š£idl
E MS
«167466
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO XXI — ŠT. 2 — FEBRUAR 1979
KAKO BOMO GOSPODARILI
Naš letošnji delovni načrt
Zbori delavcev potrdili bilanco in letošnji plan
GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1979
1.	UVOD
Delavci temeljnih organizacij so na temelju polletnih obračunov za leto 1978 in analiz za prvo polovico srednjeročnega obdobja 1976 do 1980, postavili in sprejeli izhodišča oziroma prognoze gospodarskega načrta za leto 1979. Na temelju teh izhodišč so bili v decembru 1978 s strani strokovnih služb samoupravnim organom temeljnih organizacij predloženi predlogi gospodarskih načrtov za leto 1979. Ti predlogi bodo s posameznimi dopolnitvami predloženi zborom delavcev v dokončno potrditev.
2.	Srednjeročni program
DO Saturnus
V razpravi o srednjeročnem programu 1976—1980 je bilo ugotovljeno, da se cilji in naloge tega programa zadovoljivo uresničujejo.
— za ugotovitev takih usmeritev so predvidene tudi ustrezne investicije, ki so se doslej odvijale v skladu s predvidevanji.
Namen tako začrtanih programov pa je, da bi materialno omogočili razvoj samoupravnih socialističnih odnosov tj. zadovoljiti materialne in druge življenjske potrebe delavcev.
Gospodarski načrt 1979
3.1. Celoten prihodek
V primerjavi z ocenjenim celotnim prihodkom za leto 1978, predvideva načrt za leto 1979 naslednji celotni prihodek:
v 000 din
TOZD	Plan 1979	% 1979
		1978
Tovarna embalaže	723.580	115
Tovarna avtoopreme	493.352	114
Orodjarna in vzdrž.	66.238	116
DS Skupne službe	64.507	118
DO Saturnus	1.347.677	115
Predpostavke srednjeročnega načrta pa veljajo tudi kot na nadaljnja usmeritev.
Zato navajamo glavne smernice srednjeročnega načrta:
—	rast proizvodnje embalaže je začrtana s povprečno letno rastjo 8%;
—	rast proizvodov avto-opreme je predvidena s povprečno stopnjo rasti 21,2%;
— Rast uslug TOZD Orodjarna in vzdrževanje je predvidena s povprečno letno rastjo 6 %;
—	rast zaposlenosti je predvidena s 4,2%;
S. macec ~ mednatadni dan zena
Vsa leta po osvoboditvi se naše misli za trenutek ustavijo ob mednarodnem dnevu žena. Navada je, da svojim sodelavkam čestitamo, obdarimo, pripravimo proslavo, popeljemo na izlet.
Vendar zakaj to storimo samo na NJIHOV praznik? Se jim lahko samo tako oddolžimo za trud, skrb, prizadevnost na delovnem mestu?
Današnja žena se je rešila spon tisočletnega suženjstva. Postala je enakopravna, osveščena, svobodna. Danes je to mati, žena delavka, izobraženka, samouprav-Ijalka; morda ji prav mi moški prav ta hiter, samostojen vzpon zavidamo ...
Delavke Saturnusa so se skupaj z ženami Zelene jame že pred revolucijo organizirale. S simboličnim oblačilom — črn plašč in zelena ruta — so bile nosilke »rdeče pomoči« po stavkajočih tovarnah, zbiralke materiala za partizane, aktivistke Osvobodilne fronte. Danes imajo svoje mesto v samoupravi, v vseh celicah družbenega uveljavljanja. Tako je prav.
Iskrena čestitka vsem našim ženam, materam, dekletom, delavkam!
Dejavniki, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na tako postavljene cilje po temeljnih organizacijah so naslednji:
TOZD TOVARNA
EMBALAŽE
—	na temelju ocene trga pričakujemo, da je tako povečanje realno;
—	investicije v avtomatizirane stroje in naprave v preteklem in tekočem letu tako povečanje zahtevajo in omogočajo. Potrebni pa bodo tako tehnični kot organizacijski napori, da bodo te naprave polno vključene v proizvodnjo;
—	z organizacijskimi' napori bo potrebno izboljšati izkoriščanje kapacitet, kot npr. v tiskarni Moste, dvigniti povprečne naklade od 5000 na 7000 prehodov idr.;
—	zagotoviti primanjkljaj ca. 70.000.000.— deviznih dinarjev za nabavo uvoženih surovin oziroma zmanjšanje potreb po teh surovinah z zamenjavo z domačimi surovinami;
—	nova tehnologija, izdelki in orodja, postavljajo posebne probleme za razvojne kadre v sami' temeljni organizaciji, kot tudi v TOZD Orodjarna in vzdrževanje;
Delovne ljudi in občane nas je globoko presunila vest, da je v sedemdesetem letu starosti umrl eden prvih sekretarjev pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo, ustanovitelj pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo, glavni soustanovitelj KPS I. 1937 ter dolgoletni član vodstva KPJ na čelu s tovarišem Titom, med narodnoosvobodilnim bojem eden glavnih vodilnih osebnosti partijskega in osvobodilnega boja na Slovenskem in v Jugoslaviji, po osvoboditvi dosledni politik, neumorni borec za samoupravno socialistično Jugoslavijo, član predsedstva SFRJ in CK ZKJ, član sveta federacije, narodni heroj, junak socialističnega dela in častni občan vseh slovenskih občin
EDVARD KARDELJ
Slava njegovemu spominu
—	nadomeščanje kadrov je nujno, predvideno pa je tudi približno 3,5 % porast zaposlenosti;
—	izpopolnitev informacijskega sistema za uspešnejše ugotavljanje odmikov od postavljenih ciljev;
—	kalkulacija oziroma celoten prihodek upošteva tudi 9,5 % povečan fizični obseg, 6 % dvig cen veljavnih konec leta 1978, povečanje cen materiala za 10% ter 15% povečanje povprečnih osebnih dohodkov.
TOZD TOVARNA
AVTOOPREMA
—	ocenjujemo, da so tržne potrebe višje od predvidene realizacije;
—	dopolnitve in tehnične izpolnitve sredstev za proizvodnjo;
—	z organizacijskimi ukrepi izboljšati izkoriščanje proizvajalnih sredstev: neprekinjeno obratovanje proizvodnih linij, zaposlitev moških za nočno delo itd.;
—	zagotoviti ca. 17.000.000 deviznih sredstev za uvoz materiala oziroma zamenjava potreb z domačim materialom;
—	kot poseben problem je poudarjen razvoj novih izdelkov kot tudi izdelava orodij za te izdelke;
—	poprečno število zaposlenih naj bi se povečalo za približno 3 %;
(Nadaljevanje na 2. strani)
livne državne skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. V vsem povojnem obdobju je nenehno in vztrajno deloval na razvijanju in izgradnji socialističnega družbenoekonomskega in političnega sistema Jugoslavije. Neposredno je vodil pripravo besedila ustave iz leta 1946. Sodeloval je pri ustavnem zakonu leta 1953 in ustave iz leta 1963. Vodil je delo organov za pripravo ustavnih
voditelji KPJ eden od organizatorjev narodnoosvobodilne vstaje proti okupatorju in zmage socialistične revolucije v Jugoslaviji. Opravljal je vrsto vodilnih funkcij v najvišjih organih narodno-
ŽALNA SEJA DS DO
V spomin revolucionarju
V soboto popoldne nas je globoko prizadela žalostna vest, da je umrl tovariš Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, veliki državnik, revolucionar, narodni heroj, junak socialističnega dela, znanstvenik in mislec. Izgubili smo človeka, ki je vse svoje delo in življenje posvetil revoluciji, boju delavskega razreda za njegovo osvoboditev, razvoju jugoslovanske samoupravne socialistične družbe, boju za zmago miroljubnih progresivnih sil, za humane, enakopravne odnose med narodi in ljudmi, boju za osvoboditev človeka.
Tovariš Kardelj je že od zgodnje mladosti vse svoje umske sposobnosti in moči, vso svojo ustvarjalno energijo posvetil veličastnemu boju naše partije in revolucionarnega gibanja. Štiridesetletja in pol je bil najbližji sodelavec, soborec in prijatelj tovariša TITA. Nahajal se je v prvih vrstah v vseh težavnih bitkah, ki jih je vodila naša partija in narodi v boju za nacionalno osvoboditev in neodvisnost, za stvar revolucije, socializma, miru in družbenega napredka v svetu in je s svojim revolucionarnim delom in ustvarjalno mislijo bistveno prispeval k velikim zmagam in uspehom.
S šestnajstimi leti starosti je postal član SKOJA, ko je bil star 20 let, so ga zaradi njegovega revolucionarnega dela že obsodili na 2 leti strogega zapora. Takoj po izpustitvi se je vključil v aktivno partijsko delo in se boril za čimvečji vpliv komunistov med delavskim razredom, kmečkim prebivalstvom in v vrstah inteligence. Pripadal je tistemu krogu komunistov, ki je na podlagi mark-sistečne analize realnih družbenih gibanj spoznal, da je za okrepitev partije in povečanje njenega vpliva na množice zlasti treba premagati sektaštvo in frakcionaštvo ki je takrat prevladovalo v delu partije. Po dodatnem delu v Sovjetski zvezi se je leta 1937 vrnil v Slovenijo in s sodelavci pripravil ustanovni kongres KPS, je avtor manifesta ustanovnega kongresa KPS.
