V Ljubljani, dne 22. decembra 1928.
Posamezna Številka 1 Din
Leto L
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Ljubljana, 21. decembra.
V	betlehemskem hlevčku se je rodil odrešenik sveta.
Veliko je bilo njegovo poslanstvo. Ponižanim in razžaljenim, zapostavljen nim in preganjanim, teptanim in mučen nim naj bi pripravil pot do večne resn niče in neskaljeie sreče. Mir naj bi obn jel zemljo in ljudi; sebičnost, sovran šfvo in krivica naj bi se umaknila dobri volji pomagati vsakomur, ki je ubog in nesrečen. Ni poglavitno živeti za samen ga sebe, temveč za druge in za vse na svetu. Svoj dobrobit je vsikdar podren jati, ako ni v korist onim, med katen rimi živim in delam. Vse za druge in iičesar zase, to je bil osvajajoči glas nove vere in preroka, ki se je rodil iz nje.
Mogočneži sveta, ki so pili kri svojih sužnjev, ki so živeli samo za svoje nan slade, in ki niso videl nobene druge svetosti poleg svojega lastnega dobro: bita, so se postavili v vrste največjih sovražnikov novega betlehemskega pr e: roka. Z mečem so hoteli pokončati nauk resnice in obdržati nadvlado ne: katerih izvoljencev nad narodi sužnjev. Kot da bi morali vsi živeti in trpeti sa: mo radi enega in ne da bi tisti eden živel in delal v zavesti, da je radi dru: gih na kraljevskem mestu.
Sila je trenotno zmagala nad sve: tostjo nauka. Kristus je umrl na križu, telo učenika je bilo razpeto med ne: bom in zemljo. Toda nauk ni bil iztreb: ^en iz sveta. Ta je živel in osvajal ljud: ska srca, da ni končno osvojil narode in ves svet. Svet — ki je bil takrat izr a: žen v rimskem imperiju. Suženj je po: stal gospodar svetel; suženj je postal svoboden, enakopraven član človeške družbe.
Devetnajst stoletij je minulo od one dobe. Marsikaj se je v stoletjih spre: menilo; marsikaj se je zgodilo dobrega in tudi slabega za \udstvo. Nauk zve: ličarja ni ostal v vseh časih čist. Ne: vredneži so izrabljali in potvarjali Kri: s/ov nauk in se ga posluževali v svrhe, za katere nikdar ni bil izrečen.
V	Kristovem imenu so se ustanavlja: la kraljevstva, če tudi je on učil, da njegovo kraljestvo ni v gospodstvu te: ga sveta. V Kristovem imenu so prega: Ijali ljudstva, morili in ubijali, grabili bogastva in tlačili svobodo, povzdigo: vali bogatine in zapostavljali reveže, oznanjali sovraštvo, če tudi je bila nje: gova smrt potrebna in i\jegov nauk oznanjevan za najvišje človečanske ideje bratstva, poštenosti, enakosti, pravice za vse brez razlike stanu in na: rodnosti. Vse to se je godilo do danes in se še godi.
Prav v sedanjem času najbrutalnej: šega izrabljanja velekapitala in zatira: nja revežev, ko so izginile zadnje sledi plementih stremljenj zaničevati uma: zani egoizem, ko je vrednost človeka ocenjevana po njegovem posvetnem bogastvu, ko nihče več ne vpraša, ali si se uveljavil z ropom, ali lažjo, ali potvorbo resnice ali s poštenim delom, samoposebi vstaja srčna želja, da bi se zopet rodil nov Krist, da bi z močno roko izgnal kot nekdaj z bičem iz sve: tišč ničvredne pismarje in farizeje, da bi znova odrešil svet iz blata in mlakuž in pripomogel očrnjeni pravici zopet do veljave, da bi ne bilo na svetu nič več gospodov in hlapcev, ampak da bi bili vsi, ki so delavoljni in ki so ljudje, ena: ki pred božjo in človeško postavo!
Žalosten bo letošnji sveti večer, ki je posvečen velikemu spominu na uče: nika ljubezni in bratstva. Dvakrat ža: losten ne samo zato, ker je njegov nauk neizpolnjevan, ampak tudi zato, ker se je v imenu njegovem tudi nad našim ljudstvom izvršla marsikatera krivica. Izrabljalo se je njegovo ime med našim ljudstvom za izvršitev najbolj grdih dejanj nad tistimi, ki ne spadajo ravno v vrste onih, ki so si vzeli v zakup
Ukinitev rudarskega zavarovanja
Zavarovanje v rokah podjetij. ^— Klerikalci ukinjajo rudarsko zavarovanje. — Ukinitev dravinjskih doklad.
Rudarskega, zavarovanja v sttvari mi ,saj ne po pojmih modernih pravnih in administrativnih naukov socijalnega zavarovanja. Pretežna večina rudarskega delavstva je zaposlena v revirjih TPD, droga večina v revi njih drža ve. Ker v poslednjih revirjih po svoji re-akeijonarni mentaliteti hoče gospodariti država s tsvotjim ■birokratienim aparatom, sledi iz tega, da tudi ta rudarska socialna vprašanja obravnava iz vidika državnega birokratizma in iz-kijtujčnega vpliva države. Država noče dati iz rok apsolbtnega vpliva država tudi nad rudarskim zavarovanjem. Država hoče v upravi rudarskega zavarovanja imeti odločilen vpliv. Zato vztraja na načelu paritete pod predsedstvom predstavnika države itd. Naravno, da mora tako biti potem tudi v privatnih rudniških podjetijiih. Tem je stališče olajšano, ker se za njih kapitalistična stremljenja v soc. zavarovanju bori na čelu država. Iz tega sledi, da se država izmika krepki ureditvi rudarskega zavarovanja in da sestavlja vedno to skrpucala osnutkov nove ureditve zavarovanja samo zato, da ribari v kalni vodi juridionih in admiinistra-tivnih nemožnosti ali nejasnosti in da prepreči vsako večjo ingerenoo rudarjev na njih zavarovanje.
Specijetoo slovensko rudarsko zavarovanje je v težki krizi. Morda (bi se za sanacijo te krize dalo kaj pozitivnega od države dotoči — ako pri tem država sama ne bi 'bila prizadeta pri svdiih rudnikih. Tako pa država ne da ničesar — zato tudi TPD zapira blagajne.
Kriza rudarskega zavarovanja daje sedaj ministru za šume in rudnike povod, da to zavarovanje v stvari sploh ukine. Tak je smisel (sedaj nanovo izdelanega in po časopisnih vesteh ministrskemu svetu v potrditev že predloženega pravilnika. (Nihče sicer prav za prav ne ve, kako ta pravilnik izgleda, ker se gredo z njim (slepe miši. Če se pa namerava uveljaviti to, kar smo kot osnutek dobili v roke, potem je situacija rudarskega zavarovanja v glavnem sledeča:
Sanacijo bratovskih skladnic se hoče prevaliti izključno le na ramena rudarjev (samih in sicer s temi-le sredstvi:
Predvsem se namerava službeno dobo podaljšati na 40 let. Ako vzamemo najugodnejše slučaje, stopi rudar z 20. letom starosti v delo in bo star 60 let, da dobi pravico do polne pokojnine. Koliko je rudarjev, ki (bodo sploh 60 leto starosti dosegih? In še oni, ki jo bodo dosegli, bodo živeli le nekaj let nad 60 let. Z eno besedo: izmed deset-tisočev rudarjev, ki bodo plačevali prispevke in zbirali visoke zneske, bo starostno rento v polni izmeri vživalo le nekaj desetin rudarjev in še ti le prav
oznanjevanje njegove vere, a so bolj krščanski kot oni, ki imajo krščanstvo za oficijelni naslov.
