Knjiga Slovenska V XIX. veku. Valentin Vodnik (1758—1819) je v pričujočera stoletji prvi slovenski pisatelj in njegova knjižica BPesme za pokušino" je v novoslovenskem slovstvu prva, o kteri se reči sme, da je umetna, v duhu našega naroda, da je klasična. Tedanjo razniero med nemščino in slovenščino opeva v njej v znani pravljici: Nemški inu krajnski kojn. Nemški kojn slovenmu reče:Mene v' dobri versti majo, Brate kaj medliš na cest'?Men se trikat ovs ponud', Ti li noga, glava neče,Čiste noge mi jegrajo, Al se teb nelubi jest?Vrat nosim ko labud. Krajnska para milo pravi: Tud bi lahko jes bil tak, Al tepejo me po glavi, Lačni morem stati v' mlak'. Dejanje in nehanje V. Vodnikovo glej v Jezičniku XIV. L. 1876. Jcrnej K.opitar (1780—1844) opisuje stanje slovenskih pisarjev v začetku sedanjega veka na pr.: ,,2)er 93ortourf be§ unnotljigen ®ermantftren§ tn emjetiten SBortern, unb itn ©^ntaj, trifft, me^r unb tteniget, attt unfre (meift iiberfefcenbe!) ©d)rtftfteller. Um btefe§, toenn md)t toergeitjltd^, botf) begreiftid) ju ftnben, fe|e man jtd) on bte _tette eine§ Srainifdjen ©cribenten. Sm 8ten ober 10te" Sttteršjafjre f)at er ben ttatertid^ = (Slabifdjen Ł>erb »erlaffen, um in ber SDeutfdjen ©tabt oon ©eutfdjeit in ©eutfdjer ©pradje jum ©eutfdjen ©taatsbiener ergogen ju tcerben. 9htn muf§ er fetne ©fatnfdje SKutterfpradje, bte er ofjneljin in btefem Stlter nocf) nicf)t in ibjer gcmjen giiHe 6efi|en fann, mit g?Ieif§ »ergeffen lernen, bamit ifjm fjolb toerbe bie §errjd)ertn Seutona. SDJan roenbe nidjt ein, baf§ ja in ben ©tdbtett aud) ^raintfd) gefprod)en toerbe! ®ief§ ift'§ efcen, teoriiber teir flagen: Truber's leben, lebati, shpisha, mordane, fhtrytati, hudobo tiybati, jeft fem fhazau sa mertviga, fershmaati, punt (93unb), Gofpod je vunkaj vlekel (auSgejogen) s' nafhimi vojfkami, doli jemle, gori jemle, zajben, fhenkinga, poberi fe tjakaj, vunkaj klizati (au§rufen), gvant, flegar, Rihtar, fhpendia, folk u. f. h>. u. f. tt). finb bergteidfjen 93Iumd)en au§ bem ^rainifd) ber ©tabter; unb toenn neuere ©crjriftfteHer ftatt biefer aud) ein^eimif^e S3Iumen ne^men, fo ftecfjten fie ben Kranj bodj auf SDeiitfdje Strt; ober, um ofjne 9ltlegorte gu reben, btefež ftdbtiftfje ^aubertoelfdj ift'§, h)a§ ber liinfttge Slutor in ben So^ren feiner Sugenbbilbung prt: ba er felbft in ben ©cfjulen 2)eutfcfjen Sbeengong befommen 6ot, fo ift e§ i^m betjttai^e ju uerjet^en, baf§ er jufrieben ift, ftienn in feinem Srainifcben SBerfe nur letn 2>eutfd6e§ SBort fid) ftnbet, unb baf§ er gar nicfit afjnbet, bafs e§ aud) einen ^rainifcfjen ©tjntaj gebe. — ^aufigerer tlntgang unjrer ®rainifcE)en ©djriftfteHer mit bem Sanbmann, bte SBafil Soteinifdj gefcf)rte= better 2Ber!e jum Ue6erfe|en ftatt ber ©eutjd)enf Sectitre tn foldrjen ©latjifc^en 9Kunbarten, bte rjon ®eutfd)Ianb ttid}t§ totffen fonnen, eitt »oHftanbige§, ober !riti]c^e§ unb, bor aHem, treue§ SBorterbud), imb — ftatt aHe§ biefeS, eine jpermanente ^anjel ber Srainifc^en Spradje on ber 2f)eologie, »dren jidjere itnfet)I6are SfJittel tttber ba% llebel! ((Srammotif ©. 