig lav sk i led en ik te r led en ik pod S ku to in tak o dobili zak ljučeno podobo o tem , k ak o s ta p rež iv e la p re tek lo ta liln o obdobje. P r i T rig lav sk em led en ik u smo poleg d o sed an jih o p ažan j te r m eritev o p rav ili tu d i m erjen je h itro s ti p o m ik a n ja ledu . O rg a n iz ira li smo tu d i fo to g ra fira n je led en ik a ob vseh n jegovih sp rem em bah tekom le ta . T rig lav sk i led en ik opazu jem o že od le ta 1946 da lje , leden ik pod S ku to p a od le ta 1948. R ezu lta te teh p ro ­ u čevan j smo o b jav ili v tre h ra z p ra v a h v G eografskem zb orn iku , z ad n ja m ed n jim i p a je izš la p ra v le ta 1976. V istem le tu smo se n a pobudo K om isije za led in sneg p r i Z d ružen ih na ro d ih , k i im a tre n u tn o svoj sedež v Švici, povezali s sek re ta ria to m za p r ip ra v o svetovnega reg is tra ledenikov , k i bo služil za reg is trac ijo vodn ih zalog te r k lim a tsk ih sprem em b. • K ot svojo sta lno nalogo smo p ro u čev a li tu d i tran sfo rm ac ijo ag ra rn e p o k ra jin e . V G orn ji S av in jsk i dolin i smo se sistem atično lo tili p ro u če­ v a n ja sam otn ih k m etij, p r i tem p a so nas še posebej zan im ale vse sp re ­ m em be, k i so j ih le-te doživele v obdob ju 1967—-1977. Z bra li smo p o d a tk e o km ečkem te r m ešanem p reb iv a ls tv u , o štev ilu posam ezn ih v rs t goveje živ ine, o ko lič in i oddanega m leka v le tu 1975, o le tnem p r ira s tu ig lavcev, ki je istočasno ko lič in a odm erjena za posek in p ro d a jo , o s ta n ju km ečke m ehan izacije , m o to rizacije in g ospodarsk ih zg radb , p redvsem hlevov, p a tu d i o s tan o v an jsk ih poslop jih . P r i teh raz isk av ah smo se veliko u k v a r ja li z v p ra ša n je m v p liv a nov ih cest n a h itre jš i razvo j k m e tijs tv a in km ečkega tu riz m a v tem obdobju . Te rezu lta te smo z a ra d i v e likega za ­ n im an ja sp ro ti p o š ilja li občinsk im forum om . Isto v e lja tu d i za p ro u čev an je osnovnih g eografsk ih značilnosti zem - ljiško -posestne s tru k tu re v S podn ji S av in jsk i dolin i, k i so opozorila na izredno m očno razd ro b ljen o st zem ljiške posesti te r na sorazm erno v i­ soko s to p n jo d e a g ra r iz ira n ih k m etij. T a p ro u čev an ja so p risp e v a la k p o ­ globitv i k r ite r ije v za zašč ito k m e tij v S p o d n ji S av in jsk i dolin i, k i je ob n jihovem m očnem d ro b ljen ju te r d eag ra rizac iji n u jn a . V o k v iru naloge: »G eografsko v red n o ten je p riro d n eg a oko lja za p o ­ trebe p la n ira n ja n a p rim eru D om žal« smo ovrednotili raz ličn e m etode, ki p rid e jo p r i tem delu v poštev . P r i tem smo naveza li s tike s p la n e r­ sk im i o rg an izac ijam i n a obm očju D om žal, p r i čem er je p riš lo do zelo p lodnega obo jestranskega sodelovanja. Z željo da b i posodobili naše k a r to g ra fsk e m etode smo v k lju č ili v naš delovn i p ro g ram nalogo: » A p lik ac ija k a rto g ra fsk ih m etod n a p rim eru razv o ja n ase lij v občini K am nik«. Za to tem o smo zb ra li le ta 1976 vse razpo lož ljivo g rad ivo te r se ob ob isk ih n e k a te rih p om em bnejših ev ro p ­ sk ih k a rto g ra fsk ih u stan o v seznan ili z na jn o v e jš im i tov rstn im i k a r to ­ g rafsk im i m etodam i. T u d i sicer laliko rečem o, da so b ili n a d ru g ih p o d ro č jih geografske znanosti n aši s tik i z inozem stvom zelo p lodn i. Tu kaže še posebej opo­ zoriti n a n aše sta lne zveze z m ad žarsk o A kadem ijo znanosti v B udim ­ p ešti te r z G eografsk im in š titu