Živimo z iskreno željo da bi vendar: le enkrat povsod na svetu in tudi med našim narodom zavladal mir, da bi pre: vladalo vse naše delo bratsko sožitje, da bi bilo konec privilegiranih stanov, da bi bil tudi revež deležen poštenega kosa kruha. Za srečo nas vseh gre in gorje nam, če bo še dolgo ostajal sveti večer le zunarfji blesk velikega sporni: na, brez globljega notranjega doživet: ja, ki bi bilo močno dovolj, da nas po: vede na življenjsko pot absolutne res: niče in pravice posameznika napram celoti in celote napram posamezniku.
kratek čas. Ali ima potem rudarsko zavarovanje še sploh kak smisel, ako je njegovih dobrot deležno le malo število rudarjev, vsi drugi pa imajo samo dolžnost, da plačujejo? Tako izgleda ono »izboljšano« zavarovanje, katero so že teta in leta prorokovali klerikalci! Proklinjali so Žerjavov pravilnik, ker bo se zavedali, da je razmeroma dober in ker so se bali, da bodo rudarji krenili na drugo politično stran. V svoji veliki brezbrižnosti napram potrebam rudarjev so prignali stvar sedaj tako daleč, da so v bistvu rudarsko starostno zavarovanje ukinili. Ali mislijo, da jim bodo rudarji za to hvaležni?! Nor-mafco bi človek pričakoval, da se bo SLS potrudila, da Žerjavov pravilnik v točkah, v katerih je bil slab, popravi. Dosegli pa smo ravno nasprotno. Mesto zboljšanja rudarskega zavarovanja smo dočakali njegovo ukinitev v pogledu starostnega in invalidnega zavarovanja. Tu nobeno zavijanje ne pomaga in tudi pomoč socialista gosp, sodruga Arha iz Zagorja jih ne bo rešila. Sodr.
Arh, ki je rudarski strokovni tajnik in član Glavne bratovske skladmice, bi moral boljše braniti rudarsko zavarovanje.
Žerjavov pravilnik ni popoten in ima gotovo nekaj napak. To je po>pol-noma naravno. Žerjav je prav dobro poznal, kako težko je v Beogradu iztisniti dobre zakone ,zato ni mogel na dolgo in široko razpravljati — ampak se je odločil za (poskus ko je videl, da se rudarjem daijejo kolikor toliko dobre pokojnine. Vse drugo bi se moglo pozneje popraviti. Sedaj pa niso ničesar na 'boljše popravili, nasprotno: kar je slabega, so pridržali, kar je pa 'bilo dobrega, so poslabšali. To te cinizem najskrajnejše vrste.
Z novim pravilnikom niso udarjeni samo aktivni rudarji, ampak tudi vsi upokojenci. Novoupokojenci na ta način, da se jim bo pokojnina znižala na podlagi 40-Ietne službene dobe, Kar pomeni mesečno 200 Din, .-»taroupokojenci pa so prikrajšani radi tega, ker pravil nik ukinja tudi pokrajinski pokojninski sklad, ki je služil za kraje draginjskih doklad.
Tako bo pod vlado SLS celotno starostno zavarovanje popolnoma uničeno in to samo zato, da se prizanaša Trboveljski družbi.
O mezdi in plači
Višina, vrsta, način in čas izplačila.
Mezda je odškodnina za izvršeno delo. Višina, vrsta in način ter čas izplačila, vse to spada med določila pogodbe obeh strank, seveda v okvirju zakonitih predpisov. Tozadevni pravni predpisi imajo subsidiarni značaj za slučaj, da stranki v pogodbi nista glede mezde ničesar dogovorili; na idirugi strani pa zakoniti predpisi prosto voljo zopet omejujejo'.
Ako v pogodbi ni določeno plačilo, s tem ni rečeno, da se ima delo vršiti brezplačno. To velja samo za slučaj, ako je to v pogodbi izrecno omenjeno.
V	nasprotnem slučaju pa se ima priznati tako plačilo, ki je v dotičnem kraju običajno ali primerno. 'Če bi delodajalec trdili, da gre za brezplačno izvršitev dela, mora to dokazati. Zakon torej predpostavlja, da brezplačnega izvrševanja dela običajno ni. če je bila v podjetju sklenjena kolektivna pogodba, velja seveda kot kot pogojena mezda ona, ki je določena v tej pogodbi V slučaju pa, da so v delovnem redu navedene tarifne mezdne .postavke, veljajo te postavke. Kadar ni niti enega niti drugega, odloča o višini mezde sodišče. V tem se na-mezdna pogodba bistveno razlikuje od vseh ostalih pogodb.
Načelno pripuščajo tozadevni zakoni strankam samim, da določijo, kedaj ima mezda biti izplačana. V slučaju, da glede časa izplačila ni bilo ničesar pogojenega, ali da glede tega niso> že utrjeni krajevni običaji, ali da zakon (npr. rudarski zakon) sam ne predpisuje časa izplačila, predpisuje obč. drž. zakon, da je mezdo [izplačati po Izvršeni službi ali ob razrešitvi delovnega razmerja. Mezdo je izplačati za nazaj, ne v naprej
V	obč. drž. izakomu določa paragraf 1154 podrobnejše predpise glede izplačila mezde. Ako je plačilo odmerjeno po mesecih ali po krajših dobah, se mora poravnati ob koncu posamezne dobe; ako pa je plačilo odmerjeno po daljših dobah, kar je pa v praktičnem življenju zelo redko, se mora plačilo izvršiti ob koncu vsakega koledarskega meseca. Plačilo, odmerjeno po urah, po komadu ali po posameznih opravilih, se mora poravnati za izvršena opravila koncem vsakega (koledarskega) tedna. Ako pa gre za službe višje vrste, se mora v ta-
kem slučaju plačilo poravnati koncem vsakega koledarskega meseca.
Po predpisih obrtnega reda se v splošnem smatra, da velja tedensko izplačilo, ako seveda v obratu ne veljajo drugačni predpisi kolektivne pogodbe ali delovnega reda. Če je n. pr. delavec nastopil službo v ponedeljek in ne pridejo v vpoštev drugačni predpisi, mu mora biti mezda izplačana v soboto istega tedna. Če pa je n. pr. delo nastopil v četrtek, bi praviloma imel pravico na izplačilo mezde v četrtek drugega tedna. V sluoajupa, da je v dotičnem obratu ali v dotičnem kraju splošen običaj, da se mezde izplačuje na soboto, ima prizadeti delavec pravico, da se tudi njemu na soboto izplača sorazmerni del mezde.
V vsakem slučaju pa je mezda zapadla v trenutku, ko preneha službeno razmerje.
Delavec, kateri je plačan od kosa ali od posameznih opravil, ima po zakonitih predpisih pravico, da zahteva predujem na svojo plačo v znesku, ki odgovarja že imenovanemu delu. To pravico zakon priznava (tudi glede efektivnih izdatkov, katere je delavec imel v interesu svojega delodajalca. Tudi za take izdatke sme zahtevati predujem.
Obrtni red pozna razne predpise, kateri še v podrobnostih urejajo vprašanje mezde. Drugi zakoni teh pravnih omejitev ne poznajo. Zato ti predpisi veljajo le aa delavce, za katerih službeno razmerje veljajo predpisi obrtnega reda. Te pravne omejitve so v glavnem sledeče:
Mezda mora biti izplačana v gotovini. Zato ni dopustno, da bi delodajalec mesto mezde izstavljal razne nakaz-n:ce, n. pr. za dobavo živil pri raznih trgovcih ali pa tudi v trgovini (konzu-mu) podjetja. Ta zakonita omejitev pa ni splošna. Delodajalec je upravičen, da delavcu na račun plače daje n. pr. stanovanje, kurjavo, zdravila in zdravniško pomoč, dalje vporabo zemlje ali razne surovine, ki so delavcu potrebne pri delu. Toda tudi v takih slučajih je potreben pristanek delavca. Slučaje zakon našteva taksativno in more torej delodajalec mezdo uračunavati samo za stvari, katere so v zakonu izrecno omenjene. Po zakonu je dopustno — seve-
da šele :na podlagi pristanka delavca — , siliti, da bi življenjske potrebščine jemal da se delavcu na račun plače dajejo živ- ! samo iz gotove trgovine.