53 - 56.)" - ^idfitš i[t einfadfjer unb einleud)tenber, ol§ bie S^eorte ber 93ud6ftabenfdjrift: Slnaltjfire bo§ SBort (ben articultrten Sftenfcfjenfdjall) bi§ auf jeine etnfad^en 93eftanbtf)eile (Stemente), unb jeben gefunbenen fofdjen einfai^en 93eftanbt^etl fteUe burcfj ein eigene§ 3e'^en bar. — 3e etnfadjer beine 3e^en f^n^» ie beutlic^er fie fid) bon etnanber unterfd)eiben, folglidfj je leidjter fie ju fd)teiben unb gu lefen finb, befto beffer ift beine (Srfttibung (®ramm. XXII —XXIII)." »SBenn un§ ber ^immel einen jttjetjten, 9it)mtfcrjen S^rtll fenbete, ber, jenem erften ®rtedE)tf^en al% benfenber Stomer nadfjafjmenb, p ben untabel^aften 20 3Wmtfd)en Ž8ud)ftaben, na^mentlicf) um nocf) 9 (ben iibrtgen ©tdmmen tf)etl§ einige me^r, tf)etl§ teeniger) neue, ben Sionufdjen ber ^igur nad) analoge, 93u(^ftaben fjtnju erfdnbe, — fo todren bie ©laoen bie einjigen ©liicEIidEjen in ©uropa, bte bann etn tjoflftdnbigel unb DerniinftigeS Sll)pf)abet fjatten (®ramm. <B. 203)." Kolikega vpliva v slovenskem slovstvu je bilo to pisanje pa drugo delovanje Kopitarjevo, gl. Jezičnik XVIII. L. 1880. — Kopitarjeva Spomenica 1880. — Archiv fiir slavische Philologie V —VII (Der Briefwechsel zwischen Dobrovsky u. Kopitar) itd. — V tem (VII. 4. 1884) ima tudi: Notata ad Gramm. Carniol. Vincentii Franul. Trieste 1811. 8., kjer pravi na pr. Motto: Zbiidi se kranjska Modrica — Zadosti si spala do zdej! — Al ni očitna pravica — D' obiidena boš za naprej ? — sunt Marciani — Vodnikiani; pisatelju knjige ,,Saggio Grammaticale Italiano-Cragnolino composto da Vincenzo Franul- de Weissenthurn Dottore di legge" pa kliče dovtipno: Quare non fateris te vertisse tantum rem alienam?! IVlatevž Ravnikar (1776 — 1845) je povedal v knjigi BSveta Maša" 1. 1813, še bolje v predgovoru k BZgodbe svetiga pisma za ralade ljudi" 1. 1815, kako naj se nasproti nemškutarjenju prejšnjega veka čisti, množi in olikuje naša slovenščina na pr.: 2* nČe v kakšino besedo v teh bukvah zadenete, de je precej ne vumeste, nikar berš ne recite, de je izmišlena; poprašajte koga drujiga. Krajnske so vse, in tu ali tam po Krajnskira doma. Pač redka ktira je nova, pa lohka vumeti. Ves krajnski jezik bi mi obožali, ako bi nobena beseda v bukve ne smela, če le v kaki vasi ni domači. Nektire besede so bol po Gorenskim, druge po Dolenskiin ali po Notrajnskim v n_vadi. Zakaj bi mogla le Gorenska, Dolenska ali Notrajnska obvelati? Nismo vsi Krajnci? Pa, reči po pravici, nisim jih besedi veliko jiskal ne po Gorenskim ne po Dolenskim, ampak po svojim sim pisal, kakor sirn jih se nekadaj v svojimu kraju pastir še navučil. Torej pa tudi mislim, da me bote otroci in pastirji od vučenih veliko bol vumeli. Od otrok in mladenčov svojiga kraja sim si tega svest. Vi imate še bol nepokaženo Krajnšino; vučeni radi Nemšino, Latinšino, ali Lahovšino vmes brodijo, in tudi clo krajnsko besedo tako po ptuje stavijo, de praviga Krajnca všesa bole. Večidel pravijo po kmetih takim, de prevučeno govore. Drugim, ktiri se lepši Krajnšine derže, pravimo, de jo po domače povedo. Pa tudi med kmečkimi ljudmi je že veliko zbrodene Krajnšine, in clo kmet se sčasama te kolobocje tako pervadi, de misli prav lepo povedati, če postavim namest: ,,Sim spoved opravil", reče: ,,Sim spoved dolj položil". Skorej bi ga vprašal, kam jo je položil, na tla ali pod klop? Ta kolobocja ves krajnski jezik obruzda, in ga ptujim Slovencam perostudi, in Krajnca po nedolžnim v zaničovanje spravi. In če pojde tako, nas