Leta 1938 je prišel v začasno vodstvo KPJ, ki ga je tovariš Tito takrat ustanovil v domovini in ki ie nekaj pozneje postalo politbiro CK KPJ. Pomagal je organizirati zgodovinsko 5. konferenco KPJ, na kateri je imel politični referat in na kateri je bil ponovno izvoljen v centralni komite in politično partijo. Tovariš Kardelj je bil skupno s Titom in drugimi
osvobodilnega gibanja, bil je član vrhovnega štaba NOV in POJ.
Sodeloval je pri ustanavljanju osvobodilne fronte Slovenije in pomagal organizirati vstajo v Sloveniji in na Hrvaškem.
Sodeloval je v pripravah na drugo zasedanje AVNOJ in je eden izmed tvorcev zgodovinskih sklepov tega zasedanja, s katerimi so bili položeni temelji nove federa-
Žalna seja delavskega sveta delovne organizacije
Naš letošnji delovni načrt
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	poseben poudarek je dan planu izvoza, ki bo predvidoma 20% višji, na konvertibilno področje pa celo 100% večji kot v preteklem letu;
—	v celotnem prihodku je upoštevana tudi 17 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje in prodaje, 10% zvišanja cen in 15% povečanje povprečnih osebnih dohodkov v primerjavi z letom 1978.
TOZD ORODJARNA
IN VZDRŽEVANJE
—	boljše izkoriščanje fonda delovnega časa in dviga produktivnosti;
—	izpolnitev rokov vzdrževanja in izdelave novih orodij, strojev in naprav za temeljne organizacije;
—	skupaj z razvojnimi oddelki temeljnih organizacij doseči skrajšanje rokov osvajanja novih izdelkov in tako povečati možnost zadržanja domačega trga in hitrejšega osvajanja zahtevanih zunanjih tržišč;
—• plan upošteva povečanje števila zaposlenih za 4%;
—	v planu je predvideno 10% zvišanje cen materiala in povprečen dvig osebnih dohokov za 15 %.
DELOVNA SKUPNOST
—	celoten prihodek skupnih služb predvideva din
40.944.000	za skupne službe,
14.289.000	din za menzo in počitniške domove ter din
9.274.000	prometa skupnega skladišča;
—	bistvene naloge skupnih služb izvirajo iz dejavnikov naštetih pri temeljnih organizacijah;
—	svobodna menjava dela s temeljnimi organizacijami bo temeljila na ustvarjenem celotnem prihodku.
3.2. Ustvarjanje dohodka in čistega dohodka ter delitev
Če bomo uspešno obvladali prej naštete, kakor tudi vse ostale dejavnike bo to omogočilo, da bodo posamezne temeljne organizacije ustvarile dohodek, ki bo približno 20% višji kot je bil v preteklem letu. Ustvarjen dohodek bo omogočil:
—	pokritje obveznosti iz prejšnjih let, davkov ter obveznosti iz samoupravnih sporazumov;
—	obračunati amortizacijo nad predpisano stopnjo v višini preteklega leta;
—	omogočeno bi bilo najmanj 15% povečanje povprečnih osebnih dohodkov v primerjavi z letom 1978;
—	za sklad skupne porabe bi skupno s stanovanjskim prsipevkom in regresom za prehrano lahko namenili din 15.000.000;
—	tudi v sklad rezerv bi lahko namenili približno 20% več kot v preteklem letu;
— sredstva za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela bi bila ca. 25% večja kot v preteklem letu;
To bi nam omogočilo združitev samoupravno dogovorjenih sredstev. Ostanek za osnovna in obratna sredstva temeljnih organizacij prav tako predvideva približno 25 % povičanje v primerjavi z lanskim letom.
4. Zaključki in sklepi
Gospodarski odbori in delavski sveti temeljnih organizacij so sprejeli naslednje sklepe in zaključke:
1.	Ugotovljeno je, da je gospodarski načrt usklajen z družbeno dogovorjenimi interesi.
2.	Potrebno je pospešiti dogovarjenje in pripravljanje samoupravnih sporazumov o pridobivanju skupnega prihodka s temeljnimi organizacijami koristnikov izdelkov oz. uslug.
3.	Razvojno dejavnost kot celoto uskladiti z zahtevami trga in proizvodnje.
4.	Investicijska vlaganja v tem srednjeročnem obdobju zahtevajo in omogočajo rast proizvodnje in prodaje.
5.	Pri zaposlovanju kadrov upoštevati minimalne standarde zaposlenih.
6.	Zaradi povečanega obsega proizvodnje in prodaje ni predvidenih likvidnostnih težav.
7.	Najpomembnejši dejavnik, ki bo vplival na gospodarski načrt za leto 1979, je izvozno uvozna bilanca. Z notranjimi in zunanjimi ukrepi je nujno doseči, da se proizvodnja zagotovi tudi s stališča materialne baze.
V ta namen je bilo sprejetih že vrsto konkretnih ukre-
pov (zamenjava materialov in povečanje izvoznega plana).
Tako postavljen gospodarski načrt za leto 1979 so gospodarski odbori in delavski svet temeljnih organizacij sprejeli. Postavljena pa je zahteva, da se do konca prvega trimesečja predloži v po-
trditev gospodarski načrt, ki bo opredeljeval vse dejavnike. Podrobno mora biti obdelana devizna bilanca, katera lahko najbolj ogrozi izvrševanje gospodarskega načrta za leto 1979.
Ivan Primožič
Tov. Krištof na obisku v naši tovarni 25. maja 1977
amandmajev, sprejetih leta 1971 in kasneje nove ustave SFRJ, sprejete februarja 1974. Najneposredneje je sodeloval pri koncipiranju, pripravi in dokončnem oblikovanju zakona o združenem delu, najpomembnejšega sistemskega zakona po sprejetju nove ustave.
Pri tem delu, člankih in javnih nastopih je posvečal še posebno pozornost krepitvi in razvoju demokratičnih in enakopravnih mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji.
Tovariš Edvard Kardelj je imel izredno pomembno vlogo v boju za mednarodno priznanje in utrditev položaja Jugoslavije. Izredno aktivno je delal na oblikovanju in uresničevanju naše zunanje politike. Videl je, da se morajo mir, suverenost, in svoboda izboriti, da je bitka za neodvisnost naših narodov nujno povezana z bojem za mir, za enakopravnost med narodi in državami.
Poleg tega, ko je opravljal najodgovornejše politične In državne funkcije, se je tovariš Kardelj intenzivno ukvarjal s publicističnim in znanstvenim delom. Zlasti s teoretičnim raziskovanjem družbenega razvoja, ekonomske in politične izgradnje socialistične Jugoslavije, mednarodnega delavskega gibanja in mednarodnih odnosov. Še med vojno je objavil vrsto člankov in brošur. Iz tega obdobja nam je verjetno vsem najbolj znana študija »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. Med vojno je napisal več del in člankov o politič-
ni strategiji in taktiki narodnoosvobodilne vojne ter organizaciji ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju.
V povojnem obdobju so bila objavljena njegova številna dela, naj naštejemo le nekatera kot so: Problemi socialistične politike na vasi. Razpotja v razvoju naše socialistične družbe (1969) Nova ustava socialistične Jugoslavije (1962), Temeljni vzroki in smeri ustavnih sprememb (1973), Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistični praksi, Socializem in vojna, Zgodovinske korenine neuvrščenosti, O sistemu samoupravnega planiranja, svobodno združeno delo, Smeri razvoja političnega sistema samoupravljanja in drugo.
Ogromen je prispevek Edvarda Kardelja k marksistični teoriji zlasti — na področju socialističnih družbenoekonomskih odnosov, združenem delu in izgradnji socialističnega samoupravnega političnega sistema. Bil je vizionar, znanstvenik, teoretik, revolucionar, komunist, ki je znal povezovati znanost s prakso, nakazovati poti in odpirati jasne perspektive v vseh situacijah. Bil je eden izmed glavnih strategov jugoslovanske osvoboditve, eden glavnih načrtovalcev naše nove skupnosti In utemeljitelj socialističnega samoupravljanja v teoretičnem in praktičnem smislu. Vse njegovo znanstveno delo je vedno izhajalo iz človeka, njegovih potreb in položaja in tudi končalo pri človeku. Njegovo revolucionarno delo je vtkano v vse,
kar smo v naši družbi dosegli.
Njegovo delo je bilo tako kompleksno, tako vsestransko, da ga je za sedaj Izredno težko celovito ocenjevati. Pri razmišljanju o njegovem življenju, delu in prispevku k ustvarjanju in razvoju naše samoupravne socialistične družbe, politike neuvrščenosti in mednarodnega delavskega gibanja se v nas vedno znova potrjuje misel tovariša Miška Kranjca, da je tovariš Edvard Kardelj največji mož, kar smo jih imeli doslej v slovenski zgodovini.
Neizprosna smrt nam je iztrgala velikana socialistične misli in prakse — ne bomo mogli več slišati njegove žive besede — toda dejansko bo ostal še naprej med nami. Iz njegovih revolucionarnih misli in del bomo črpali In oblikovali rešitve, ki nam bodo omogočale dosledno in celovito uveljaviti in uresničevati odnose, v katerih bomo delavci v celoti odločali o rezultatih svojega živega in minulega dela. Njegovo delo in bogata dediščina nam bosta trajna vzpodbudnika pri tem delu.
