Malia — najmočnejše angleško oporišče y SredozemsLem morju Lega in površina otoka Otok Malta leži na jugu Sicilije, od katere je oddaljena borih 90 km. To je močna sredozemska pomorska trdnjava, katere se poslužuje britanska mornarica za svoje oporišče. Oddaljena od afriške obale 325 km, leži s svojo najvišjo točko samo 260 m nad moFJem in pripada skupini otokov, med katere štejejo poleg Malte še otoke Gozzo, Comino, Cominetto, Salomons in Filfolo poleg še nekaj drobcev, ki štrlijo iz morja. Celokupno otočje ima jedva 320 kvadratnih kilometrov površine. Malta sama meri 246 kvadr. kilometrov. Dolga je 25 kilometrov, široka pa 17 km. Otočje stoji na podmorskem grebenu, ki veže afriško nabrežje s Sicilijo. Svet je pust, zato so že malteški vitezi pred stoletji izdali zakon, da mora vsaka ladja, ki pristane ob malteški obali, pripeljati s seboj nekaj kubič- nih metrov zemlje, ki bo ostala taro. Podnebje je sredozemsko, prav tako rastlinstvo. Važno vojaško in letalsko oporiščj Zemljepisni položaj je napravil Malto za izredno važno vojaško postojanko, tako pomorsko kakor letalsko. Ker leži Malta ob največji ožini, ki deli vzhodno Sredozemlje od zapadnega, je bila že od nekdaj važno zaklonišče za ladje. Nekaten gredo tako daleč, da izvajajc njeno ime od judovske besede »malet«, kar pomeni zaklonišče, drugi zopet menijo, da prihaja to ime od grške besede »melita«, čebela. Malta je namreč slovela zaradi velikih množin medu. Iz zgodovine otoka Malteško pristanišče je bilo naseljeno že v predzgodovinski dobi. Upoštevali so ga že stari Feničani. Potem so zavladali na Malti Grki in Kartažani. Rimljani so osvojili Malto 1. 218. V drugi polovici petega stoletja so pridrli na Malto Vandali, za njimi vzhodni Gotje. Bizantinski vojskovodja Belizar je osvojil Malto leta 534. V desetem stoletju so zavladali Malti Arabci, leta 1090. so jo osvojili Normani, leta 1530. je prišla v oblast malteških vitezov: Ko je Napoleon Bonaparte pripravljal svojo ekspedicijo v Egipt, je osvojil Malto leta 1798., toda samo za dve leti, kajti leta 1800. so se Malte polastili Angleži. Dokončno jim je pripadla leta 1814. in odtlej je oporišče britske mornarice v Sredozemlju. Prebivalstvo in mesta Burna zgodovina Malte je ohranila svoje sledove v napisih, spomenikih, kulturah, utrdbah, običajih in nošah na otoku. Zaradi tega nazivajo Malto še danes »cvet Sredozemskega morja«. Malta je urejen otok. Ima marljivo prebivalstvo, ki šteje okoli 300.000 duš ali 775 ljudi na kvadratni kilometer. To je ljudska mešanica s primesmi arabskega in judovskega življa. V upravi prevladuje angleščina, domačini govore malteško narečje, pa tudi italijanski. Med italijanskim prebivalstvom je v zadnjih letih ponovno vzplamtelo gibanje za priključitev k Italiji. Glavno mesto na Malti je La Valette, drugi večji kraji so: Floriana, Senglea, Vittoria, Cispieua, Sliema. Stara prestolnica je bila Cittavecchia. Danes živi tam komaj 500 ljudi. Tu je bil svojčas sedež rimskega konzufa. Pravijo, da je na tem otoku sv. Pavel osnoval škof ovski sedež. V njeni bližini ti pokažejo katakombe (podzemeljske grobnice) in grob sv. Agate. Na Colline di Bigemma so grobovi iz feničanske dobe. Današnjo prestolnico La Valette je zgradil Francoz Jean de la Valette leta 1556. Mesto ima kakšnih 50.000 prebivalcev. V La Valetti je tudi sedež nadškofa in vseučilišče. Malta — najmočnejša trdnjava Angleška vojna mornarica je v mirnem času štela na Malti okoli 30.000 mornarjev. Danes je njihovo število gotovo večje. Malta velja za izredno močno trdnjavo, eno največjih na svetu. Tu stoje debeli zidovi, ogromni bloki kamenja in armiranega betona, neštevilne kaverne in jeklene utrdbe, ki so dobro zašeitene proti napadom s kopna in z morja. Malta je polna modernega obrambnega in napadalnegaorožja, kar ji daje poseben značaj. Uprava otoka V mirnem času stoji na čelu Malte, ki se,, . . , , , J .. , ., , . ' .. steje za kronsko kolomjo bntskega imperija(svetovno viadarstvo), guverner. Kot sosvei:posluje Privy Council. Upravno telo šteje 17 clanov, poleg nje posluje še zakonodajna skupščina, ki je dala zadnjo ustavo Malti leta1922.