Ijenjske potrebščine; toda le proti lastni | Kraj izplačila mezde <v zakonu ni do-režijski ceni brez kakršnegakoli dobič- ! ločen. Vendar je pa prepovedano mezdo ka. Izrecno .za je zabranjeno na račun i izplačevati v prostorih, kjer se proda-mezde delavcu dajati opojne pijače, jajo alkoholne pijače.
Delodajalec svojega delavca ne more I	-----------
Socijalna bolezen
Vzroki obolenj in smrti vsled tuberkuloze: Splošna beda, slabi delovni pogoji, pomanjkanje zdravih stanovanj in neugodne poklicne razmere.
V »Socialni Misli« razpravlja dr. Ž. Hdhm o tuberkulozi kot socijalni bolezni, o problemu, ki nas mora najbolj za-niimati.
(Problem) tuberkuloze ni samo zdravstveni pruoleim. Vprašanje tuberkuloze in boj proti moerkulozi je izmed najtežjih socijalniin in gospodarskih vprašanj danalšnije družbe.
Po podatkih idr. iKonstantinoviča je pri nas umrlo na tuberkulozi okrog 25 tisoč ljudi; okrog 300.000 je pa bilo tubeitavoznih bolnikov. Stroški za zdravljenje in vzdrževanje te armade bolnikov in izguba za narodno gospodarstvo vsled nesposobnosti za delo znaša ogromino vsoto 1800 milijonov Din, ali sko.ro dve milijardi Din, ako računamo samo skromno vsoto 500 Din mesečno na 'bolnika. S to ugotovitvijo je vhakamiur jasno, kaj pomeni tuberkuloza za narodno gospodarstvo našega ima lega in siromašnega naroda, čuden pojav je, kako malo interesa kaže naša ‘javnost za boj proti tuberkulozi. Ko se je leta 1882 našel bacil tuberkuloze, dokazalo se je, da ije da je tuber-fcutoza grozna bolezen. Danes vemo, da obstoji še druga nevidna forma povzročitelja tuberkuloze, katera lahko preide na otroka ,že v materinem telesu. Vemo, kako 'se širi tuberkuloza. Skoraj točno vemo tudi pota in način obrambe proti tuberkulozi. In vendar ne more medicinska (znanost, navzlic svojemu napredku, nadvladati tuberkuloze, ki je ostala Paša1 najbolj razširjena in najbolj strašna ljudska bolezen.
'Vzrok 'je v tem, ker je tuberkuloza socijalna bolezen. Njena strašna razširjenost je pdslleldica težkih socijalnih in eikdnomiksih razmer, v katerih žive velike množice sedanjega človeštva. Dokazano je na podlagi znanstvenih metod raziskavanja, da skoraj vsi pojavi pauperizma (siromaštva velikih množic) pospešujejo razširjenje tuberkuloze.
Francoski isocijolog Bertillon je izdelal karto Pariza, na kateri je vtsak okraj označili po bogastvu in poklicu prebivalstva z drugo barvo: siromašne okraje s črno in premožnejše okraje z rdečo barvo. 'Izdelal je pa še eno karto, v kateri je vsak okraj loznačil po umrljivosti vsled 'tuberkuloze. Veliko umrljivost je označil is čnnio im manjšo umrljivost z rdečo 'barvo. Obe karti sta bili popolnoma enaki. V najsiromašnej-
šeta okraju je biia umrljivost vsled tuberkuloze največja, v najbogatejšem okraju najmanjša.
(Budimpeštanski statistik dr. .Pirker dokazuje, da je leta 1911 v Budimpešti umirio na tuberkulozi od 10.000 prebivalcev, ki bivajo v stanovanjih s petimi ali več sobami dvoje prebivalcev, do-čim jih je Umrlo v stanovanjih z eno sobo od 10.000 prebivalcev 42 na tuberkulozi. Umrljivost vsled tuberkuloze je bila v stanovanjih 'revnega ljudstva z eno sobo za 21 krat večja od umrljivosti prebivalstva, ki stanuje </ velikih stanovanjih.
Izmed največjiih vzrokov umrljivosti našega delavstva na tuberkulozi je stanovanjska beda mebitnega in 'industrijskega proletarijata. Vsaj je ogromno število .delavstva, ki stanuje v trhlih barakah, vlažnih kleteh, v podstrešjih im skladiščih, ali pa v drugih okrajno nezadostnih 'stanovanjskih prostorih, kjer je veččlanska družina stisnjena v 'eni kuhinji ali sobici.
Vsled (Stanovanjske bede se širi tuberkuloza med slabotno deco, ki je maisprejemljivejša za infekcijske bolezni. V isti sobi, mnogokrat v isti postelji poileg tuberkulozne matere, živi mala deca, katera mora v teh razmerah zapasti 'tuberkullozi.
■Še hujše od slabih stanovanjskih razmer vpliva slaba in nezadostna hrana. Dokazano je, da je slaba hrana maj-veSji vzrok širjenja (tuberkuloze. Dr. Al. Fischer je (dokazal, da je zboljšanje prehrane (širokih imimolžic naroda najvažnejše in skoraj edino sredstvo za pobijanje 'tuberkuloze. Dokazano je, da je veliko zmanjšanje umrljivo! iti vsled tuberkuloze na Angleškem posledica socijalne carinske politike, ki je 1. 1846 odpravila carino na žito.
Na Angleškem je znašala potrošnja na osebo
leta 1840 leta 1909
funtov	slanine	0.01	9.97
funtov	sira	0.92	7.82
funtov	moke	42.47	247.03
Umrljivost vsled tuberkuloze je padla od 29 na 9 od 10.000 prebivalcev. Gotovo je, da je bilo zboljšanje prehrane več vredno, kot ves napredek zdravljenja z vls-emi zdravilišči tuberkuloznih.
Vsled stradanja Za časa vojne je narastla umrljivost tuberkuloze tudi v onih državah, kjed je bila pred vojno najnižja. Na Pruskem je umrlo 1. 1913
na tuberkulozi 56.861 oseb, a leta 1918 pa 96.844 oseb.
Poklic ima1 tudi velik vpliv na umrljivost vsled tuberkuloze. UmirimvOst vsled tuberkuloze je znašala v odstotkih splošne umrljivosti vsega prebivalstva v državi 13.5%, pri zavarovanem delavstvu pa 33.6%, ta je okrog trikrat več. Izmed članov SUZOR-ja je vsaki tretji umrli član umrl vi led .tuberkuloze. Največji odstotek tuberkuloznih obolenj je med stavci (8%).
Dbkazaimoi je torej, kakšno veliko Vlogo igrajo socijalni faktorji (stamo-vanjska beda, slaba prehrana, nepovoljni delovni pogoji) pri obolenjih in smrti vsled tuberkuloze.
Pauperizem (sbldšna beda) je vsakdanji pojav. Neznanje, nepismenost, nečistoča in alkoholizem! delujejo prav tako pogubonosno ,kof drugi pojavi bede. Vse je pa socijalni vzrok ‘tuberkuloze. Gotovo je, da bo človeštvo enkrat
obvladalo tuberkulozo, ker se bo zboljšal socijalni položaj najširših množic. Pot, po katerem hodi človeštvo, vodi naprej. Nekoliko je zastoja in nazadovanja, vendar vise to ne more dolgo trajati. Ako modema kultura ne reši socijalni problem, propade. Splošno uboštvo mora prenehati in z njim preneha tuberkuloza kot socijalna bolezen. Težka pogreška bi pa bila, ako bi resignirano čakali na zbolšanje socijalnih razmer im me storili ničesar, da pobijemo tuberkulozo. Treba je zdraviti in izolirati bolnike in v (to svrho zidati bolnice, dispanzerje, zdravilišča za odrasle in za ideco. Treba je odstraniti •deco iz okolice bolnikov, treba je rešiti ogroženo deco. Rešiti je .Stanovanjsko vprašanje za majbednejše. Zboljšati je ekonomske in zdravstvene delovne pogoje; zbrati je vse pozitivne sile naroda za boj proti najtežji socijalni in ljudski bolezni.