Vedno naj bo z nami njegova misel, ki je zapisana v njegovi študiji »Smeri razvoja političnega sistema samoupravljanja«: »Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti partija. Srečo si človek lahko ustvari sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo po takem samo en cilj — da glede na možnosti dane-
ga zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko —na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svobodno delal in
ustvarjal še svojo srečo. To je samoupravljanje.«
Z zavestnim in neutrudnim delom na ustvarjanju takšnih razmer se bomo najboljše obdolžili njegovemu nesebičnemu delu.
Slava njegovemu spominu!
Naši delavci ob smrti tovariša Edvarda Kardelja
CIRIL VIDMAR
Po službeni dolžnosti sem imel večkrat priliko srečati se s tovarišem Kardeljem, posebno še takrat, ko sem bil v službi pri CK ZKS. Moram reči, da je tovariš Kardelj zares pravi tovariš in je ostal v mojih očeh eden najbolj skromnih, vendar velikih ljudi. Je mar skromnost res odlika največjih ljudi? Je! V njem ni bilo opaziti nikoli nobene vzvišenosti, kajti za vsakega človeka, za slehernega delavca je imel zvrhano mero razumevanja. Večkrat si je vzel tudi svoj dra-
goceni čas, da je prisluhnil težavam malega človeka.
Tovariš Kardelj nas je večkrat razveselil s svojim obiskom tudi tu v naši tovarni, kjer se je pogovarjal z nami delavci in vsi smo se ob koncu njegovega obiska čudili, kako se je mogel tako visok državni funkcionar in vizionar naše prihodnosti na tako preprost in enostaven način pogovarjati z nami delavci, da smo ga prav vsi razumeli.
STANKA KOVAČEVIČ
Tovariš Kardelj je za nas
delavce veliko pomenil. Mi pa smo ga spoštovali in videli v njem našega učitelja, ki nas uči in nam pomaga, da bomo tudi v prihodnje boljše in lepše živeli v svobodni domovini!
JOŽE BREZNIK
S smrtjo Edvarda Kardelja smo izgubili, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji in v vsem naprednem svetu zares velikega človeka, politika, delavca, ki je dobro poznal naše delo, naše težave.
Njegova žena Pepca je bila dolga leta pred in med vojno delavka tu pri nas. Zdaj je častna članica naše delovne organizacije in morda je nas
Svojo zgodovinsko vlogo pri graditvi socialistične družbe lahko delavski razred kot vodilna samoupravna sila uspešno odigra samo kot organizirana sila v združenem delu, kot organizirana sila v samoupravnem uresničevanju svojih socialnih, kulturnih in drugih interesov, kot organizirana idejnopolitična sila pri neprestanem krčenju poti, ki vodijo k uresničevanju njegovih dolgoročnih zgodovinskih interesov in smotrov, kot organizirana sila pri obrambi socialističnega razvoja v družbeni praksi. Samoupravljanje mora izražati vse manifestacije biti delavskega razreda.
EDVARD KARDELJ
delavce zato še bolj potrla smrt našega tovariša Edvarda Kardelja.
Tovariša Kardelja sem nazadnje srečal na enajstem kongresu ZKJ v Beogradu, kjer sem bil kot delegat občine Moste-Polje. Zdaj pa kar verjeti ne morem, da ga ni več med nami. Toda njegovo delo bo ostalo in on bo ostal svetal zgled mladim generacijam, ki prihajajo!
BORUT ČERNE
Izgubili smo ne samo državnika, temveč tudi človeka. Poznal sem ga osebno. Moja mama mu je namreč kot ilegalcu v okupirani Ljubljani nosila hrano in prijateljske stike smo ohranili tudi potem, ko je bila vojna vihra mimo. Čeprav je imel tovariš Edvard Kardelj zelo malo časa, ga je vedno našel toliko, da je tudi znami malo pokramljal. To sem pri njem še posebej cenil, saj ni bilo nikjer zapisano, da mora tudi meni posvetiti delček svojega prostega časa. Pa vendar je to vedno rad storil.
Imel sem ga rad, in še vedno ga spoštujem kot našega naj dražjega človeka. Stotisoči ljudi, ki se te dni poslavljajo od njega, pa so dovolj prepričljiv dokaz, da je bil tovariš Edvard Kardelj med nami zelo priljubljen.
POLDE KRAVOS
Za tovariša Edvarda Kardelja pravijo, da je bil teoretik. Pa vendar je bil to naš človek. Na našo tovarno Saturnus je bil še posebej navezan. Spominjam se, da je
večkrat obiskal naš delovni kolektiv, se živo zanimal za naše delo, za naše načrte, delo, uspehe, hotenja, želje. In delavci Saturnusa smo bili ponosni nanj. Saj veste, kako je pri srcu delavcu, če vidi, da se tako pomemben človek in državnik, kot je bil tovariš Edvard Kardelj, zanima za njegovo delo, uspehe in načrte.
S smrtjo tovariša Kardelja delavci nismo samo izgubili človeka, čigar srce je bilo tudi za nas, temveč je z njegovo smrtjo veliko izgubila vsa napredna naša jugoslovanska in mednarodna javnost!
ALBIN ČERNUTA
Ure in ure so se pomikale neskončne vrste ljudi, ki so se hoteli že v nedeljo popoldan posloviti od svojega tovariša, prijatelja ... Med njimi sem bil tudi jaz! Mar ni ta brezštevilna množica ljudi dovolj zgovoren dokaz, kako smo tudi mi delavci imeli radi tovariša Kardelja!
MIRO KISEL
Tovariš Edvard Kardelj ni bil samo znanstvenik, politik, bil je predvsem velik človek. Vizije njegovih misli so bile daleč pred nami in prav to je odlika slehernega voditelja, kot je bil tovariš Kardelj!
MARIJA PETEK
S smrtjo tovariša Edvarda Kardelja je delavski razred zares veliko izgubil. On je bil resnični oče in tvorec našega socialističnega samoupravljanja. Njegova dela bodo živela v naši praksi!
Žalni zbor delavcev v delavski restavraciji — 12. februarja 1979
PRISPEVEK NAŠEGA DELEGATA
Naše sodelovanje v SIS za železniški in luški promet
Pred štirimi leti je delavski svet delovne organizacije izvolil za delegata v Samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet Inženirja Stjepana Lasana iz Toplarne. Odzval se je vabilu uredništva in napisal naslednji sestavek.
Štiriletno obdobje obstoja SIS za železniški in luški promet je za nami. Pri objektivnem ocenjevanju uspešnosti in neuspešnosti delovanja SIS oziroma organov Skupnosti, smo lahko več kot zadovoljni.
Reševanje kompleksne problematike v obeh prometnih panogah je bilo zelo zamotano in težavno. Organi Skupnosti pa so ob sodelovanju vseh zainteresiranih tako delavcev v prometu na eni, kot uporabnikov transportnih uslug na drugi in družbenopolitičnih skupnosti na tretji strani uspeli najti v večini primerov objektivno najprimernejšo rešitev, to je rešitev, katera je bila sprejemljiva za vse udeležence v obeh prometnih vejah.
Nezavidljiv gospodarski položaj železniškega gospodarstva v Sloveniji in Luke Koper, v katerem sta se ti prometni panogi še do nedavnega nahajali, je bil eden od glavnih izpitov SIS, na katerem so več ali manj, vsi člani Skupnosti morali pokazati svojo politično in gospodarsko zrelost pri reševanju nalog samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja v
skladu z našo Ustavo in Zakonom o združenem delu.
Izkušnje, katere smo si pridobili pri reševanju nalog z medsebojnim dogovarjanjem in sporazumevanjem, tako v naših delovnih organizacijah, kakor tudi v SIS za železniški in luški promet, so nam samim in vsem ostalim zadosten dokaz, da smo sposobni reševanja tudi najtežjih nalog.
Dovolite mi, da se dotaknem cen transportnih stroškov, ki bremenijo naše proizvode. Ti stroški so ogromni! Saj se po podatkih, s katerimi razpolagamo, sučejo v povprečju v višini 17% cene našega proizvoda. Tako visoka cena transporta nas uvršča v sam vrh najdražjih držav!
Tako visoka cena transporta ni samo rezultat cene transportne usluge na železnici in v Luki, pač pa posledica neurejene prometne politike, integralnega transporta, ki zajema vse vrste transportnih dejavnosti: železniški, cestni, pomorski in letalski ter še vse ostale gospodarske panoge, katere so udeležene na integralnem transportu blaga.
Samovlada v prometnih dejavnostih je rak, ki močno razjeda naše gospodarstvo. Edino zdravilo zoper to bolezen je urejena in usklajena prometna politika vseh panog transporta, ne samo v naši republiki, temveč v vseh ostalih republikah, kakor tudi dosledno izpolnjevanje vseh obvez iz samoupravnih sporazumov, ki urejajo medsebojno odvisnost in odnose pri delitvi dela in sredstev, s katerimi prometne veje razpolagajo.
Vsekakor menim, da bo za dokončno ureditev prometne politike v naši državi potrebno še mnogo trdega dela. Nešteto problemov bo potrebno urediti z medsebojnim dogovarjanjem, sporazumevanjem in usklajevanjem ter z boljšo organiziranostjo v samih prometnih organizacijah.
