Slovstvo.
335
V uvodu pravi: «V svih skoro jezicih Europe opisane su obsade i slavna po-bjeda sisačka, bilo u posebnih suvre-menih relacijah, bilo u občih delih o krščansko-turskih ratovanjih.« In v tej knjižici navaja pisatelj sto spisov in poročil  o   zmagi  pri Sisku,   katera je
>V
iskal po vseh večjih knjižnicah evropskih. To je res lepa «spomen-knjiga« in slavna za gosp. pisatelja. Le škoda, da je dal napraviti tako malo odtiskov. Upamo, da bode možno pisatelju to število še pomnožiti in da pride druga izdaja tega dela tudi na književni trg.       (Konec.)
\V \y
Slovstvo.
Slovensko  slovstvo.
Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. III. Uredil Alojzij Stroj. V Ljubljani. Založili sotrudniki. Tiskala Katol. Tiskarna. 1893. 12°. Str. 110. Cena 20 kr. — Kakor se veselimo v pomladi mile toplote jasnega neba, pisanih cvetic, ptičjega petja in ljubkih glasov radujoče se mladine, tako nas je navdajalo res nekako pomladansko veselo čustvo, ko smo čitali in poslušali te «Pomladne glasove». V vseh spisih in pesmih veje krepak mladostni duh, jasno mišljenje, kaže se čila moč, prav kakor je treba za živahno mladino. Se celo tam, kjer poseže smrt po najlepše pomladno cvetje, vsuje se takoj drugo cvetje — rekel bi, z nebes — na pomladni grob, in upanje v večno nebeško pomlad obriše nam solzo z očij. Letošnjemu letu primeren in prijetno pisan je sestavek «Sveti oče Leon XIII.», tri povesti nam ugajajo, ker so različne, pa vse blažilnega duha; igra «Gospod iz Trsta» nam je všeč zaradi umne sestave, pesmi pa zaradi navdušenja za mladino in njeno blaginjo. Kdo bi zameril mladim pisateljem, da se v tehniki nekoliko pogreša ona dovršenost, katero si pridobi pisatelj šele z mnogoletnim delom! Upamo pa, da bodo glasovi teh pisateljev še milejši in veljavnejši. ko bodo v njih poznejši dobi ,poletni' in tudi jesenski', to je res moški in krepki. Knjiga ima na čelu sliko Leona XIII. iz 2. štev. našega lista.
Ljubezen do mamice. Povest za mladino. Spisal Josip Matejev. V Ljubljani. Izdala in založila t.Družba sv. Cirila in Metoda.* 1893. 8°. Str. 74. Cena vez. zv. 25 kr., 100 izvodov 20 gld. — Prav koristno je citati ti dve knjižici drugo poleg druge. Obe sta za mladino; obe knjigi preveva vrlo verski, katoliški duh, obe sta polni mladostnega navdušenja za vzore: a «Ljubezen do mamice» je pisal pisatelj, ki dobro umeva umetelno tehniko, ki ima torej tudi več moči, da gane in vname čitateljevo srce. Ne bojimo se nič reči, da je ta knjižica izmed najboljših, kar jih je izdala «družba svetega Cirila in Metoda»; glede na njeno primernost, zanimivost in tudi na uspeh se pač ne da nobena prejšnja meriti s to. Da, take knjige naj izdaje družba, in taki pisatelji naj se lotijo dela! —- Peter, sin uboge vdove pride z Bele Kranjske na ljubljansko učiteljsko pripravnico, da bi mogel kdaj kot učitelj skrbeti za svojo ubogo, a tako milo mamico.   Z velikimi težavami,  med
srečo in nesrečo dospe do namena. A zdravje svoje je v šolah žrtvoval ljubezni do prijatelja in pri njem se nalezel bolezni, ki mu je pretrgala nit življenja po dvomesečnem službovanju. Marsikdo poreče — mislim — z menoj, da ga je ganila povest v srce. Kot nedostatek pa omenjam, da čitatelja nekoliko moti ono mešanje istine in poezije, ki se tu in tam kaže. Če n. pr. na nekem mestu posebej zatrjuje, da je pripovedovalec sam čital tisto pismo, misli si takoj čitatelj: «A, drugih pa ni čital, torej jih tudi natanko ne ve; morebiti si jih je le izmislil!» — Pripravnikom učiteljskim, pa tudi v obče slovenskim dijakom, je družba sv. Cirila in Metoda pred oči postavila vzor, ki je časten za učiteljstvo, mičen za mladino, dragocen za vsakega bralca. Dr. Fr. L.