bo tako deleč ta kolobocja perpravila, de ne bomo zadnič znali ne Krajnskiga, ne Nemškiga. Vam na čast tedaj, ljubi moji mladi Krajnci! sim se tiste zbrodene Krajnšine ogibal. Ne le mi Krajnci, šedeset milijonov ljudi govori slovenski jezik, in vsim pridejo naše bukve simtertje v roke, in gerdo je, jelite, če nam očitajo, de smo Krajnci vso besedo skazili? Torej vsaki pametni Krajnc more sam želeti, de se v bukvah sej čista Krajnšina perhrani. Res je scer, te moje bukve niso zavolo Krajnšine, ampak zavolo lepiga navuka pisane. Pa, kdo nima raji, de se mu koščik tudi beliga kruha iz lepe rute po perilu, kakor iz vmazane nagnusne cunje poda? Jelite, otroci! še jedli bi ga ne? Ravno tako spakdrana beseda še taki lepi navuk, če vam ne, pa drugiin Slovencam, perskuti. Ravno zato, ker je lepi navuk meni in vam le teljko per serci, tudi mislim, de ga moremo v lepo, čedno besedo obleči. Nektiriga izrečovanja pa tudi ne smem tajiti, de res po Krajnskim ni kaj navadno, postavim, kadar pišem: ,,Te bukve zbravši bom kraalo druge dobil", namest reči: BPo tem, kadar bom te bukve zbral, bom kmalo druge dobil." ,,Jurja živlenje mi otevšiga bom z vsim preskerbel", namest reči: ,,Jurja, ktiri mi je živlenje otel, bom z vsim preskerbel." ,,Andreju toljko hudiga prebivšimu se bolj zdaj godi", namest reči: BAndreju, ktiri je toljko hudiga prebil, se bolj zdaj godi". Take izrečovanja, pravim, res niso kaj zlo po Krajnskim v navadi. Pa v duhu so Krajnskiga jezika, tako govore vsi drugi Slovenci, tako so naši krajnski spredniki vsi govorili, kar se iz starih nekdajnih krajnskih bukuv pokaže; tako je sveti Ciril pred devetimi vekmi ali devet sto letmi že pisal v našim jeziku; tako govore in pišejo še zdaj kmalo unkraj Štajerskiga; tako so zadnič sploh začeli pisati tudi po Koroškim in po Štajerskim; in povsot je to prav, zakaj bi le nam Krajncam ne bilo? Krajnska beseda se tako grozno lepo okrajša, in kar je še več vredno, je dobičik, de bomo sčasama tudi drujih Slovencov bukve lohka vumevali, in naše oni. Iz Pemskiga, iz Duneja, od vsih krajov nas Krajnce hvalijo zavolo tega. Zakaj bol skerbe drugi Sloveuci za nas in naše besede lepoto, kakor mi sami za - se. Ni kaj lepo to, pa res je. Pa zmiraj ne smč biti taka. Vsaki narod, kadar se začne nekoljko otesavati, začne to per svoji domači besedi, de jo oččdi. Ako tedaj tudi mi tako storimo, ktiri pametni Krajnc bo marnje delal? Tega braniti se pravi Krajnce v nič tlačiti, in pot jim do veči vuma znperati. Mene tega Bog vari! Ne le vam, otroci in raladenči! ampak tudi odrašenim Krajncam sim to le hotel povedati." Jona moli v morske ribe trebuhu: nV svoji britkoati kličem v' Gospoda, pa vslišiva me. Grobu iz trebuha ženem svoj glas, o Gospod! in slišiš ga til Sunil si me v brezen, v sredo morjov, zatop me obdaja. Vse tvoje kernice in tvoji valovi gredo čez mel Pahnen sim, pravim, spred tvojih očf, Kaj, ko bi videl tvojo sveto vežo še kadaj! Zaveznile so me do duše vode, Odeva me brezen, terstje se mi zapleta nad glavo. Podreznil sim se pod hribov stopale, Na vekomej mi je zapahnena zemla! Pa otel od pogube, Gospod, moj Bog! boš moje živlenje. Ker omaguje duša v meni, zdaj mislim v Gospoda. Dohaja, dohaja k tebi v tvojo sveto vežo moja molitev. Kdor se na prazne merčesa zanaša, se vana svoje božje pomoči: Jez pa ti bom daroval še z glasno hvalo, Obljube, ktire sim storil, t' opravlal. Po tebi, Gospod! vsa pride blagost!" Zgodbe I. 238. 