Da bi lahko zadostili vsem potrebam našega gospodarstva, moramo postaviti naše transportne veje na mesta, ki jim ustrezajo po važnosti. Odveč bi bilo poudarjati, da je železnica najvažnejša prometna panoga, saj je to transportna organizacija, ki prevozi večji delež celotnega suhozemnega tovora in potnikov. Vendar bi ta delež bil lahko še večji in kvalitetnejši ter cenejši, če bi s pravilno prometno politiko uredili medsebojne odnose vseh transportnih organizacij. Železnica bi morala prevzeti ves tovor, ki ne spada na cesto ter tovor, ki se prevaža v večjih količinah in na dolgih relacijah. Cestni prevozniki pa bi prav tako kot sestavni izvrševalci v integralnem transportu, morali le-te-ga dopolnjevati in izpolnjeva-
ti vrzeli v železniškem prometu ter s svojo mobilnostjo in večjo okretnostjo prevzeti intervencijske prevoze hitro-pokvarljivega blaga.
Štiriletno sodelovanje porabnikov in izvajalcev železniških in luških storitev, združenih s samoupravnimi sporazumi v SIS tako v pogledu reševanja gospodarskega položaja v obeh prometnih panogah, kakor tudi sodelovanja pri posodabljanju in modernizaciji železniškega prometa, je pokazalo, da smo na pravi poti. Zaorali smo ledino.
Seme, katerega smo posejali, že rojeva sadove. Urejevanje medsebojnih odnosov med železničarji in porabniki je koristilo obema. In eni in drugi' so se zganili. Železničarji s kvaliteto in količino prevoza ter boljšo organiziranostjo, porabniki pa z aktivnim sodelovanjem pri reševanju gospodarskega položaja.
Z druge strani pa dosedanje delo naše SIS za železniški in luški promet, služi kot zgled vsem ostalim prometnim organizacijam zunaj meja naše ožje domovine.
Dokumenti kot so:
— Stališča za usmerjanje skladnega razvoja in delitve dela na področju prometa in zvez v SR Sloveniji
— Družbeni dogovor o prometni politiki Jugoslavije in
— Družbeni dogovor o ekonomskih in drugih ukrepih, s katerimi bodo železnici zagotovljeni normalni pogoji gospodarjenja,
so dovolj zgovoren dokaz, da tudi družbenopolitične skupnosti in Gospodarska zbornica tako občinske kot regij-
ske, republiške in zvezne ne stojijo ob strani, temveč aktivno posegajo v vsa prometna dogajanja.
Vsi vemo, da bo za ureditev prometne politike potrebna korenita sprememba in sistemska rešitev.
Sistemsko rešitev v prometu pa lahko zagotovi samo naš Samoupravni sistem ob aktivnem sodelovanju nas vseh, oziroma vseh udeležencev v združenem delu.
Rezultati dela in prizadevanja vseh udeležencev v teh prometnih vejah našega gospodarstva na področju naše SIS, so že taki, da lahko mirno trdimo, da smo mi vsi kreatorji prometne politike.
Kreiranje prometne politike pa se začne že v bazi, tj. že v KS in TOZD ter od tam dalje na osnovi usklajenih potreb vseh zainteresiranih. Nesporno je, da ne moremo mimo osnovne celice in, da je od kakovosti temelja odvisno, kako trda bo zgradba.
Da bi lahko zagotovili ne-posrednejši vpliv baze pri odločanju o prometni politiki in naših prometnih potreb in s tem izpolnjevali in dograjevali naš samoupravni sistem družbenega dogovarjanja je nujno, da se določena problematika in razreševanje lete vrši v bazi, oziroma ožjem prometnem področju. Neposredno udeležbo baze pri kreiranju prometne politike, usklajevanja zahtev in potreb tako trenutnih, kakor tudi srednjeročnih in dolgoročnih bomo dosegli s temeljnimi skupnostmi za železniški in luški promet, katere bodo morale biti osnovna gonilna sila za urejanje medsebojnih odnosov med ponudniki in koristniki transportnih uslug.
Zahvalno pismo FAR Priboj
SATURNUSU LJUBLJANA
RADNIČKOM SAVETU »SATURNUS«
LJUBLJANA
Dragi drugovi
Primili smo vaše obave-štenje sa izrazima žaljenja zbog požara koji nas je znatno oštetio i želji da nam u ovom trenutku pomognete, da posledice stihije što pre prevazidjemo.
Požar nam je naneo velike plan proizvodnje i opšti razvojni program.
Mi smo preduzeli niz mera
da, uz posebna zalaganja i odricanja, stanje što pre normalizujemo.
Vaša solidarnost izražena kroz podršku i pomoč je po-tvrda naših dobrih poslovnih odnosa, potvrda našeg za-jedništva i jedinstva radnič-ke klase socijalističke Jugoslavije.
Podstaknuti vašom podrš-kom i vašom pomoči, naši radnici, sa verom u sebe i svoje mogučnosti če sa još večim elanom i danonočnim radom, uz pomoč društvene
zajednice, prevaziči nastale teškoče i nastojati da u što kračem roku povečanom pro-izvodnjom nadoknade izgubljeno.
Želimo na kraju da vas obavestimo da je vaša solidarnost naišla s\a nenodelje-ne simpatije i veliku zah-valnost svih naših radnika.
Drugarski vas pozdravljamo
Generalni direktor Branko Šalipur Predsednik RS-a Velibor Grujičič
Priznanje naši delovni organizaciji mariborske Elektrokovine
Družbene organizacije pri samozaščitnih nalogah
Mirko Crevar, polkovnik (nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zveza radioamaterjev je
posebna družbena organizacija s posebnim pomenom za obrambo in samozaščito. Vanjo je trenutno vključenih okoli 53.000 članov, ki so vsi dobri vezisti. Načeloma se v vsaki občini organizira po en radioklub. Poleg tega obstajajo radioklubi po posameznih šolah, fakultetah, organizacijah združenega dela in v enotah JLA.
Skozi radioamaterske klube je šlo veliko število radiotelegrafistov, radiotelefo-nistov, radiogoniometristov in radiomehanikov, kar je posebno pomembno za oborožene sile. Radioamaterji delujejo po vsej državi. Imajo veliko število radijskih naprav in radioamaterskih goniome-trov. Hitro vzpostavljajo zveze, zbirajo podatke in obvestila s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Strelska zveza kot družbena in športna organizacija zbira v svojih vrstah strelce in strelske delavce. Šteje nad
414.000	članov, ki so vključeni v več kot 4.000 strelskih družin. Dve tretjini članov Strelske zveze je mladincev in pionirjev. Strelske družine so v vsaki občini.
Strelska zveza razvija strelski šport med najširšimi množicami.
Organizacije strelske zveze so dobro oborožene. Zato lahko strelske družine po potrebi pomenijo tudi oborožene dele družbene samozaščite v krajevnih skupnostih.
Lovska zveza ima 170.000 članov, vključenih v številna lovska društva. Vsi so dobri strelci, telesno vzdržljivi, dobri poznavalci ozemlja, ki je primerno za skrivno prihajanje in skrivanje.
Dobro organizirano in pripravljeno lovsko društvo pomeni učinkovit oboroženi del družbene samozaščite v vsaki krajevni skupnosti. Lovci sami ali skupaj z drugimi subjekti družbene samozaščite, posebno s taborniki, planinci in radioamaterji, lahko odkrijejo in likvidirajo morebitne vrinjene posameznike ali skupine sovražnikovih agentov, izvidnikov ali diverzantov, zato moramo še bolj razvijati samozaščitne aktivnosti znotraj lovskih društev in Lovske zveze kot celote.
Avtomoto zveza, Združenje voznikov ter Kolesarska zveza imajo v današnjih razmerah pomembno družbeno vlogo.
Hitro naraščanje števila motornih vozil in voznikov veča skupno obrambno sposobnost, hkrati pa povzroča vrsto velikih problemov, ki se še večajo, ker prometna kultura ne gre vštric s tempom motorizacije prebivalstva.5
‘ To potrjuje tudi podatek, da so organi za notranje zadeve v letu 1977 zaradi kršitve prometnih predpisov intervenirali v 2,800.000 primerih.
Avtomoto zveza ima več kot 310.000 članov. Poleg šolanja voznikov (v 400 avto-šolah se je doslej učilo 2,5 milijona voznikov) oz. dviganja prometne kulture voznikov (kar je zelo pomembno za obrambo države) opravlja Avtomoto zveza vrsto obrambnih nalog: prevozi za potrebe obrambe in samozaščite, kurirska služba, kontrola komunikacij in vozil, pomoč pri urejanju prometa, odkrivanje sovražnih elementov na komunikacijah ter v vozilih ipd.
Vse te aktivnosti lahko dajo najboljše rezultate samo, če so usklajene z aktivnostmi ustreznih organov in organizacij, posebno prometne milice.
Letalska zveza je družbena organizacija, ki ima okoli
70.000	članov. Skoznjo je šlo več tisoč pilotov, jadralcev, padalcev ter letalskih in raketnih modelarjev. Ta organizacija je izredno pomembna za pripravljanje in usposabljanje kadrov za oborožene sile, predvsem za vojno letalstvo, v širšem smislu pa za celotno splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Organizacija ima več letal, jadralnih letal, padal in letališč. Njeni člani lahko uspešno opravljajo težke obrambne naloge — izvidujejo, prevažajo ljudi in sredstva itd.
Zveza za podvodne aktivnosti ima številne klube in
18.000	članov, ki so sposobni opravljati obrambne naloge v morju in rekah. Člani Zveze se lahko branijo pred podvodnimi aktivnostmi sovražnika, predvsem pred diverzantskimi ni izvidovalnimi. Odkrivajo eksplozivne in druge naprave pod vodo ter izvidujejo, rušijo, postavljajo ovire, minirajo itd.