0 posledicah protipravne razrešitve delovnega razmerja
Višina odškodnine. — Predpisi raznih zakonov. — Rok zastaranja. — Krivda obeh strank.
i Razrešitev delovnega razmerja je ne-I zakonita, ako se je delovno razmerje | ukinilo proti določbam delovne pogod-! be, odnosno proti dločbam zakona. V j vakem slučaju ima nasprotna stranka I pravico do odškodnine. Odškodnina j pravno ni enotno urejena. Različna je,
: ako je bilo delavno razmerje ustvarjeno in urejeno po predpisih obrtnega reda in zopet idrugaičma je, ako za delovno razmerje veljajo predpisi obč. drž. zakona.
Poglejmo najprej predpise obč. drž. zakona in sicer slučaje, ako je delavec protipravno prekinil oziroma razrešil delovno pogodbo. Ako je delavec pred-! časno razrešil delovno razmerje in ( ciplustil delo, je sicer s temi prestalo te-j lesno ali duševno izvrševanje dogovorjenega dela in poslov, vendar pa pogodba pravno postaji še • naprej. Zato je delodajalec upravičen, da sili na izpolnitev pogodbei, t. j., ima možnost, da delavca prisili, da pride na delo. To je v praktičnem žiVljemiju neizvedljivo. Tudi se delodajalci tega sredstva ne poslužujejo. Namesto tega zahtevajo povrnitev škode, Iki je nastala zaradi predčasne kršitve in razrešitve delovnega ražmerja. Povrnitev škode je seveda treba uresničiti le potom redne sodne tožbe. (Delodajalec noisi breme dokazov, it j. delodajalec je dolžan dokazati škodo. Važno' je opozoriti tudi na sledeče): Ce je bal delodajalec upravičen pogodibo odpovedati iiz razlogov krivde na strani delavca, ima delodajalec tudi v takem slučaju pravico zahtevati odškodnino, kljub temu je dei-ioVno razmerje sam odpovedal im je de-loVna pogodba ukinjena. V pravnem sveto je nieijasno, v koliko sme delavec
za že izvršeno, a ne še plačano delo zahtevati odškodnino odnosno miezdo. Nedvomno ja, da mora delodajalec tudi po ralzrešitvi delovnega razmerja plačati ono delo, ki je zanj koristno in mu prinaša gospodarski dobiček. Sporno pa je, v koliko je dolžan plačati ono delo, katero je zanj radi predčasne razrešitve delovnega razmerja postalo brezpredmetno in brez vsake vrednosti.
Tak je pravni položaj v slučaju krivde delavca. Podobno je, ako delddaja-(k|c predčasno razreši delovno razmerje.
Ce je delodajalec delavcu predčasno brez kakega pravega vzroka odpovedal, s tem delovno razmerje ni prekinjeno ali razrešeno, temveč traja dalje do poteka časa, Za katerega jei bila delovna pogodba sklenjena. Če pa je (tila fsita sklenijtina na nedoločen čas, teče pogodba dalje do poteka zakonitega ali odpovednega roka. Delavcu ostane pravica do mezde nedotaknjena. More se zgoditi, da delodlajalec delavcu da upravičen ali utemeljen povod k odpovedi ali k predčasni razrešitvi delovnega razmerja. Delavec zapusti delo. S tem je delovno razmerjei ukinjeno in razrešeno, delavec pa more uveljaviti pravico 'do odškodhine.
Višina ddškodnilnev katero more po zakonitih predpisih uveljaviti delavec, se določa navadno poi višini mezde, katera delavcu v smislu pogodbe pripada. Ta mezda delavcu pripada za vas čas, dokler bi delovno razmerje v 'smislu pogodbe trajalo. Od te odškodnine pa Zakoni odšteje vse, kar si jj'e delavec radi tega, ker ni delal, prištedil ali kar je drugače zaslužil ali bi mogel zaslužiti, če je vedel najti delovno priliko. Ce bi delovno razmerje trajalo največ
Pismo rudarja
Četudi preprost delavec, mislim, da smem napisati par odkritih besed vsem onim svojim tovarišlem, ki so v zadnjem času postali malodušni in zanemarili delo v strokovni organizaciji. Ni dolgo temu, ko smio bili vsak na svojo podružnico ponosni in ko smo delali z veseljem im ljubeznijo. Naenkrat je nastal preokret. Kar čez ndč so se tovariši pričeli odtegovati delu, češ, saj je ves trud zastonj. Delavec v Jugoslaviji mi imel in ne bo imel pravice in čim hujšo borbo vodi, 'tem bolj ga zatirajo in tem slabše se mu godi.
Jaz sam sem imel priliko slišati odlične sodelavce v podružnici, ko so s tako motivacijo odklonih vsako nadalj-no borbo in s tem pokazali svojo malodušnost. Sam' nisem tak. Sem, že preizkušen v borbi in vem, da naš sveti boj mi odi danjes in me od včeraj, in vem, da vodi delavstvo že desetletja hude borbe in doživlja več (porazov kot uspehov. Toda navzlic temu ne smemo položiti orožja in se predati. Dokler ije v nas le iskrica življenja in krvi, moramo voditi borbo. Borbo na življenje in smrt. In
če Ibomo v tej (borbi neustrašeni, če ne bomo 'poznali malodušja, če bomo v 'borbi neizprosni (in jekleni, mora priti enkrat Preokret in imoramo doseči zmago.
Žalbstno je res naše življenje, ker smo zastonj trdno verovali že v lepšo bližnjo bodočnost. 'Prepričani smo bili, da bomo za dolgoletno trpljenje na bojnih poljanah nagrajeni s pravičnostjo, da ne bomo deset let po Vojni trpeli gladu in zmrzovali kot ismo v vojnih letih. In v tem prepričanju smo o tem prepričevali (svoje žene in otročičke, ki so z nami trpeli v hudih (časih. Prepričevali smo jih, da je gladu konec, da' je zime odslej konec, da bomo vsak dan siti in da se bomo v topli izbi greli in da na's v topli Obleki in obuvalu tudi na cesti ne bo zeblo. Naša pričakovanja se niso uresničila.
Dejstvo ostane, da stradamo danes hujše, kot smo za časa krvave voljne, da trpimo danes hujšo krivico, kot smo jo takrat. Nepobitno pa ostane tudi dej-'stvo, da ne smemo postati malodušni. Stisniti moramo zobe in pesti, strniti svoje vrste, vzdramiti zaspance, popraviti barikade — nalše strokovne organi-
zacije — in se pripravljati na nov boj, na boj za delavske pravice.
Ne bo nami pomagano, če isamo zabavljamo in preklinjamo, tudi ne, če si iščemo tolažbe po gostilnah in beznicah. Malodušja ne smemo poznati, še je v na|s krvi in moči, še nismo postali starci, še nismo godni za grob.