239. Stari Tobija hvali Boga: BVelik, Gospodl si, vekomaj velik, Od veka do veka je tvoje kraljestvo! Tepeš in zdraviš, Pelaš ga v' jamo, ino perpelaš ga iz nje, Nihčer ne odide tvoji roki. Hvalite Gospoda Izraelski otroci, Slavite ga vpričo narodov! Rastrosil med narode ga ne poznajoče vas je, De čuda oznanujte njegove, De jim Boga povejte, vaigamogočniga njega, De zvunaj njega ni drujiga nobeniga. Tepel za naše pregrehe nas je, Pa rešil po svoji milosti nas bo. Torej, spoznajte, kaj vse storil nam je! Hvalite ga v strahu in trepetu! Častite ga, z djanjam, večniga kralja! Jez sej, slavit ga hočem v svoji le jetniški deželi, Njega, nad ljudstvam pregrešnim ki ae toljciga kaže nad nanril Oh, grešnikil spreobernite se k njemu. Pravico ravnajte pred njim, Verjemite, milost skazal vam bol Jez sej, in moja duša veseliti se hočeva v Bogu. Vi, njegovi izvoljenci vsi — dajajte mu hvalo! Praznujte veselje mu celo življenje! Vedno hvalo mu p6jtelK Zgodbe I. 285. 286. Razširenje keršanstva po vsimu svetu. . . . . Ne bilo bi prav, ako bi se tukaj še sveti Kiril ali Ciril v misel ne vzel, ki je bil z svojim bratam Metodijam Slovencam ne le vere, teraoč tudi branja ino pisanja vučenik, ino ki se mu zavolo tega veči del Slovencov apostel pravi. Z Laškirai ino Nemškimi duhovni je bilo težko ravnati, ker Slovenskiga niso znali. Torej nekako pred jčzar Idtmi so trije Slovenski knezi ali vajvodi, Rostislav, Svatopluk ino Kocel, ki ga tudi Hecil ino Hecilo pišejo, ino ki je nekoljko Vogriskiga, vso Slavonjo, včlko Štajerskiga ino Krajnskiga, ino morebit tudi ves Korotan pod oblastjo, ino per Ptujimu sedež imel, do Greškiga cesarja v Konštantinopel po vučenikov poslali. Sporoče mu: BNaša dežela je keršena, tode vučenikov nimamo, de bi nas napelovali ino vučili, ino natn svete bukve razlagali: Sami ne znamo ne Greškiga ne Latinskiga, iro ta pravi tako, ta tako; ne razločimo tedaj svetiga pisma vuiua ino moči. Vučenik,.« nam tedaj pošlite, de nas bodo besede ino vum svetiga pisma vučili." Takih vučenikov narareč bi bili radi, ktiri so slovensko znali, de bi jim božjo besedo ino sveto pismo po slovčnsko razlagali. Kiril ino Metodi, dva brata iz Tesalonike doma, ki sta terdno Slovensko znala, se kmalo napraviti dasta. — Na Slovensko prideta, ino ne le evangelj oznanovala, tudi slovenske čerke sta Slovencam naredila, ino vse sveto pismo sta jim sčasama preslovčnila, ino Slovenci so bili grozno veseli, ker so božje čuda v lastnimu jeziku slišali ino brali. Vsi Moškoviti, Serblane i. t. d. bero še dan današni to Kirilovo sveto pismo, ino tudi Krajnic, Štajerc, Korošic, Hrovat, Dalmatinc, Čeč, Tersičan, Goričan i. t. d. bi se lohka va-nj zvedel, ko bi Kirilove čerke poznali; tode sčasama so jih po naših deželah Latinske odrinile. Lepši scer od Kirilovih so Latinske, pa premalo jih je, devet jih manjka. Ino ravno zato je krajnsko težko brati, ker moremo dostikrat po dve čerki stakniti, de glas zapišemo, ino dostikrat edino čerko zdaj drugač zdaj drugač izrekati. Sveti Kiril je vsakimu slovenskimu glasu svojo lastno čerko dal, iDO, kar to tiče, Nemci, Latinci, Francozi, vsi