Zveza inženirjev in tehnikov z okoli 300.000 člani je zaradi tehničnega znanja članov in širjenja tehnične kulture med ljudmi zelo pomembna za obrambo.
Zveza telesnokulturnih organizacij ima veliko vlogo pri razvijanju in usmerjanju množične telesne kulture, ki ima neposreden pomen za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Danes je zelo aktualno vprašanje telesne vzgoje, ker so-dobono življenje slabi telesno vzdržljivost. Morebitna vojna bo zahtevala izredne telesne napore, zato moramo več pozornosti posvečati prav telesni kulturi mladine. Pri tem je najpomembnejši razvoj športov: atletike, telovadbe, borilnih veščin (rokoborba, judo, karate, boks), kolesarstva, plavanja, smučanja, veslanja itd.
Našteli smo samo del družbenih organizacij, katerih aktivnost je posebnega družbenega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vendar so
nekatere druge družbene organizacije tudi pomembne za obrambo/
7 To se nanaša predvsem na ZRVS, ki ima s svojimi 7.500 temeljnimi krajevnimi organizacijami, v katere so vključeni vsi rezervni vojaški starešine, posebno pomembno vlogo pri pripravah in usposabljanju vseh družbenih struktur za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Lahko rečemo, da ni družbene organizacije in združenja delovnih ljudi in občanov, ki ni koristno za obrambo ali samozaščito, vendar vse oblike in možnosti še vedno niso izkoriščene.
To je najbolj odvisno od samih družbenih organizacij, od njihovega razumevanja splošnih družbenih potreb in od dejavnikov, v okviru katerih delujejo. Čim bolj so cilj in metode dela teh organizacij in združenj v skladu s temeljnimi cilji in načeli našega samoupravnega demokratičnega sistema, tem bolj so te organizacije pomembne za razvoj socialistične samoupravne etike in samoupravnih odnosov v naši družbi v celoti«.8
* E. Kardelj: Razvojne smeri političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Ponekod obstajajo težnje po zapiranju posameznih organizacij vozke kroge. »Prav tako gre v nekaterih primerih za privatizacijo in uzurpacijo organizacije oziroma združenja po skupini članov ali posameznikov. Obstajajo tudi poskusi, da bi se te organizacije in združenja izkoristila za reakcionarno politično akcijo. Proti takim pojavom se morajo bojevati organizirane socialistične sile z vsemi ustreznimi sredstvi, predvsem pa s sredstvi politične akcije.«9
’ isto kot št. 8.
Povsem jasno je, da tiste organizacije in združenja, ki se ne pridružujejo tokovom in gibanjem naše samoupravne socialistične družbe, niso koristna za našo skupnost, včasih pa so celo škodljiva.
Družbenopolitične organizacije imajo pomembno vlogo pri usmerjanju dela družbenih organizacij in združenj občanov v celoti in tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V tem smislu ima zlasti pomembno vlogo SZDL, ki naj-neposredneje uresničuje idejnopolitično enotnost vseh organizacij socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu.
Številni so pozitivni primeri skupnega dogovarjanja in akcij pri mnogih vprašanjih in problemih, ki v okvirih SZDL dobivajo širšo družbeno potrditev.
Zveza komunistov kot idejna in politična avantgarda delavskega razreda ter njeni člani, ki so hkrati tudi člani drugih organizacij, morajo delovati kot gibalo samoupravnih odnosov v družbenih
organizacijah in združenjih občanov. Bojevati se morajo za to, da bodo vsebina in metode dela družbenih organizacij in združenj v skladu s temeljnimi cilji socialističnega samoupravljanja in socialistične demokracije.
Veliko število družbenih organizacij in združenj občanov, ki delujejo na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, je tesno povezano z Zvezo sindikatov.
Družbene organizacije, ki zbirajo mladino, pomenijo široko osnovo za aktivno povezovanje mladih v okviru ZSM. ZSM mora z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami bogatiti delo in krepiti skupno aktivnost za idej-noizobraževalno usmerjanje mlade generacije.
Tudi organi za ljudsko obrambo10 in organi za notranje zadeve bi morali pomagati družbenim organizacijam pri njihovem prilagajanju potrebam splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
™ Zvezni sekretariat plodno sodeluje z družbenimi organizacijami. O tem smo pisali v 3. številki Obrambe in zaščite, 1978.
Vsaka družbena organizacija pripravlja in izvaja tiste atkivnosti, pomembne za obrambo in samozaščito, ki iz-
hajajo iz njene osnovne dejavnosti. Nekatere od teh aktivnosti pa so enako pomembne in enotne za vse organizacije:	bratstvo in
enotnost, jugoslovanski socialistični patriotizem, boj za samoupravni socializem, budnost itd.
Vse te vrline bi morale vse organizacije enako razvijati, kar bi občutno prispevalo h krepitvi varnosti in obrambe države.
Svoje obveznosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite morajo družbene organizacije definirati v svojih statutih ter jih podrobneje obdelati v načrtih in programih svojega dela.
Številne družbene organizacije so to že storile, vendar bi si morale prizadevati, da bi čim dosledneje uresničevale to, kar je zapisano v dokumentih.
Boljše prilagajanje potrebam družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe bo ne samo okrepilo varnost in obrambo družbe, ampak bo tudi obogatilo oblike in vsebino dela družbenih organizacij ter pripomoglo k njihovemu resničnemu po-družbljanju.
Gojenje tradicij NOB je naša stalna naloga
CtAf-i VM&(S	; ■ v.«	■ J-.' << v -
ZNAČKii . MiAil . •,	«■;.	•:	..
s v-.,	'-■t'«'	f V ' .. ?	>,
i2VRŠAVA,\ .	\ -•	W
!	'	u VATfS ><v >
ŠTiMA RA? i'<	> A- .« ", ».'A ' i« ''•>;$ -? iv ,
KOUOfVV.
mm m a
:>AHA? i WSTEJ
Vojaško priznanje naši delovni organizaciji
LETNA KONFERENCA NAŠIH GASILCEV
Iz poročila upravnega odbora IGD za leto 1978
Prihodnje leto 50 let našega gasilskega društva
Zopet je minilo leto od naše zadnje letne konference. Prišel je čas, da se pogovorimo o naših dosežkih, uspehih, kot tudi analiziramo naše probleme, slabosti in na podlagi tega skozi razpravo in mišljenje večine pripravimo program dela za letošnje leto.
Vsako leto ob konferenci poudarjamo pomen obstoja našega društva za delovno organizacijo in širši okoliš naših obratov in ni slučajno, da nam delavski svet in individualni poslovodni organi TOZD in DO vedno zagotavljajo finančna sredstva, tako za nabavo opreme, kot tudi za vzgojo in urjenje.
Prepričan sem, da je slehernemu članu društva poznano, da je industrijsko gasilsko društvo osnovna gasilska organizacija za zavarovanje premoženja pred požarom, za reševanje ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju DO oziroma TOZD pa tudi na širšem območju, ter da naše društvo združuje delavce delovne skupnosti, ki želijo z aktivnim delom sodelovati v društvu in razvijati v celotnem kolektivu požarnovarnostno kulturo in izvajati tozadevne strokovne, preventivne in intervencijske ukrepe. To je tudi bistvo in smisel našega obstoja.
Slehernemu članu našega kolektiva je jasno zlasti pa se mora vsak član našega društva zavedati, da ogromna materialna sredstva, instalacije tehnične naprave, ki so skoncentrirane v delovni organizaciji morajo biti zaščitene proti požaru. V tem ci-
lju se zahteva budnost vsakega delavca, temu so namenjeni požarnovarnostni ukrepi v delovni organizaciji, dobro izurjena in opremljena gasilska enota pa je strokovno najmočnejši element v sistemu protipožarne zaščite.
Naše društvo obstaja 49 let, prihodnje leto bo slavilo 50. obletnico delovanja. Razvijalo se je vzporedno z razvojem delovne organizacije od ene desetine do treh samostojnih operativnih grup, ki so relativno dobro usposobljene za samostojno opravljanje nalog. Naša gasilska operativa se pripravlja, izvaja vaje in urjenje po svojem internem programu, ki je prilagojen našim potrebam, a kot rezultat tega urjenja je usposobljenost, po kateri nas razvrščajo med najboljše ekipe industrijskih gasilskih društev v občini, saj smo na letošnjih pa tudi mnogih prejšnjih tekmovanjih občinske gasilske zveze dosegli prvo mesto.
Ko govorim o problematiki našega gasilskega društva moramo poudariti, da so težave, ki obstajajo v društvu predvsem kadrovske narave in ne tudi materialne.
Kadrovski problemi, kateri so se sicer v zadnjem obdobju delno ublažili, še vedno vplivajo na kvalitetno delo operative, zlasti pa na mobilnost, homogenost pa tudi na ugled društva kot celote, ki še vedno v gledanju kolektiva na društvo, na gasilce ni zavzel ono mesto v sistemu protipožarnega zavarovanja, ki ga objektivno ima, čeprav njegov pomen mnogi zaradi objektivnih razlogov
pa tudi subjektivnih slabosti podcenjujejo.