V začetku sem povedal, da se je mio jih tovarišev polotilo malodušje in (so nehali biti borci. Jaz nisem malodu-šen in mnogo jih je, ki so mojih misli. Zato moramo vsaj mi, ki poznamo življenje delavca, ki poznamo njegove borbe moramo vsaj mi na delo, da zanesemo v naše vrste zopet novega življenja, da ojačimo pozicije in strnemo naš krog. Res je, da ni uspehov, vsaj takih ne, da bi ise z roko prijeli. Pa to nas ne sme plašiti. 'Pomisliti moramo, da smo dolžni sebi in svojim: otročičkom očuvati to, kar smo si v dosedanji borbi pridobili. Če ne bomo čuvali, zgubimo še to. Naš nasprotnik je močan, močnejši od nas. Preži na vsak trenutek in čaka prilike, da nam ugrabi pridobljeno, da nas zasužnji še bolj.
Tovariši, težke so moje besede, težko sem jih napisal, morda So tudi ne-
rodne, ker okorna roka ne zna izbirati besed. So pa resnične in iz srca napisane. (Mene boli, ko gledam v dobo nazaj. Boli, ko se spomnim lepih dni, ko smo bili skupaj kovali načrte za bodočnost, se pripravljali naj 'borbo, učili mladino o naši zgodovimi, jo utrjevali v socijalizmu in jo pripravljali, da zasede naša imiasta, ko mi ostarimo in postanemo za (borbo nesposobni, boli, ko vidim, da so nekateri izmed nas začeli omahovati in se jih je lotila malodušnost.
Po tej poti ne naprej! Ustavimo se, preglejmo svoje vrste in poiščimo one, ki so se oddaljili, ali ki ostajajo doma. Privedimo Vse zopet v organizacijo, okrejpimo jih z besedo, pokažimo jim pravo pot in povejmo jim odkrito, da je naša borba dolga, neskončna pot, ki ise vije po samem trnju in ognju, povejmo pa tudi, da vodi ta pot k solncu. Nič se ne plašimo, če naše sobice še zakriva megla. Čim temnejša je sedaj naša pot, 'teim svetlejša nam 'bo, ko dospemo na vrh, ko zagledamo pravo in resnično sobice svobode, ko zagledamo konec našega suženjstva in ko prvič :»g£»bod-neje zadihamo.
Nič malodušja. Z vero v boljšo bo-
tni mesece, more •delaveic zahtevati izplačilo celotne na ta čas odpadajoče imelzde naenkrat, drugače pa le ob izplačilnih femminiih in z (zakonito dovoljenimi odbitki. V slučaju večije škode je naravno, da deldvec more zahtevati od-škodlnino za to večjo škodo.
V slučatju krivde na Obeh straneh, iimn sodišče dolžnost odločiti, ali in kar tetra stranka more uvel javiti pravico do oldškodninie in do katere višine.
Odškodninska pravica zastara v roku 6 mesecev.
Določila obrtnega reda so v nekate-rifa točkah različna od predpisov obč. drž. zakona.
Če delodajalec delavca predčasno' odpusti ali ima delavec izakoritli povod za predčasno razrešitev delovnega raz-
merja, more uveljaviti odškodninsko pratvlicG v višini dogovorjene plače z ostalimi prejemki, ki iso v zvezi z de-lovno pogodbo. V slučajih, kadar delodajalec svojo obrt opusti in radi tega delavca predčasno odpusti, ima delavec pravico zahtevati Odškodnino v višini •melzde, katera odpade na Odpovedno dObo. iV slučaju, da delavec predčasno razreši delovno razmerje, ima delodajalec možnost uveljaviti odškodninsko pravico. Kadar je krivda na obeh straneh, velljajo določila obč. drž. zakona. Obrtni red o temi ne govori.
Odškodninska pravica po obrtnem redu zastara v treh letih. Ako pa delavec po izstopu iz dela izjavi, da mu odškodnina ne pri tiče ali da iste ne bo uveljavljal, ta pravica ugasne.
Narodno-strokovna zveza
VOLITVE OBRATNIH DELAVSKIH ZAUPNIKOV.
Glasom pravilnika o volitvah delavskih zaupnikov, ki pravi v svojem 51. 2. »Dellavski in nameščenski zaupniki, kakor tudi njih namestniki se volijo redno v mesecu januarju vsakega leta«, se bodo vršile že prihodnji mesec v vseh obratih nove volitve zaupnikov. Lanskoletne volitve so bile samo poskus, ki se docela ni Obnesel, ker niso bili ne delavci, še manj pa podjetniki zadostno poučeni o važnosti teh volitev. Volitve ise tudi niso povsod izvršile ravno vsled tega nerazumevanja. Onim zapuriikarra, ki so pa bili izvoljeni, poteče v januarju mandat in se bodo povsod vršile nove volitve.
iNašim članom menda ni treba po-vdarjati važnosti teh volitev. O tem vprašanju smo veliko govorili na sestankih in simo o njem pisali tudi v nar šem glasilu. 'Potrebno pa je, da se vsi naši odbori, vSi člani in naši prijatelja resno pripravljajo na volitve. V vsaki tovarni, v vsakem obratu moramo dobiti svojega zaupnika, ki bo za časa volitev morali izvrševati naloge zaupnika naše organizacije po navodilih, ki jih bo prejel Odi centrale.
Podružnice naj takoj, če le možno, še pred prazniki skličejo sestanek olan-istva, na katerem naj se razpravlja samo o volitvi obratnih zaupnikov. Določijo naj se zaupniki za posamezne obrate in naj se jih poduči o vsem, kar morajo za volitve vedeti. Na sestanku naj se ponovno pazljivo prečiltajo navodila o volitvi zaupnikov, katera mora sak naš član dobro poznati. Kdor nima še teh pravil, naj ih nemudoma zahteva od centrale; dobi jih takoj.
Mesec december gre h kraju in stojimo tik pred volitvami, zato isd je požuriti. da nas volitve ne najdejo nepripravljene. Podružnični odbori naj takoj poskrbe v svojem okolišu za vse, kar je pri teh volitvah nujno potrebno. iPred-vsem, pridobivajte povsod in v vsakem obratu nove naše zaupnike, ki bodo za časa volitev vršili svojo dolžnost.
Podružnice opozarjamo, da ise imajo v pogledu volitev striktno držati navodil, ki jih dobijo te dni v okrožnici, katero jim pošlje centrala.
KJE IN KOLIKO OBRATNIH ZAUPNIKOV IMAMO VOLITI.
V	katerih podjetjih se vodijo zaupniki?
Navodila za volitve delavskih in na-meščenskih zaupnikov pravijo v členu 1. »V vseh podjetjih, navedenih v paragrafu 1. zakona o zaščiti delavcev, imajo delavci in nameščenci, ki so zaposleni v njih, pravico, izvoliti svoje zaupnike. Po zakonu o zaščiti delavcev pa so to vsa obrtna, induutrijska, (trgovska, rudarska in njim podobna podjetja na ozemlju kraljevine SHS, v katerih je zaposleno pomožno osobje, brez ozira na to, komu pripadajo, ali privatnim osebam ali javnim telesom, a! se opravljajo stalno ali začasno, ali obstoje v obliki glavnih ali postranskih podjetij, ki se opravljajo vzporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali funkcionirajo v obliki popolnoma samostalnih i podjetij ali pa kot sestavni deli poljedelskih im šumskih gospodarstev.« Po tem 'besedilu se imajo voliti delavski zaupniki v vsakem podjetju, privatnem ali državnem, če je v njem zaposlenih najmanj 10 delavcev.
Koliko obratnih zaupnikov se ima voliti?