narodi naj se gredo skriti proti njemu. Z Latinskimi Čerkaini scer, pa po Kirilovo, ljubi otroci! hočeroo tudi mi v prihodno pisati, ino torej čerk, kar nam jih manjka, pernarediti. Ino na Dlineju že delajo se, ino če Bog da, k letu osorej bi jih že imeti vtegnfli. Svetiga Kirila ino Metodija pa hočemo vedno spoštovati ino posebno častiti. Slovenska apostelna sta, keršansko vero sta med nami vterdila, ino veliko sta si, Slovence otesati, perzadjala; ino clo prav pisati ino brati, kar smo ravno pravili, še dan današni se od njih dveh vučimo." Zgodbe IV. 1817. 323 — 325. V pričujočih vzgledih kaže se Ravnikarjeva izvirna beseda pa v prestavi. Sicer glej o njegovih zaslugah za naše pismenstvo Jezičnik XV. L. 1877. C. 63—70. IX. 1871 itd. — Ti trije možje, reči se sme, vstanovili so uam slovensko besedo in pisavo. Ravnikar — vravnal jo je izmej ljudstva, Kopitar — jo je dejal na pravo kopito, Vodnik — pa jej je dal prva vodila. Nova doba se je pričela, vzlasti po učilnici ali stolici slovenskega jezikoslovja v Ljubljani. Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Piie Gradimir.) (Dalje.) Josip Jurčič. (Glej 84. berilno vajo: .Rudar".) Odličen slovenski pisatelj je bil Josip Jurčič. Rodil se je v dan 4. marcija 1844.1. na Muljavi pri Zatičini na Dolenjskem (na Kranjskem) kot sin ubožnih kmetskih starišev. V gimnazijalne šole je hodil v Ljubljani; potem se je učil na Dunajskem vseučilišči jezikoslovja in pravdništva. A kmalu se loti poklica, za kateri je bil najbolj ustvarjen — narareč pisateljevanja. V slednjem času je živel v Ljubljani kot glavni urednik BSlovenskega Naroda", lista dnevnika. Umrl je po daljšem bolehanji v dan 3. roaja 1881.1. v Ljubljani. Josipa Jurčiča imenujerao po pravici mojstra slovenskim pripovednikom. Do zdaj je bilo še malo Slovencev, ki bi bili znali tako priprosto in vender tako lepo pisati, kakor Josip Jurčič! — Začel je zgodaj pisateljevati. Uže kot sedmošolec na Ljubljanski gimnaziji je spisal povest BJurij Kozjak", katero je izdala družba sv. Mohora 1864. 1. Budnik in podpornik Jurčičev je bil blagi pokojni Anton Janežič. On je nadarjenega Josipa denarstveno podpiral; dajal mu je dobrih svetov ter mu prigovarjal, kaj in kako naj piše. Zato vidimo, s koliko marljivostjo je Jurčič sodeloval pri Janežičevem -Glasniku" uže 1864. 1. Od tedaj nam je Jurčič spisal mnogo pripovednih knjig, ki so pravi biseri v našem književstvu. V družbi se Stritarjem je izdal BMladiko", knjigo polno lepih pesni in povesti nekaterih nadarjenih slovenskih pisateljev. Sam pa nam je ustanovil BSlovensko knjižnico", zbirko povesti, izvirno slovenskih ali na slovenski jezik preloženih. Te povesti je spisoval ali sam, ali so mu jih pošiljali v natis drugi pisatelji slovenski. Pisal je tudi romane. nA kaj so — romani?" — porečete. Romani so neka posebna vrsta povesti, v katerih se nam kake zgodbe na dolgo in široko pripovedujejo, kakor da bi se — če tudi so umišljene — resnično godile. V teh povestih občudujemo spretno pero Jurčičevo. Kako mično je znal opisovati domače šege in navade! In kaj pa še čisti ta gladkotekoči jezik! A tudi na pesniškem polji se je poskušal pokojni Jurčič! VBSlovenski Vili", zabavni knjigi, katero je izial 1865. 