Številčno stanje gasilcev se je v primerjavi z letom 1977 povečalo za 13 članov. Tudi starostna struktura seje popravila, saj imamo do 30 let starosti 41 gasilcev oziroma 70,7 % vse operative, kar se vidi v tabeli 1.
O stažu članov v gasilski operativi nam govore podatki v tabeli 2.
Strokovna usposobljenost za delo v gasilski operativi z ozirom na opravljene izpite za opravila v gasilstvu pri naših članih se vidi iz tabele 3.
Iz teh podatkov je razvidno, da imamo 77 % gasilcev, ki so strokovno usposobljeni za delo v gasilski desetini, torej imajo izpit za izprašanega gasilca ali pa za višje nazive. Med njimi pa je tudi nekaj takšnih, ki so se že spoprijeli s požarom v tovarni oziroma izven nje. Za strojnike imamo usposobljenih 6 članov in to Moste 2, Zalog 3, Avtooprema 1. O stanju splošne izobrazbe članov gasilske operative nam govori tabela 4.
Iz teh pokazanih podatkov je razvidno, da do sedaj navzlic vsem poizkusom med gasilce nismo uspeli pritegniti delavcev s srednjo in višjo izobrazbo, tako da velika večina gasilcev 70,7 % predstavljajo priučeni delavci, kar ni ravno vzpodbuden podatek za našo delovno organizacijo, kjer imamo preko 377 kvalificiranih in VKV delavcev in preko 140 delavcev s srednjo in višjo izobrazbo.
i Nill	t. m\i	ipf	Bf	mmt mfH
		
Delovna konferenca naših gasilcev
Menimo, da bi bilo nujno potrebno, da naši samoupravni organi in družbenopolitične organizacije občasno, a vsaj enkrat letno v svojih programih dela zajemajo tudi tematiko o protipožarni zaščiti ter v sklopu tega tudi kritično ocenijo stanje in aktivnost našega gasilskega društva, ter sprejmejo sklepe, ki bi zagotovili doslednost izvajanja potrebnih ukrepov katerih cilj naj bo krepitev in mobilnost vseh elementov protipožarne zaščite zlasti pa tudi naše gasilske operative.
Lahko trdimo, da smo v strokovnem pogledu dosegli napredek; to nam nihče ne more oporekati. Delo naše operative skozi vaje in urjenje članov je plodno, danes imamo skupno 58 gasilcev
tabela 1: strokovna struktura
razporejenih v treh močnih desetinah, ki so usposobljene za samostojno delo. Usposabljanje gasilcev pa ni lahka niti enostavna naloga. Mnogo truda, znanja in potrpežljivosti je potrebno, da se dobro obvlada določena taktična vaja.
Za ilustracijo naj navedem, da so imeli naši gasilci v preteklem letu skupno 140 vaj, a gledano po desetinah je stanje naslednje: desetina Moste 40 vaj, skupno 95 ur,
desetina Zalog 65 vaj, skupno 120 ur, desetina Avtooprema 35 vaj, skupno 100 ur.
To pomeni, da je vsak naš gasilec žrtvoval za vaje povprečno 100 ur svojega prostega časa, kar ni tako mala
desetina	_CD	1	O T	is	‘rt O.
	O LO "O CM	CD C\l	8	.§§	š
Moste	8	2	7	4	21
Avtooprema	12	7	1	1	21
Zalog	4	6	4	2	16
SKUPAJ:	24	15	12	7	58
tabela 2: staž članov					
desetina	O	co		>o CD > C	'JO CL
	-	J.	I		3
Moste	3	4	4	10	21
Avtooprema	5	13	1	2	21
Zalog	—	4	9	3	16
SKUPAJ:	8	21	14	15	58
tabela 3: strokovna usposobljenost
desetina	brez izpita	ca »co ca 1	pod- častnik	častnik	
Moste	8	11	5	2	21
Zalog	3	10	3	—	21
Avtooprema	1	11	3	1	16
SKUPAJ:	12	32	11	3	58
tabela 4: splošna izobrazba članov
desetina	priučeni delavci	kvalific.	1= ll	sred. ali višja	skupaj
Moste	11	9	1	—	21
Avtooprema	18	3	—	—	21
Zalog	11	5	—	—	16
SKUPAJ:	40	17	1	—	58
tabela 5: po nacionalnosti imamo
desetina	Slovencev	Druge narodnosti	Skupaj
Moste	15	6	21
Avtooprema	12	9	21
Zalog	14	2	16
SKUPAJ:	41	17	58
tabela 6: aktivnost OO ZKS	gasilcev v organih samoupravljanja in		
desetina	štev. čl. v samoupr. org. TOZD in DO	štev. članov ZKS	skupaj
Moste	2	3	5
Avtooprema	—	2	2
Zalog	2	2	4
SKUPAJ:	4	7	11
REKREACIJA
Aktivni oddih
postavka, a ko računamo njegove privatne obveznosti in tudi rekreativne potrebe.
Rezultat takšne pripravljenosti naših desetih je tudi dober plasma na občinskem tekmovanju, kjer smo že nekaj let zaporedoma dosegli prva mesta med industrijskimi desetinami občine. Pri tem je potrebno naglasiti, da so desetine v svojih nastopih precej izenačene, še posebej pa velja pohvaliti poleg desetine Zalog tudi desetino Avtoopreme, ki je bila na preteklem tekmovanju samo za nianso slabša od prvoplasi-rane.
Bilo bi pa neskromno trditi, da smo dosegli plafon izurjenosti oziroma, da se zaustavimo na doseženem. Sami smo bili priče na tekmovanju v šaieku, da je naša forma izurjenosti tam nekje nad republiškim poprečjem ter za sedaj še dokaj zaostajamo za vodilnimi desetinami, zlasti teritorialnih prostovoljnih društev. V tem cilju upravni odbor pripravlja tudi srečanje z gasilsko operativo PGB Begunje, kjer bi se ogledali tudi metodo in sistem dela na pripravah za tekmovanje.
Poleg tega pa ne bi smeli zapostaviti urjenje gasilcev za intervencijo na naših objektih, s predpostavkami izbruha požara na materialih, ki se nahajajo pri nas in to z vsemi sredstvi — od mo-torke do azbestnega prta ali merzerja. Vsi člani desetine morajo vedeti, kje so hidranti, gasilni aparati, ventili za plin, stikala, kar ne moremo trditi, da smo uspeli pri vseh članih.
Dovolite mi, da spregovorim še nekaj besed o sodelovanju z gasilskimi društvi sosednih delovnih organizacij
Pred našim društvom in desetinami stojijo velike naloge. Sestav članstva omogoča, da so vse naše operativne desetine na svojem področju in v vsakem primeru sposobne zaščititi objekte, delovna sredstva in dobrine pred požarom ali drugo morebitno nesrečo. Veliko dela bo potrebno posvetiti zlasti mlajšim članom, da bi se ti kar najbolj izpopolnili v gasilskih veščinah. Zato mora biti vzgoja in izobraževanje gasilcev stalna naloga društva. Na skupnih sejah upravnega odbora smo razpravljali o programih dela iz preteklih let in jih kritično ocenili.
Za zimski čas predlagamo več teoretičnih predavanj, in vaje, ki jih lahko opravimo v zaprtih prostorih, medtem ko bomo spomladanski in jesenski čas izkoristili za intenzivne praktične vaje v krogu obratov, krajevni skupnosti in z drugimi društvi iz naše bližine, istočasno pa bomo izvajali tekmovalni program občinske oziroma republiške gasilske zveze.
zlasti v Zeleni jami, a v Zalogu pa z enoto teritorialnega PGD. O teh nalogah smo razpravljali že v preteklem letu, nekaj je na temu že storjenega med IGD Teol in Saturnus izvršen je medsebojni ogled objektov, IGD Teol in Izolirka, so ob vaji CZ tudi delovali na naše objekte, istočasno pa so nekateri člani desetine Avtoopreme bili v akciji ob isti vaji v DO Julon.
Moramo si biti na jasnem, da v primeru požara v sosednih organizacijah ali družbenih ustanovah, šoli ali vrtcu smo dolžni iti v akcijo in intervenirati v pomoč pri gašenju ali reševanju z vsemi razpoložljivimi sredstvi, to pa velja tudi za IGD sosednjih DO v primeru požara pri nas.
Urjenje na tej osnovi je pomembno zlasti ob potresnih katastrofah z mnogimi požari ali ob letalskih napadih v vojni, ko bi bilo iluzorno pričakovati pomoči mestne poklicne gasilske enote. Glede tega pa je upravni odbor mišljenja, da morajo poveljnik in tudi desetarji temu vprašanju posvetiti še več pozornosti in organizirati skupne vaje kadar koli je to mogoče.
O delu odbora:
V času od 19. 2. do danes je upravni odbor imel 4 seje. Na sejah so bila razpravljanja naslednja vprašanja: dogovor o udeležbi na tekmovanju v Šaieku, nabava paradnih oblek, popolnitev osebne opreme in tehničnih sredstev, priprava načrtov za CZ,
CZ,
dogovor in priprava za občinsko tekmovanje gasilskih desetin,
izbor kandidatov za tečaj gasilskih častnikov in sodnikov,
TEME PREDAVANJ IN VAJ
ZA TEKOČE LETO SO:
— Januar, februar in marec:
Predavanje: Gasilska taktika, preventiva in ugotavljanje nevarnosti v naših obratih. (Predvideno angažiranje zunanjih sodelavcev, po dogovoru).