Število delavskih zaupnikov se ravna po Številm delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju, in sicer tako-le:
V	podjetju, v katerem je zaposlenih:
1.	) do 20 delavcev se voli enega zaupnika;
2.	) od 21 do 50 delavcev se voli do največ 3 zaupnike;
3.	) od 51 do 100 delavcev se voli največ štiri zaupnike;
4.	) od 101 do 150 delavcev se voli največ 5 zaupnikov;
5.	) od 151 do 450 delavcev se voli največ 6 zaupnikov;
6.	) če je več nego 451 delavcev, voli vsakih nadaljnih 50 delavcev po enega
dočnost se zbirajmo v svojih edinicah, v svojih podružnicah, stopimo v medsebojne stike, združujmo se pdfom centrale v veliko družino razžaljenih in teptanih, in verujmo v oni čas, ki mora priti.
iNič malodušja. To je za ženske, moški, borec, ne sme tega poznati. 2e če pokažeš malodušnost, pokažeš, da niiisli vreden svojih prednikov, ki so se borili za socialno pravičnost, za boljše 'življenlje delavca, pokažeš sovražniku, da je prišel čas, ko te lahko zasužnji. Mi tega nočemo. Življenja hočemo, četudi trdega, vendar je življenje, ki nam daje nado, da še mi vseh dni konec.
Končam. Zapisal sem te besede tako, kot sem jih miiisfil. Nič jih nisem 'olepšal in pretiraval. Govoril sem tako kot je. Danes ni v delavstvu onega življenja, 'ki bi moralo biti. (Povsod vidim zlo malodušnost, ki nam ne prinese svobode. Svoje tovariše vsepovsod pozivam in rotim: proč z malodušnostjo, pokažimo, da smo možje1, da smo borci, ki hočejo življenja im ki se pripravljajo na Obračun, in ki bo moral dali delavcu — pravico.
V organizacijo! Na svlOla mesta vsi, ki ste možje, na svoja mesta Vsi, ki ljubite sebe, družino in delavslkli razred! Pod zastavo vsi, ki ste zreli za borbo! Na sestanke, seje in predavanja vsi, ki niste malo dušni. Taim se okrepimo, tam nabrusimo sivoj o orožje, tam dobimo novih moči za nadaljevanje borbe, ki nami je sveta. Podružnice naše se morajo ojačiti. V njih mora postati živo in veselo. (Pokazati moramo malodušne-žem, da nas borba, četudi je rezka in zahteva prav težke žrtve., veseli in da gremo veseli v vsak boj. Brez borbe ni zjmage. Ojačimo svoj duh, spoznavajmo resnico, ker potom resnice bomo spoznali krivico, ki se nam godi in ko to spoznamo, bomo zreli za vsak boj.
Izgovoril sem in želim, da bi moje besede Obrodile sad, da b§ malodušnost iz nas izginila, da bi naša armada zopet oživela in znova pričela bbrbo. Osvobodilno borbo, ki mora tlačenim in razžaljenim prinesti svobodo, lepše življenje in srečnejšo bodočnost.
Star rudar.
zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voitii več nego 16 zaupnikov.
O samem volilnetrn postopku bomo pisali v prihodnji številki lista.
Vsem podružnicam. Te dni smo razposlali vsem podružnicam okrožnico z ozirom na bližajoče se volitve obratnih zaupnikov. Odbore podružnic nujno prosimo, naj takoj skličejo sejo ali sestanek in naj o tej okrožnici razpravljajo in podvzamejo vse, kar se v okrožnici zahteva. Ako smatrajo za potrebno, naj o sestanku ali seji obvestijo centralo, ki bo poslala svojega zastopnika, da pojasni vse potrebno o volitvah. Volitve delavskih zaupnikov je smatrati za zelo važne in jim je posvetiti niaijVečjo pozornost. Ne sme biti obrata, kjer sie ne bi zaupniki volili in kjer mi ne bi imeli svojega zastopnika. Podružnice naj sledijo našemu klicu in se za volitve takoj pripravijo. Zadnji čas je tu in mi odlašati. Vsi do zadnjega na delo, da bomo pri volitvah častno izšli.
JAVNA DELAVSKA KUHINJA IN
BREZALKOHOLNA GOSTILNA.
Kar je Ljubljani še nujno manjkalo, dobi v kratkom. Javno delavsko kuhinjo in delavsko brezalkoholno gostilno. V palači Delavske zbornice se otvori v drugi polovici decembra javna kuhinja in brezalkoholna gostilna.
Namen te kuhinje je: da poskrbi za zdravo in ceno hrano samskim delavcem in delavkam, dalje poročenim, ki stanujejo izven Ljubljane in si želijo opoldanskega gorkega obeda in končno takim poročenim, kjer sta mož in žena zaposlena.
Abonenti 'bodo imeli tri vrste jedilnih listov. In Sicer: A) opoldne: tri dni v tednu zakuhano juho z mesoim in prikuho. Kadar se menja goveja juha z drugo, sledi meso v omaki s prilogami. Zvečer: prevladujejo mlečna jedila. B) opoldne: zakuhano govejo juho, goveje meso in prikuho odnosno omako in priloge. Kadar se menja goveja juha z drugo, isiledl pečenka, v postnih dneh (močnata jed. C) opoldne poleg hrane B) še vsak dan močnato jed (sladico) in zvečer kakor B). Cene so za A 8, zt B 12 in za C 14 Din dnevno brez zajtrka, z zajtrkom se cena zviša za 2 Din.
Taka kuhinja, katere se bodo gotovo v veliki meri poslužili tako delavci, kakor nameščenci, je bila za Ljubljano nujno potrebna in nje otvoritev toplo pozdravi jamo. Obenem vabimo vse maše člane, ki nimajo domače hrane, da se 'pošllužijo te kuhinje.
Informacije daje tajništvo Narodno (strokovne zveze ali Delavska zbornica.
ŠE O UKINITVI NEDELJSKEGA POUKA.
V eni zadnjih številk smo povedali, da se ije po zaslugi iNarodmo strokovne zveze ukinil na obrtno - nadaljevalnih šolah nedeljski pouk. Navedli smo fakta, ki držijo in ki dovolj jasno povedo, komu gre zasluga za ta uspeh. Naknadno pa beremo .'tudi v »Delavski politiki«, da je deliti to zaslugo z občinskima svetnikoma sooijalistične stranke Likarjem in Miklošičem, češ, da sta ta dva stavila predlog in je občinski svet na mihov predlog to isklenil. Kar smo povedali g. Gustinčiču, velja tudi za omenjena. Mi se z nikomur ne bomo tepli za prvenstvo, konstatiramo pa ponovno, da je edina Narodna strokovna zveza ona strokovna organizacija, ki se je z vso silo vrgla v borbo za odpravo ne-deljiSikega pouka in je borbo tudi izvo-j evala. S ito konstatacijo povemo vse, Pavovo perje pa je lepo samo na pavu, na drugih je brez okusa in smešno.
Znaki in slike. Potrpljenja je konec. Na naše opetovane pozive se še najdejo Podružnice, ki niso 'storile svoje dolžnosti in obračunale za znake in slike, aboravno so bile neštetokrat opozorjene na to. Zato bomo v prihodnji številki navedli vse one podružnice in njihove blagajnike, ki so na dolgu in ovi-raijo tako redno poslovanje. Nas pri tem ne zadene nobena krivda. Opozarjali smo dovolj dolgo.
ŠT. PAVEL.
Naša podružnica je imela v nedeljo 2. decembra skupno ‘sejo z Društvom
privatnih naimeščencev za Savinjsko dolino v Št. Pavlu in se je na tej seji sklenilo ustanoviti skupen prosvetni odsek, ki bo prirejal predavanja. V prosvetni odsek so bili izvoljeni z naše Strani Franc Skok, Franc Hribar in Miha Lapan, od nalmieiščencev pa Milan Zubčič kot predsednik odseka in Franc Habjan. Ker poznamo izvoljene člane odseka, smo trdno prepričani da bo podružnica imela od 'tega odseka velikih koristi. Odsek sam bo pokazal, da je kos svoji nalogi, ker mu na čelu stoji odlličen itovariš, ki se dela ne ustraši. Prvo predavanje bo začetkom januarja in 'bo predaval zastopnik Zveze društev privatnih nameščencev iz Ljubljane. Novemu prosvetnemu odseku želimo obilo uspeha.