Češko  slovstvo.
Znamenitega dela Zemskd jubilejni vy-stava v Prazh 1891 je izšel že 24. sešitek. (Knihtiskarna F. Simaček, nakladatel v Praze. Sešitek v vel. četvorki po tri pole stane 36 kr.) V poslednjih petih zvezkih (20—24) opisuje naše delo obdelovanje surovin na Češkem, n. pr. (kave, kleja, lesa) opisujejo se predmeti iz sodarstva, mlinarstva, kožuhovine, jerha, ščetarstva, tkal-stva, papirnega in kamenarskega obrta, zlasti pa steklarstva in rudarstva; opisujejo se kemijski izdelki (lekarski), kovinski (zvonarski, stavbarski, rezbarski itd., galanterijski, lepenkarski), dalje se nam kaže jermenarstvo, godbeno orodje, vodne stavbe in podobna tehnika. Mnoge in lepe slike krase to delo, ki je sijajna priča češkega uma in dlana.
Rusko  slovstvo.
Gospa E. Lih a če v a je izdala knjigo Ma-terijali dlja istoriji zenskago obrazo-vanija v Russi (1796—1828). Ker je pisateljica te knjige ženska, mislimo si lahko, da se semtertje preveč navdušuje za novodobno žensko izobraženost. Vendar obsega delo marsikaj zanimivega. Pedagog in zgodovinar bodeta našla v tej knjigi mnogo dobrega zrna. Kaže nam, kakšna je bila izobraženost ruskega žen-stva od Petra Velikega sem. Seveda se pisateljica bavi le z izobraženostjo dvorjank in ple-menitašk prejšnjega časa, ker tedaj še ni bilo občnega izobraževanja. Zanimivo je pa tudi, kar pisateljica pove o ruskem časnikarstvu in njegovi naklonjenosti do ženskega obrazovanja.
336
Slovstvo.
Mihajil Majkov je izdal povest Istorija odnogo braka. Ta povest nekoliko spominja povesti Tolstega: «Krejcarskuju Sunatu». Ni pa vse narisano tako rezko, semtertja bolj spominja francoskih realistov. Vidi se, da v Rusiji hočejo nekateri posnemati Tolstega, pa se jim nič prav ne posreči.
Izmed literarnih del je posebno omeniti Kritiko - Bijografičeskij Slovar russkih pi-satelej i ucenyh, katerega izdaje G. A. Ben-gerov. Tega dela je izšel sedaj tretji zvezek. Priporoča se vsakomur, ki se zanima za rusko slovstvo in sploh za ruski duševni napredek. Delo je pisano temeljito in je obžalovati le to, da precej počasi napreduje. Pisatelj pa obeta, da bode delo nadaljeval hitreje.
Rusko slovstvo nikakor ni ubožno, kar se tiče poljudno pisanih prirodoznanskih del. Dimitrij Kajgorodovje izdal v drugič nedavno jako zanimivo pisano knjigo Iz zelenago car-stva. Ta knjiga je pisana jako živo. Pisatelj nekako poetično gleda na prirodo in ume jako umetno razkladati. — Drugo tako knjigo je pa izdala gospa L. P. Selganova z naslovom: V strane kontrastov. V njej se opisuje Srednja Azija v prirodopisnem, narodopisnem in zgodovinskem pogledu. Posebno lepo so opisani običaji tamošnjih prebivalcev. Veliko storita za razširjenje znanstev med narodom časopisa «Priroda in Ljudi» in pa «Nauka i Ziznj», katera imata pred vsem namen, prirodoznanstvo širiti med narodom. Prvi list, ki pa ni dobrega duha, prinaša tudi leposlovne spise in ima lepe podobe. Letos priobčuje času primeren roman « Krištof Kolumb*.