—	april:
Vaje: spoznavanje in delo z gasilnimi napravami, aparati in z zaščitno opremo, s katero razpolagamo.
—	maj, junij:
Izvajanje vaj in priprav za občinsko tekmovanje.
—	julij, avgust:
Zaradi odsotnosti večine članov ne planiramo posebnih vaj, eventualno če bi zato obstajala posebna potreba zaradi udeležbe na izrednih akcijah.
—	september:
S predpostavko, da bodo naše desetine zbrale na občinskem tekmovanju zadostno število točk, se bomo pripravljali za tekmovanje gasilskih desetin širše regije.
Planiramo tudi vaje v tednu požarne zaščite, ko bomo kolektivu prikazali opremo in
seznanitev odbora z informacijo IS Skupščine mesta Ljubljane, o požarni varnosti,
priprava za letno konferenco.
Razen tega smo imeli občasne sestanke z desetarji in poveljnikom o posameznih konkretnih vprašanjih, ki so se nanašala na opremljanje enot ali za izvajanje vaj.
Po sklepu upravnega odbora društva smo v preteklem letu imeli v tovarni tečaj in izpite za izprašane gasilce, katerega je obiskovalo 19 naših članov. Predavanje na tečaju so izvajali tovariši Cerar Jože in Pupis Stane, ti tovariši so po oceni komisije občinske gasilske zveze to svojo nalogo primerno opravili.
Na koncu poročila bi dodal, da v preteklem letu nismo posvetili dovolj pozornosti rekreativnim oblikam dejavnosti v društvu, če izvzamemo izlet v Šalek in tekmovanje. Nismo se dovolj zainteresirali za težnje in želje naših članov in podprli takšne iniciative, kar bomo morali nadoknaditi v letošnjem letu, saj se pri naših ljudeh lahko s skromnimi sredstvi pa dobro organizacijo ustvari prijetno vzdušje, ki je potrebno našim ljudem v trenažni sezoni med vajami pa tudi pozneje.
Ob zaključku želim posredovati sklep upravnega odbora, ki je na predlog desetarjev proglasil najboljše člane naših desetin, in sicer:
desetina Zalog:	JOŽE
FAJDIGA:
desetina tovarne avtoopreme: IVAN SEVER;
desetina Moste: IVAN PERME.
Na pomoč!
G. V.
usposobljenost našega gasilstva.
— oktober, november:
Ponovna seznanitev vseh gasilcev z lokacijo hidrantov, ventilov, stikal in kritičnih materialov po obratih. Organizacija in izvedba tečaja za strojnike, ki naj bi zajel tudi kandidate iz sosednjih društev.
Program dela naj služi kot vodilo in pomoč desetinam, ni pa dokončen. Preko leta ga bo potrebno dopolnjevati in uključevati vse akcije naše dejavnosti, ki sedaj niso bile predvidene. Naši člani bodo sodelovali tudi pri zavarovanju obratov in varnostnih pregledih.
Desetine ali posamezniki bomo sodelovali pri vajah civilne zaščite in tudi na tem področju opravljali svoje obveznosti. Ob zaključku naj povem, da je bilo v preteklem letu dovolj razumevanja pri vodstvih obratov za našo aktivnost, prepričani smo, da bo to tudi v bodoče zlasti v pogledu omogočanja udeležbe na vajah za naše člane.
Jože CERAR
Po sklepu OMRD DO Saturnu smo lani prvič poslali ljudi, in sicer 10 zaposlenih na aktivni oddih v Poreč. Omenjeni ljudje, ki so bili predlagani za okrevanje, so se po razgovoru, kaj je namen takega oddiha, le-te-ga prostovoljno udeležili. Čeprav so se odpravili na pot z malo zaskrbljenosti, kako pravzaprav poteka tak oddih, se je večina vrnila zelo zadovoljna, s pripombo, da se bodo še udeležili takega oddiha na svoje stroške. Iz pripovedovanja okre-vancev smo spoznali, da pridejo v poštev za tako obliko oddiha vsi zaposleni, ki delajo na težjih delovnih mestih; v slabih delovnih pogojih; z nekaterimi okvarami, ki pa še niso bolezenskega tipa. Tisti pa, ki so resnično bolni in jim je potrebna ku-rativa (zdravljenje) pa morajo na okrevanje, v zdravilišče, kajti 5-urno izvajanje aktivnosti na dan, je za njih prenaporno.
Izkušnje udeležencev aktivnega oddiha so nas prepričale o pravilnosti take vrste oddiha, zato smo se odločili, da jih prihodnje leto pošljemo večje število.
Take vrste oddih omogoča razvedrilo, sprostitev živčno mišične napetosti, ki nastaja ob delu in tempu življenja, krepi krvno žilni sistem, odpravlja pojav utrujenosti, ki se kopiči iz dneva v dan, iz leta v leto zaradi monotonih in težjih pogojev dela, pospešuje cirkulacijo krvi, ki je ob nenehnem sedenju ali stanju ob stroju zavirana, zavira nastajanje krčnih žil, omogoča spremembo okolja, delovanje in lega notranjih organov se normalizira, skratka aktivni oddih vpliva prav z nasprotnim učinkom na zdravje človeka kot delo.
Ob prebiranju dnevnega časopisja zasledimo članke o rekreaciji in njenem pomenu. Aktivnosti v rekreacijski obliki svetujejo zdravniki bolnikom za odpravljanje infarkta, zaviranje nastajanja krčnih žil, za zdravljenje psiho-nervoz in odpravljanje oziroma zaviranje nastanka tistih bolezni, ki jim danes pravimo civilizacijske bolezni, saj nastajajo z razvojem civilizacije in standarda. Vendar pa še vedno ostaja le človek sam tisti, ki mora skrbeti za svoje zdravje in to še takrat, ko je zdrav, ne pa ko je že prepozno.
Za svoje zdravje pa bo skrbel takrat, ko se bo več gibal, hodil na sprehode, v naravo, plaval, kolesaril, smučal, balinal, kegljal, igral katerokoli športno igro, kajti vse aktivnosti v obliki razvedrila dvigajo človekove sposobnosti, krepijo organizem, ki bo lažje premagoval življenjske naloge.
Izbirajte aktivnosti, za katere ste navdušeni, katere boste lahko izvajali svojim letom, spolu in sposobnosti primerno.
Ne pričakujte vrhunskih rezultatov, ker ti za vaše zdravje niso potrebni. Boste pa zelo zadovoljni, če boste ob občasnem spremljanju svojih rezultatov, opazili napredek, katerega pa ne smete pričakovati kar čez noč. Za vsako stvar je potrebno malo truda in časa, tako tudi za rezultate kakršnekoli aktivnosti. Tisto vsakodnevno tarnanje, glava me boli, to me boli, ono me boli, ne boste več uporabljali v svojem besednem zakladu, če se boste redno začeli ukvarjati z rekreacijo.
To le niso samo prazne besede, poskusite in prepričali se boste.
Etelka čečelič
GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva delovne organizacije Saturnus, 61110 Ljubljana, Ob železnici 16, telefon 44-466. Ureja uredniški odbor: Marjan Susman — predsednik, Bogomir Jeklič — podpredsednik, člani Ferdinand Cerček, Sašo Kralj, Zdravko Petrič, Janez Ulaga, Dragica Zupančič. Odgovorni urednik Janez Grčar. Tehnični urednik Miran Todori. Tisk: Tiskarna Ljubljana, Ljubljana. Rokopisov in nenaročenih slik ne vračamo. — Po mnenju Sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov.
Program in obrazložitve programa dela IGD — »SATURNUS« za leto 1979
Kar je sneg pozimi skril, je bilo treba popraviti. Zato so poskrbeli naši mladinci in gasilci v prostem času
REDNA KRVODAJALSKA AKCIJA
Presegli
V skladu s programom Rdečega križa naše občine je Aktiv RK Saturnus izvedel redno krvodajalsko akcijo 3. februarja. Nanjo smo se pripravili na dveh sejah odbora poverjenikov, s plakati, parolami in Biltenom s prijavnico. Do dogovorjenega roka se je prijavilo 224 naših delavcev. Kot vemo, moramo na uradni spisek čakati tudi po več mesecev, zato smo sami izvedli evidenčni popis. Za morebitno pomanjkljivost se vnaprej opravičujemo, objavili jo bomo v eni naslednjih številk glasila.
Krvodajalske akcije so se udeležili:
SEZNAM KRVODAJALCEV Z DNE 3. 2. 1979
1.	Breznik Marija
2.	Grčar Janez
3.	Glušič Zvonko
4.	Dečman Janez
5.	Fajdiga Jože
6.	Kralj Aleksander
7.	Pupis Stanislav
ŠTUDIJ OB DELU
Učimo se jezikov
Zaradi vedno večjega povpraševanja delavcev po jezikovnem izobraževanju, smo se skupno s samoupravnimi organi v DO odločili za nakup 18. kompletov kaset 2000 S.
Kasete in tiskano gradivo tečajev 2000 S omogoča uspešno samostojno učenje, svobodno izbiro kraja in časa učenja, sprotno preverjanje pravilnosti' in uspešnosti učenja (konsultacije pri enoti za jezikovno izobraževanje) in urjenje v razumevanju, govoru, branju in pisanju tujega jezika.
Tečaji 2000 S obsegajo isto učno snov kot razpisni tečaji, zato je po vsakem semestru možen prehod na višjo stopnjo.