1., priobčil nam je nekatere svoje pripovedne pesni; in tudi v našem Berilu se nahaja na strani 241. dokaj lepa Jurčičeva pripovedna pesen BJunakov grob". Visoko se ceni njegova žaloigra ,,Tugomeru, katero je izdal 1876. 1. po BSlovenski knjižnici". Kot časnikar je bil silno delaven in pravičen. Priobčeval je v svojem listu (-Slov. Narodu") važne članke ter se zmerom neustrašeno boril za naše narodne pravice! A koliko druzega je še spisal nadarjeni ta pisatelj! Odveč bi bilo vse to vam tukaj pripovedovati! Josip Jurčič je bil navdušen Slovan, blag in značajen mož. V ranogoštevilno slovanstvo je stavil zmerom vse svoje nadeje; priučil se je bil skoro vsem slovanskim jezikom ter delal je neumorno Bod ranega jutra do poznega večera", pisoč vedno lepe povesti ali narod v vznesenih besedah drameč in spodbujajoč! Izdajalca svojega naroda, nemarneža v narodnem obziru, je zaničeval ter vedno mu je bilo na tem, da bi koristil in oslavil dragi mu narod slovenski, kateremu je bil udan z vsem srcem! Svoje starše je ljubil z vso gorečnostjo otroške ljubezni ter skrbel je za-nje do konca dnij, kakor to dela blag in dober sin! Žal, da nam je ta vrli mož veliko prerano urnrl, še-le 37 let star! Neutrudno delovanje Jurčičevo nakopalo mu je neozdravno bolezen. Zastonj je ubogi mož iskal zopet zdravja v milem podnebji, v Gorici in Benetkah. Bilo je prepozno! Še na smrtni postelji se je ljubeznipolen spominjal svojega naroda; rad bi bil še živel, le, da bi mogel še koristiti ubogemu narodu slovenskemu, za kateri je, kakor semujezdelo, ,,premalo storil"! Koliko rodoljubje tiči v teh besedah! Predragi moji! Po Jurčiču se lehko vzgledujemo vsi Slovenci, navlasti pa ti, sloveaska mladinal Spoštuj tudi ti, kakor on, svoje starše; prešinjena bodi svete domovinske ljubezni, ter vse žive dni hrani v dnu srca pomenljive besede, katere je pokojni Jurčič pisal v svojem -Tugomeru": Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklšn, Kadar braniti je česti in pravde Narodu in jeziku svojemu! .... Narod slovenski je in bode Jurčiču vedno hvaležen. Postavil je prvaku slovenskih pisateljev lep sponienik na grob; a v dan 15. avg. 1882. 1. se je vršila velika narodna slavnost na Muljavi pri Zatičini, kjer se je na Jurčičevem rojstvenem domu vzidala in odkrila spominska ploča s tem napisom: BV tej hiši je bil porojen v dan 4. marcija 1844.1. Josip Jurčič, pesnik in pisatelj slovenski. Postavil hvaležni narod 15. av\ 1882. 1." Baš tega leta (1882.) so se jeli izdavati tudi ,,Josipa Jurčiča zbrani spisi", katerih je dosihmal izišlo užč nekaj zvezkov. — Po prerano umrlem Jurčiči toguje narod, in po pravici, saj redko so sejani tako odlični pisatelji in rodoljubi, kakeršea je bil pokojnikl Po pravici mu torej poje Boris Miran: BTvoj spomin nikdar ne mine, Hvaležen bode večno ti Sloven; Zapisan v zlato knjigo domovine Ti svetiš poleg prvih se imen; Nevenljiv venec glavo ti obdava, A mi hvaležno te slavimo: Slaval" L. Toman. (Glej 86. berilno vajo: BCirkniško jezero".) Vzgled pravega rodoljuba je bil Lovro Toman. Rodil se je v dan 10. avgusta 1827.1. v Kamnigorici na Gorenjskem. Latinske šole je izvršil v Ljubljani ter potem odšel na Dunaj, pravoznanstva se učit. L. 1852. dobi doktorski naslov in na to stopi v državno službo v Ljubljani. Kasneje je odvetnikoval v Radovljici in v Ljubljani. Bil je tudi deželni in državni poslanec. Ko se je 1870. 