Rusko slovstvo sploh pa ni bogato, kar se tiče znanstvenih jezikoslovnih del. Ko je v zahodnih slovstvih kar na izbiro raznih pripomočkov za jezikoslovca, dobiti je v ruskem slovstvu
težko tako delo. Posebno Rusi pogrešajo dobrega etimoložnega slovarja. Imajo sicer dva, pa jeden je že močno zastaran, zakaj izšel je že pred desetimi leti, drugi je pa jako nezanesljiv, kakor so se izjavili strokovnjaki. Letos je N. B. Gorjajev izdal podobno delo z naslovom: Opit sravniteljnago etimologi-českago slovarja literaturnago jazika russkago. Žal, da tudi to delo ne zadošča zahtevam sedanje znanosti. Posebno kar se tiče fonetike, je jako nedostatno.
Rusko slovstvo se posebno odlikuje po svojih velikih mesečnikih. V tem oziru se odlikuje Russkaja Misij, za katero piše med drugimi tudi grof Tolstoj, potem Sevempj Vestnik, Vestnik Evropy, Russkoje Bogatstvo in še več drugih. Ti listi se pečajo s politiko, leposlovjem, z znanostmi in sploh z vsem javnim življenjem ruskim. Najboljši med njimi je pač «V e s t n i k E v r o p y» , ki prinaša poleg jako dobrih spisov tudi razglede o političnem, slovstvenem in društvenem življenju. Tako je pa ta list bolj pisan v zapadnoevropskem duhu, «Russkoje Bogatstvo» pa precej goji mo-droslovje, toda v tem oziru je premalo izvirnega, ker prinaša preveč prevodov iz francoskega in nemškega, ki niso vselej najboljši. V slovstvenem oziru sta pa najboljša Kolosja in Panteon Literaturi/. Prvi list izhaja vsak mesec, drugi pa le vsako četrtletje. V letošnjem letniku «Kolosja» je posebno omeniti spis Var-šavskija Vospominanija N. P. Maka> rova 1830. god. Pisatelj popisuje v jako za> nimivi obliki in korenitem jeziku svoje bivanje tega zgodovinski znamenitega leta v Varšavi. Kako krepko in jasno je tukaj opisano vojaško življenje! Ves svoj spis je pa pisatelj osolil z zdravim humorjem. Posebno so klasiški opisani nekateri originali iz tedanjeg ti CciScl.      P.
Razne stvari.
Domača glasba.
Podoknica iz «Teharskih plemičev». Transkripcija, za klavir zložil K. Hoffmeister. Gospodu dr. Benj. Ipavcu v prijazen spomin. Založila L. Schtcentnerjeva knjigama v Brežicah. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. — Slovenske skladbe za glasovir so jako redke, in še za te, kar jih imamo doslej, zahvaliti moramo večinoma »Glasbeno Matico». Tem bolj nas veseli vsaka novost na tem polju, ki se je pri nas šele začelo obdelovati. Veselo znamenje je, da se je začela pri nas sedaj glasbena umetnost gojiti na popolnoma domači podlagi. Lahko se nadejamo, da bode naša glasbena umetnost kmalu krep-keje napredovala, ako bodo glasbeniki hodili po tej poti. Naznanili smo že več transkripcij obče razširjenih narodnih napevov; tudi ta skladba se lahko prišteva onim, zakaj njena snov in duh, ki jo prešinja, sta domača. Deli se v tri dele: Prvi nam podaje  napev  podoknice z na-
vadnim spremljanjem in podloženimi besedami, tako, da je pripraven tudi za petje. Drugi in tretji del pa izpreminjata napev na umeten način dvakrat. Najprej se igrajo prvi takti v molu jako počasi in tiho, potem pa preskoči skladba zopet v prejšnji tempo. Napev je kaj umetno sedaj v najvišjih glasovih, sedaj zopet v nizkem basu, spremljanje pa se ovija okoli njega v bujnih akordih, a tako, da se prvotni napev vednc lahko zasleduje. Seveda je v tem za igralca velika tehnična težava, kakor tudi nagli prehodi iz hitrih stavkov v počasne, iz najnežnejših v najglasnejše, kateri pridejo do vrhunca v končnem stavku «Presto». Ta se pa počasi izlije čisto tihi zadnji as - dur - akord. — Cena skladbi je za naše razmere, a tudi v primeri s ptujimi skladbami, jako skromna. Želimo torej, da se čim najbolje razširi med občinstvom ter izpodrine neštevilno množico onih ptujih skladeb, ki za drag denar pačijo pravi umetniški vkus.
E. L.
Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe.
Tiska „Katoliška  Tiskarna'!