Po predelani snovi semestra se opravlja pismeni test in izstavi ustrezno potrdilo o uspešnosti jezikovnega izobraževanja.
V prvi fazi smo se odločili za nakup 18. kompletov.
Ob upoštevanju skupne odgovornosti delavcev — uporabnikov kompleta kaset, je življenjska doba le-teh 5 let. Po grobi oceni bi v tem času za izobraževanje delavcev prihranili 200.000 din.
Če se bo ta način jezikovnega izobraževanja obnesel,
načrt
8.	Kastelic Milan
9.	Curk Milan
10.	Kočar Miro
11.	Babnik Terezija
12.	Prebil Rozalija
13.	Lukežič Anton
14.	Prusnik Lojze
15.	Krulej Marko
16.	Erlah Anton
17.	Kordiš Marija
18.	Štepec Polonca
19.	Smrekar Tončka
20.	Jakša Ivan
21.	Kočar Janez
22.	Kovačevič Stojanka
23.	Jambrovič Viktor
24.	Trček Janez
25.	Lubej Franc
26.	Jelenič Slavica
27.	Zekič Juro
28.	Lubej Bojan
29.	Jeras Roman
30.	Podbrežnik Antonija
31.	Štubelj Matija
32.	Bovhan Ivanka
33.	Školjnik Bosiljka
34.	Huskič Emina
35.	Kersnik-Miklavc Nika
36.	Komučar Antonija
37.	VVertl Dušan
38.	Zajc Stanislav
tujih
seveda ob upoštevanju skupne odgovornosti uporabnikov kompleta kaset, se bomo po potrebi odločili še za dodatni nakup kompletov.
Glede na to, da smo se med prvimi DO odločili za ta način jezikovnega izobraževanja, je odbor za delovna razmerja na svoji 8. redni seji, ki je bila dne 18. 1. 1979 sprejel naslednje sklepe:
—	pristopi se k jezikovnemu izobraževanju in nakupu 18. kompletov kaset 2000 S;
—	z vsakim delavcem, ki se bo izobraževal s pomočjo kaset 2000 S, kakor tudi z delavci, ki se individualno izobražujejo pri enoti za jezikovno izobraževanje, se sklene pogodba, ki ureja medsebojne pravice in dolžnosti;
—	pri jezikovnem izobraževanju imajo prednost delavci, ki jim je znanje tujega jezika potrebno pri opravljanju delovnih nalog.
Vse ostale informacije o uporabi kompleta kaset 2000 S, kakor tudi o individualnem izobraževanju pri enotah za jezikovno izobraževanje, dobite v kadrovski službi delovne organizacije.
Referent za izobraževanje: Mitja Ramovš
Tuj jezik	Stopnja	Štev. kompletov	Cena
nemščina	1	6	8.400
nemščina	2	6	9.000
angleščina	1	2	2.800
angleščina	2	2	2.800
italijanščina	1	1	1.400
francoščina	1	1	1.400
SKUPAJ		18	25.800
39.	Hren Marija
40.	Snoj Avgust
41.	Gerbec Rihard
42.	Vidergar Srečko
43.	Musič Emina
44.	Marinčič Vinko
45.	Košak Miha
46.	Krstič Zagorka
47.	Povše Fani
48.	Obrovec Janja
49.	Cimerman Stane
50.	Pezdir Milan
51.	Volč Janez
52.	Koračin Pavel
53.	Ribič Emil
54.	Živic Miro
55.	Kovač Darinka
56.	Gale Karel
57.	Sever Jože
58.	Kavčič Kristina
59.	Pirnat Fani
60.	Agapito Marija
61.	Zupančič Jože
62.	Pirnat Jože
63.	Cvetič Zorica
64.	Miklavc Jože
65.	Mojškerc Jakob
66.	Pahor Erna
67.	Susman Stane
68.	Zver Rozalija
69.	Tosič Svijeta
70.	Carič Vladimir
71.	Leben Jože
72.	Šušteršič Marija
73.	Valentinčič Andrej
74.	Šegota Branko
75.	Grum Leopold
76.	Beden Miha
77.	Penca Igor
78.	Žnidaršič Stane
79.	Horvat Marija
80.	Črček Ferdinand
81.	Petek Marija
82.	Bratun Marjan
83.	Labazan Katarina
84.	Zajc Stanislav
85.	Miklič Anton
86.	Kobilica Dimitrij
87.	Kurent Marija
88.	Mavec Ivanka
89.	Logar Andrej
90.	Meden Ivan
91.	Habič Jože
92.	Kozlevčar Bojan
93.	Gruden Milan
94.	Mulh Ferdinand
95.	Kovaljev Slavko
96.	Zrimšek Nežka
97.	Twrdy Bogdan
98.	Bernik Marjan
99.	Nartnik Francka
100.	Vrabelj Janko
101.	Marič Savka
102.	Zavec Zofka
103.	Pintarič Milica
104.	Kolenc Antonija
105.	Robič Slavica
106.	Vrhovnik Jurij
107.	Koroša Ida
108.	Grojzdek Ivan
109.	Hribar Franc
110.	Kurič Sanada
111.	Grgič Sulejman
112.	Jakič Albin
113.	Steinbuch Vladimir
114.	Simič Joviča
115.	Jakše Janez
116.	Pungerčar Nežka
117.	Lakner Roman
118.	Milošič Alojz
119.	Tesner Zlato
120.	Danilovič Živojin
121.	Krisper Tone
122.	Pirc Sonja
123.	Puconja Štefan
124.	Pavšič Vencelj
125.	Oražem Franc
126.	Tršan Stojan
127.	Zadnikar Jože
128.	Povalej Martin
129.	Nahtigal Vera
130.	Trentelj Zdenka
131.	Pičulin Ruža
132.	Vehovec Franc
133.	Radič Ljubica
134.	Zijal Andrej
135.	Sečkar Vinko
136.	Marinšek Igor
137.	Blatnik Borut
138.	Kumer Ana
139.	Brezovnik Marija
140.	Maček Jožefina
141.	Jeklič Bogomir
142.	Zrimšek Erik
143.	Bilanče Gizela
144.	Sašek Valentina
145.	Metelko Angela
146.	Čergič Grozdana
147.	Jotanovič Dosta
148.	Golubič Štefan
149.	Mojškerc Ana
150.	Žilic Ibrahim
151.	Pungerčar Terezija
152.	Golub Milena
153.	Novak Jože
154.	Godec Janez
155.	Ilič Dragica
156.	Pevčič Vesna
157.	Hribar Mimi
158.	Lunar Jožefa
159.	Smrekar Štefan
160.	Žabkar Dušan
161.	Kraljič Rado
162.	Cimerman Janez
163.	Cimerman Milan
164.	VVertl Marjan
165.	Trobiš Štefka
166.	Mašnik Adolf
167.	Žagar Marija
168.	Pavlič Miloš
169.	Prijatelj Ema
170.	Špehar Jože
171.	Puconja Alojzija
172.	Perc Marija
173.	Potokar Štefan
174.	Ljalič Mustafa
175.	Mandič Ljubo
176.	Hržič Anica
177.	Alauf Andrej
178.	Kurnik Anica
179.	Pene Peter
180.	Sabol Jože
181.	Habula Drago
182.	Suhadolnik Dušan
183.	Zadnikar Fani
184.	Anžur Gordana
185.	Pirš Alojz
186.	Brvar Anton
187.	M late j Alojz
188.	Peršin Franc
189.	Vidmar Ciril
190.	Jager Marija
191.	Cvar Marija
192.	Birk Milena
193.	Kravos Tatjana
194.	Jerom Henrik
195.	Kisel Miroslav 198. Žnidaršič Vinko 197. Golubič Helena
Planinci spet aktivni
Ljubitelji planin PD Saturnus smo se udeležili XIV. spominskega pohoda na STOL, ki je bil 17. in 18. februarja 1979. S svojo udeležbo smo počastili spomin na padlega borca Jožeta Kodra.
Novo leto je za nami. Spet se je približal datum jubilejnega, tokrat že XIV. pohoda
na Stol, ki se ga vsako leto udeležimo tudi saturnuški planinci. Vkljub slabemu vremenu je bila udeležba kar dobra. Zaradi nevarnosti plazov in visokega snega se nismo povzpeli na sam vrh, ampak smo šli do Zabreške planine in nato nazaj do Valvasorjevega doma, kar pa je tudi trajalo okoli štiri ure raz-
gibane hoje. Pot je bila poledenela in so tisti, ki niso imeli derez, pokazali vse mogoče akrobacije, da so ujeli ravnotežje. Toda imeli sme srečo in polomljenih udov ni bilo.
Ob 11. uri smo se zbrali na spominski svečanosti, kjer so organizatorji pohoda podelili spominske plakete desetkratnim udeležencem pohoda na Stol. Tudi v naši sredi smo imeli jubilanta tovariša Ogrin Tomaža, večletnega člana našega društva iz sekcije tovarne Zmaj. Obenem pa čestitamo tudi vsem ostalim, ki so za svoj petkratni vzpon prejeli zlato značko, enako tudi dobitnikom srebrne značke za svoj tretji vzpon.
Vse naše ljubitelje gora pa pozivamo na čim večjo udeležbo na letošnjih izletih, ki jih organizira naše društvo. S tem si bodo nabrali dovolj kondicije in izkušenj, da se bodo drugo leto v še večjem številu podali na XV. zimski pohod na STOL.
Tone Krisper