1. mudil na Dunaji kot državni poslanec, napala ga je huda bolezen, kateri je tudi podlegel v dan 14. avgusta istega leta v Rodaunu, ne daleč od Dunaja. Ves narod slovenski je žaloval po vrlem tem moži! In po pravici, saj je bil Lovro Toman neustrašen boritelj za pravice Slovencev, in pomagal je iskreno ljubljenemu narodu duševno in gmotno, kolikor mu je bilo mogoče! Lovro Toman nam je ustanovil velekoristno društvo -Slovenska Matica" v Ljubljani, ki pošilja vsako leto prav lepih slovenskih knjig mej svet. To društvo je bilo blazemu pokojniku tako pri srci, da mu je pozneje volil 10.000 gld.; a dramatičnemu društvu v Ljubljani, ki nam oskrbuje primerne slovenske gledališke igre, zapustil je 1000 gld. Tomana spoštujemo pa tudi kot spretnega slovenskega pesnika. Zgodaj užč je po časopisih priobčeval svoje pesni; a 1848. 1. izda za slovensko reč navdušeni mladenič svoje pesni v posebni knjigi z naslovom BGlasi domorodni". Te pesni nam kažejo nadarjenega pesnika, polnega goreče navdušenosti za slovensko domovino; jezik jim je gladkotekoč in lepo zvoneč. Po smrti Tomanovi je -Slovenska Matica" v Ljubljani iz hvaležnosti do pokojnika objavila 1876. 1. knjigo z naslovom: _dr. Lovro Toman", v kateri so se priobčile pesni, katere je pozneje zložil in zapustil umrli pesnik. Poleg tega ima knjiga dobro zadeto podobo Tomanovo in opis njegovega živenja in delovanja, katerega je oskrbel znani vam Andrej Praprotnik. Tudi v našem Berilu nahajamo na strani 264. (vrhu pričujoče) lepo pesen Tomanovo: BClovek brez domoljubja"; a v IV. Berilu je na strani 14. natisnjena njegova pesen: MGorjč, gorje 1" (Konečno vam tu pokažem še sliko tega vrlega Slovenca. Hranite mu blag spomin!) Dr. J. Mencinger. • (Glej 87. berilno vajo : ,,Bohinjsko jezero".) Ivan Mencinger se je rodil v dan 26. marcija 1838. 1. v Bistriški župniji v Bohinji. Učil se je najprej ua Bistrici, potem je prišel v šolo v Ljubljaao, a od tod na Dunaj in v Gradec; v slednjih dveh mestih se je učil pravoznanstva. L. 1864. postane doktor prava, ter je služboval potem kot odvetniški pričetnik v Brežicah na Štajerskem in v Ljubljani. L. 1871. postane samostalen odvetnik v Kranji, odkodar se čez leto dnij preseli v Krško, kjer biva še zdaj kot odvetuik in kmetovalec. Doktor Ivan Mencinger je spreten pisatelj slovenski. Uže kot osemnajstletni mladenič je jel pisateljevati ter mnogo pisal v ,,Novice", Janežičev -Glasnik" in v -Slovenski Narod". Zadnja leta sodeluje tudi pri _Ljubljanskem Zvouu". V njem je priobčil 1881. 1. delo: ,,Mešana gospoda", a 1883. 1.: BAjdovski gradec". Krstnik.*) (Glej 105. berilno vajo: -Avstrija moja".) Splošno se misli, da je to pesen zložil Janko (Janez) Krstnik, Kersnik, izborni pesnik in pisatelj slovenski, kateri je v prejšnjih letih imel navado, da je svoje pesni priobčeval z latinskira podpisom ,,Baptista", kar znači toliko kakor slovenski -Krstnik". Vender, da je ta misel očitna pomota, hočem vam tu dokazati! Pesni, katere se nahajajo v naših berilih s podpisom ,,Krstnik", prevel je bil iz nemščine pokojni učitelj Franjo Končan (o katerem bodemo tudi še govorili), in to za šolsko pesmarico ,,Slavček", ki jo je izdal c. kr. učitelj glasbe, Nedvžd v Ljubljani 