VEVČE.
Podružnica Narodno strokovne zveze bo pričela v januarju s prirejanjem' predavanj. Odbor je o tem že skiepal in bo priredil tekom zime več lepih skioptičnih predavanj, na katera že sedaj opozarjamo naše članstvo in ostale delavce iz Vevč. Eno prvih predavanj bo ono o Jugoslaviji, kjer nas bo prer davatelj popeljal po naši lepi domovini in nam razkazal nje lepoto. To predavanje ima sto 'krasnih fotografskih posnetkov, ki nam predočiljo vso lepoto naše zemlje.
VIČ.
Podružnica Narodno istrokovne zveze bo priredila takoj v začetku januarja članški sestanek, združen s predavanjem. Predaval bo naš otrokovni tajnik tov. Kravos o Jugoslaviji. Opozarjamo vse člane na lepoto slik tega predava-irija in jih že v naprej vabimo, da pobe-tijo predavanje polnoštevilno. Kraj in čas v prihodnji išltevilki lista. Na sestanku bomo razpravljali o volitvah obratnih zaupnikov in o delu podružnice.
LITIJA.
Naš prosvetni odsek je pridno na delu in smo imeli že več prav lepih predavanj. V prvi polovici januarja bomo imeli članski sestanek, na katerem se bomo pogovorili o volitvah delavskih zaupnikov in drugih organizacijskih zadevah. Sestanku bo prisostvoval tudi zastopnik centrale, ki nam bo poročal o kongreisu delavskih zbornic v Beogradu. Članstvo vabimo, da se odzove vabilu v kar največjem številu z ozirom na važnost dnevnega reda. Kdaj se bo sestanek vršili, bodo člani pravočasno obveščeni.
LOGATEC.
iKot smo že zadnjič poročali, se bo vbil pri nas članski sestanek in pozneje tudi sktoptično predavanje. Z ozirom nai praznike je odbor sklenil, da se vrši sestanek takoj po praznikih, vsekakor pa pred novim letom. Na sestanku bo poročal strokovni tajnik tov. Kravols o kongresu delavskih zbornic v Beogradu. Pogovorili se bomo tudi o bližajočih se volitvah obratnih zaupnikov. Sestanek 'bo zelo važen in se ga morajo udeležiti prav vsi člani. Članstvo bo plamen o obveščeno o sestanku.
PTUJ.
'Ptujska podružnica NSZ ba priredila v prvih dneh januarja članski sestanek, na 'katerettn bo delegat centrale poročal o volitvah delavskih zaupnikov in dal vsa potrebna navodila. Ker mora vsak naš član biti o tem važnem vprašanju poučen, je njegova dolžnost, da se isestanka udeleži. Na sestanku bomo gdvarili tudi o drugih društvenih zadevah in se bomo obenem dogovorili glede predavanj. Odbor je o tem že sklepal, vendar hoče silišalti tudi mnenje članstva. O sestanku bodo člani pismeno obveščeni.
JESENICE.
Vse članstvo opozarjamo, da do novega leta poravna zaostalo članarino in da lahko zaključimo blagajniške knjige. — V vseh društvenih zadevah sprejema tovariše na svojem stanovanju na Savi tov. Rado Lavsegar. — Predavanje o dunajski revoluciji se vrši v nedelo 30. L m. ob pol desetih dopoldne pri g. Kobalu na Savi. — Prosimo, da se člani predavanj udeležujejo polnoštevilno. Predavanja so dostopna
vsakomur in ni vstopnine. — /Podružnica priredi Silvestrovo (zabavni večer) pri g. iKotoallu na Savi. Tudi na Silvestrov večer 'so vabljeni vsi člani. Nihče nalj ne ostane doma ta večer. V skupni in veseli družbi si 'bodo želeli srečno novo leto, ki bi naj bilo srečnejše tudi za naše delavce. Pripeljite na Silvestrovo s seboj tudi svoje družine. Že v naprej isi rezervirajte prostore.
VELIKA ZVERINA ALI DRŽAVNO
TAJNIŠTVO KLERIKALNE STROKOVNE ORGANIZACIJE.
Ja, ja, to pa to. Klerikalna strokovna organizacija je postala državna in ne bo mnogo časa poteklo, ko dobimo novo ministrstvo. Ministrstvo Jugoslovanske strokovne izveze. Za enkrat je dobila 'samo državno tajništvo in se radi tega ne bo bavila z malenkostnimi vprašanji, temveč samo z velikimi, z državnimii. In da ibo nje delo večje, ji bo »lahko« pripadal delavec katerekoli-sibodi pokrajine Jugoslavije. Že dr. Krek ji (je prerokoval, da bo postala jugoslovanska in pozneje državna, Pi-tako gre pa delj in ji prerokuje ministrstvo, ki se ne bo bavilo z malimi vprašanji, me go isamo »sa velikim«. O, sancta simplicitas! Ena izmed zadnjih »Pravic«, prav za prav »Državnih jugo-islovenskih delav. Pravic« 'je prinesla to senzacijonalno vest. Samo škoda, da me pove, kako mislijo to državnost. Mi imamo tudi pravila za celo ozemlje kraljevine SHS, imamo 'Povsod zveze, povsod svoje ljudi, pa zato še nismo postali državni. Morda pa to velja samo za čas, dokler je največji Slovenec v vladi. In ko gre ta iz Beograda, bo šel za njim tudi državni jugoslovemski (sekretarijat klerikalnih socijalistov. Klerikalcem res od srca in iskreno čestitamo na novi pridobitvi. Nas le veseli, da \se bodo odslej bavili samo z velikimi vprašanji in prepustili vsa manjša nam. JSZ !je že parkrat pokazala, da ni zmožna reševati malih vprašanj in zato bog pomagaj delavstvu, če se loti reševati velikih. Dokler bo Korošec v Beogradu, bo 'šle nekako šlo, kako bo potem — vederemo. H koncu še skromno vprašanje. Ali so tajniki državnega sekretarijata in državna JSZ tudi državni tajniki? Ne gre za 'titel, gre za čast, da vemo v bodoče ‘pravilno titulirati nove gospode državne tajnike. Dixi.
»NACIONALNI« ILI ŽUTI SINDIKATI.
Pred dvema lefcolma je izdal Central, sekretarijat delavskih zbornic v Beogradu brošuro »Radnički sindikati« izpod peresa tajnika dr. Živko Topalovi-ča. V tej brošuri razpravlja tudi o narodnih (Strokovnih organizacijah, katere splošno imenuje »žute« (rumene). Tega naslova za nacionalne organizacije se kaj radi poslužujeo v zadnjem času vse nam nasprotne organizacije, četudi so same trdno prepričane, da se našo Nardno (strokovno zvezo ne more in ne sme uvrstiti v red nekdanjih »Žutih« organizacij. Pog.eijmo, kaj pravi dr. Topalovič, odkod naziv žute organizacije. Pripominjamo takoj začetkoma, da centrlani tajnih 'delavskih zbornic ni imel pravice in ne bi smel trditi za nacionalne, katero besedo nota bene stavlja še v ušesca, naziv »žute«. On pravi: »Naziv ,žuti’, v kolikor se lahko j dožene, izvira iz enega izmed pokretov j v letu 1900 pri Šnajder -Krezou v Mont- j oolemimu. Delavci, ki so hoteli prene- j hati is štrajkom, so se zbrali v nekem ! lokalu k 'razpravi. Štrajkujoči so napadli lokal in razbili okna. Stavkokazi so takoj nalepili na razbita okna kartone rumene barve. Od tod naziv .rumeni.«
Nikjer tedaj ne navaja dr: Topalovič, da so ti stavkokazi pripadali nacionalnim krogom in si vzlic temu lasti pravico dati tak naziv baš nacionalnim, odnosno narodnim strokovnim organizacijam.