to m v D ebrecenu , s k a te rim i sodelujem o na p o d ro č ju geom orfološkega p ro u čev an ja p an o n sk eg a ob rob ja že vrsto let. O b našem obisku n a M adžarskem smo se v razgovorih te r n a štev il­ n ih ek sk u rz ijah dodobra seznan ili s tam ošn jim i sm erm i geografskega raz iskovalnega dela. N aš in š ti tu t p a je ob iskal ak ad em ik d r. Laszlo K a d a r iz D ebrecena, k i smo ga n a e k sk u rz ijah po P rim o rju te r po Š ta ­ je rsk i seznan ili z našim i dognan ji. O m en iti m oram o naše sodelovanje n a m ednarodnem sim poziju d ržav č lan ic SEV n a M oravskem te r S lovaškem (ČSSR), k i je bil posvečen kom pleksnem u p ro u čev an ju okolja (30. avgusta do 10. sep tem b ra 1976). Z željo po n a p re d k u naše tem atske k a r to g ra f ije smo se udelež ili m ed­ n arodnega sim pozija : » K arto g ra fija in okolje« v F re ib u rg u . S k a rtam i, k i smo jih izdela li na našem in š titu tu , p a smo sodelovali n a m ednarodn i razs tav i h id rogeografsk ih k a r t v B ud im pešti. T u lahko opozorim o tu d i n a našo udeležbo n a 10. kongresu geogra­ fov Jugoslav ije v B eogradu (15.—20. sep tem b ra 1976). L e ta 1976 je izšla XV. k n jig a G eografskega zb o rn ik a SAZU, v t isk a r­ no p a smo oddali g rad ivo za XVI. kn jigo , v k a te r i bodo o b jav ljene n a ­ sledn je ra z p ra v e : »Zgornja gozdna m eja v K am n išk ih A lp ah v geograf­ ski luč i v p rim erjav i s Snežnikom «, »O zgorn ji gozdni m eji n a jugo ­ zahodnem K oroškem « in »G eografsk i lič ink i ž leda v gozdovih okrog Id r ije te r Postojne«. A k tiv n o st n ašega in š ti tu ta n a j p rik ažem o še s podatkom , d a smo ob­ jav ili v dom ači in tu j i geografsk i te r d ru g i l i te ra tu r i v tem le tu k a r 19 ra z p ra v te r m an jš ih p rispevkov . T u d i n aš k a rto g ra fsk i oddelek je de la l uspešno. Poleg š tev iln ih d ia ­ gram ov te r skic smo izdela li k a r 18 zelo zah tev n ih te r o rig in a ln ih več­ ba rv n ih k a rt. V geo fo to lab o ra to riju smo razv ili 387 črnobelih odnosno b a rv n ih f il­ mov te r d iafilm ov te r izdela li 4379 raz ličn ih slik , povečav te r re p ro d u k ­ cij. P r i tem p a ne sme o sta ti neom enjeno, d a zn ača j dela v fo to labo ra to ­ riju n ik a k o r n i serijsk i. V ečina izd e lan ih slik so u n ik a ti, k i te r ja jo da ljše p r ip ra v lja ln o delo in so zato zgora j navedene štev ilke le p rib ližn i p o ­ k a z a te lj o p rav ljen eg a dela. V le tu 1976 smo p ra v tak o n a d a lje v a li z u re jan jem slovenske geograf­ ske b ib lio g rafsk e k a rto te k e po m odern ih b ib lio tečn ih načelih . D o p o ln je ­ vali smo tu d i geografsko fo to teko te r d ia teko Slovenije. V o kv iru zam e­ n jave za naš G eografsk i zbo rn ik smo p re je li 762 k n jig te r rev ij, k a te rih vrednost sk o ra j dosega stroške za izd a jan je naše p u b lik ac ije . P od ro b n ejše poročilo o delu in š titu ta bo ob jav ljeno v 27. k n jig i L e­ top isa SAZU 1976. 16 — G eogra fsk i ves tn ik 241 THE WORK OF THE INSTITUTE FOR GEOGRAPHY OF THE SLOVENE ACADEMY OF ARTS AND SCIENCE IN THE YEAR 1976 Milan Š i f r e r (Summary) The repo rt describes the research and publishing activities of the Institu te in the year 1976. Its m ain research projects were: the research of flood areas in Slovenia, the ice-frost w hich has h it SW Slovenia in the year 1975, the ice movem ent of the sm all T riglav and S kuta glaciers, the transform ation of the ag ra rian landscape in the S avinja Yalley, and the editing of the vol. XV. of the »Geografski zbornik«.