1879.1. Janez Krstnik, Kersnik je Končan-ove pesni na željo Nedvšd-ovo le nekoliko preglodal in opilil. Ker je iinel baš s to pesnijo BAvstrija moja" in s ,,Telovadsko", ki je natisnjena v IV. Berilu na strani 32., največ posla, zato je izdavatelj -Slavčkov" podpisal pod ti dve pesni Janez Krstnik, Kersnikovo i_e! Iz -Slavčka" sejepotem ta pesen — kakor tudi -Telovadska" — prenatisnila v naše Berilo, in to brez nikake podpisne promene. Kakor sem vam užč omenil, o Končanu bodemo pri drugi priliki kaj več slišali. Za danes vam nekoliko povem o Janku Krstniku, Kersniku, ki je Končan-ovo to pesendokajlepopopravil! Janko Kersnik se je rodil v dan 4. sept. 1852. 1. na Brdu pri Podpeči na Gorenjskem. Dovršivši 1870. 1. latinske šole, učil se je pravoznanstva na Dunaji in potem v Gradci. L. 1874. izvrši učenje v Gradci ter dobi službo v Ljubljani, kjer ostane do 1880. 1. Tega leta pa je bil iraenovan beležnikom na Brdu, v rojstvenem svojem kraji, kjer še dandanes živi. Janko Kersnik je začel celo mlad delovati svojemu narodu v korist. Uže 1866. 1. je priobčeval v BGIasniku" prve svoje pesni, torej kot jedva štirinajstletni dijak! Kasneja leta — 1870., 1877. — in 1878. priobčil je v Dunajskem -Zvonu" mnogo lepih pesnic. Prišedši z vseučilišča, je za časa svojega bivanja v Ljubljani mnogo pisal za BSlovenski Narod", kateremu je bil takrat urednik vrli pisatelj Josip Jurčič. Spoznavši Jurčič Kersnik-ovo spretno pero, svetoval, nagovarjal in spodbujal ga je, naj se loti pisati tudi kake povesti, romane. In Kersnik je iskrenega svojega prijatelja ubogal ter nam napisal več krajših ia daljših povesti, romanov. L. 1876. je priobčil prvi svoj roman: BNa Žerinjah", a ko je počel izhajati .Ljubljanski Zvon", pridružil se je tudi Kersnik njega izdavateljem ter nam napisal v njem mnogo lepih povesti. Tu je 1881. 1. nadaljeval in dovršil Jurčičev roman .Rokovnjači", katerega pokojnik ni bil *) Akopram se bode komu zdela ta razprava preobširna in prenatančna za ljudsko šolo, priobčujem jo vender, ker utegne prav priti marsikojemu učitelju, ki se resno bavi z našega slovstva zgodovino. Ob jednem mi je čast, da izvršujem naročilo velecenjenega našega piaatelja J. Keranika, ki mi je gledš te stvari pisal decembra meseca m. 1. sledeče: -Ako bote pisali o gori omeDJenih pesnih, povedati morate vsakako, da se po krivici meni pripisujejo. V tem Vam dajem prosto pooblastilo, razjasuiti to zadevo". Pis. dokončal. L. 1882. je napisal v BZvonu" povest ,,Luterski ljudje", 1883. 1. roman nCyclanien" (izgovori: Ciklamen), a 1884.1. povest ,,Gospod Peter". V letošnjem BZvonu" je pričel pisati nov roman. Janka Kersnika smemo imenovati vrednega naslednika Jurčič-evega; od njega se nadejamo, da bode še mnogo in krepko deloval sebi in narodu ~ alavo! Fr. Jurkovič. (Glej 114. berilno vajo: nVoda".) Fran Jurkovič se je rodil pri Sv. Križi blizu Ljutomera v dan 24. januvarja 1850. 1. Svoje učenje je izvršil v Mariboru, in službuje zdaj kot nadučitelj v Šmariji pri Jelšah na Štajerskem. Za naša berila je napisal piičujoči sestavek in na strani 177. razpravo o ,,SadjerejiK. Jurkovič je tudi skladatelj. Uglasbil in izdal je 1882. 1. BVrtnico" in 1883. 1. BVeteransko koračnico", muzikalna komada, ki se lepo poslušata na glasoviru. (Dalje prih.)