Dalje navaja v brošuri, da so se razširili »rumeni« najbolj na Francoskem in navaja njih delovni program, v katerem pravi 3. točka, da so zavrgli vsako stavko, ki nima izrazito ekonomski značaj in ki ni izzvana z nepopustljivostjo poslodavčev.
Kot vidimo so z »rumenimi« obeleženi oni delavci, ki postanejo stavkokazi. Potemtakem bi moral dr. Topalovič dati tak naziv vsem v državi obstoječim strokovnim organizacijam, ker mu 'bodo gotovo znane stavke, kjer so bili i komunisti i socijalisti i klerikalci med stakokazi. Ce je n. pr. vodil stavko ko-munlfcit, mu ije gotovo za vrat skočil so-cijaisit, če jo je vodil socijalist, mu je na vrat skočil klerikalec (zadnja stavka (Titan«), zakaj tedaj obeležiti ravno one organizacije, ki so morda dale najmanj stakokazov, z »rumeno« organiza-cio, ko bi prav za prav spadal la častni naziv vi-em obstoječim organizacijam. Če ije dr. Topalovič pozabil na 'borbo med socialisti in komunisti v Brodu na Savi in drugod ,mu lahko poslužimo z glasili obeh organizacij in mu dokažemo črno na belem, da ima v svojih vrstah še največ tako zvanih rumenih ljudi. Centralni 'tajnik dr. Topalovič nam je dolžan odgovoriti, zakaj je dal v naslovu Nacionalni ili žuti sindikati besedo nacionalni v ušesca in zakaj je te organizacije Obeležil z žutimi. Dokaže naj nam, da so dale samo nacionalne organizacije stavkokaze. Da se 'razumemo: Brošura je izdana pri nas in smo prepričani, da je hotel podati sliko o naših strokovnih organizacijah, zato mu stavljamo 'tako vprašanje.
Govori dalje o prilikah v Nemčiji in nikjer ne navaja, da iso bili tamkajšnji stavkokazi baš narodno zavedni delavci. Zakaj potem ta madež na nacional, sindikate?
Če ibi šlo po principu dir. Topalovi-ča, bi potem bili i socialisti i komunisti i klerikalci oni trenutek nacionalni, ko bi šli med stavkokaze. In vsi njihovi ljudje, ki so že bili med stavkokazi, ponavljamo, dokazi so v njihovih Listih, so z onimi momentom postali nacionalisti.
Ker smo kot narodna organizacija strokovno organiziranega delavstva tudi registrirani pri Delavski zbornici in tudi za uto poučujemo in smo tedaj prispevali .tudi za izdano brošuro, zahtevamo odgovor od centralnega tajnika dr. Topaloviča in isi pridržujemo pravico spregovoriti resno besedo o tem tudi na drugem mestu.
Mi bomo odslej vsakogar, ki nas napada z »žutim«, ogovorili z isto besedo in bomo v to bolj upravičeni, nego go drugi napram nam. Najmanj stavkokazov smo dali mi. Največ baš oni, ki so nas zadnji napadli s to besedo.
NEKDO SE SEDAJ JEZI.
»Državna delavska pravica« pravi, da se nekdo sedafj jezi. Ne nekdo, jezimo se mi in ne sedaj, temveč smo se jezili skozi celo dobo pogajanj nad je-zuitiztmom krščanskih isocijalistov. Očitajo molk. Res gospodje, molčali smo, a je to vaša zasluga. Spomnite se, da ste nas vabili, naj gremo Vleč voz iz blata in ko smo prišli k sodelovanju, niste smatrali za potrebno, da bi nam bili dali na razpolago vsaj en izvod osnutka kolektivne pogodbe, za katero se je bil boj. Spomnite so zadnjih dni pogajanj, ko ni razen vas nihče izmed delavske delegacije imel na razpolago osnutka nove pogodbe, še četo zastopnik Delavske zbornice si jo je moral izposoditi od delodajalca. iVaši zaupniki so pa imeli celo po dva izvoda. Ob vsem početku smo videli vaš manever. Onemogočili ste nam vpogled v osnutek, da ne bi ob pravem času opozorili delavstvo na bistvo vaše in naše borbe. Priznati morate, da je težko debatirati o stvari, katere ne poznate. Očitek, da je »Jutroi« padlo v hrbet, je za lase privlečen. Potemtakem bi mi 'lahko vam očitali, da ste padli v hrbet socijalistom za časa stavke v »Titanu«, ker je takrat »Slovenec« zelo nesocijalno pisaril. Nas le veseli, da smo lahko konstatirali vašo nelojalnost in da ste nam dali priliko, spoznati vas od blizu. Odslej bomo znali 'drugače nastopati z vami v družbi. Kar se pa tiče zaslug, le povprašajte malo papirničarje, kako so veseli. Obljubovali ste nebesa, a kaj ste jim dali, to 'jim povejte! Nas naša dva »kimovca« veselita in vemo, da
i bosta mnogo več napravila za delavce, koit vsi vaši mogotci, četudi so postali čez noč »državni«. Za danes dosti, če bo treba, pa več. Pika.
Potrebno je, da se sleherni delavec in nameščenec kar najbolj zanima za svojo največjo in najvažnejšo socialno ustanovo: za okrožni urad za zavarovanje delavcev. Prinašamo zato nekaj podatkov iz letnega poročite OUZD:
Članstvo
se je napram i. 1926 dvignilo in sicer je povprečno število članstva v letu 1927 znašalo (v letu 1926 75.325), 7220 več nego prejšnje leto. Ta številka ne more pomeniti, da se je brezposelnost zmanjšala ali da se je ublažila gospodarska kriza. Porast članstva je zaznamovati v glavnem le v stavbni in tekstilni industriji. Dotok delavstva z dežele v tovarne je večji, kakor po-Ireba. Zato brezposelnost, katera na zavarovanje zelo kvarno vpliva, ni manjša od prejšnjih let
Na drugi strani pa je porast števila članstva posledica sistematičnejše revizije obratov. Potom teh revizij je bilo tekom leta izvršenih 2087 prijav za osebe, katere po poslodavcih prej sploh niso bile prijavljene ,dalje 2494 mezdnih izprememb iz nižjega v višji mezdni razred. To pomeni zvišanje mesečnih prispevkov za Din 52.394.72 in Din 202.863.12 naknadnega predpisa. To je eden vzrokov, da je urad zaključil z aktivno bilanco.. Revizije cbratov so potrebne, da se doseže enaka obremenitev vseh delodajalcev in doseže pravilna zavarovana mezda, katera tvori hrbtenico vsega zavarovanja.
'Povprečna zavarovana mezda je v 1. 1927 znašate Din 23.26 napram Din 22.23 v letu ■ 1926, s čemur se je povprečni mesečni bolmško-zavarovailni predpis na osebo dvignil od Din 35.70 v letu 1926 na Din 36.62 v letu1 1927, kar pomeni zvišanje mesečnega predpisa za Din 82.545.—. Višja zavarovana mezda omogoča aktivnejše poslovanje urada.
Na 'podlagi gornjih številk je znašal
bohuško-zavarovalui predpis v 1. 1927
Din 36,271.437.77 napram Din 32 milj. 267.169.57 v 1. 1926. Predpis za Delavsko zbornico v letu 1927 'Din 1 milj. 781.803.82, za Borzo dela Din 1 milj. 798.000.11, za nezgodno zavarovanje D 8,574.250.88. 'Skupaj je bilo iz vseh naslovov predpisano Din 48,425.990.58. Zaostanek vseh predpisanih, toda ne-uplačanih prispevkov je dne 31. XII. 1927 znašal Din 13,483.396.03 ali 27.84 odst. celotnega čistega predpisa v letu 1927. Normalen na j višji zaostanek bi pri načinu našega predpisovanja prispevkov znašal 33l/3%, minimalen zaostanek pa 25% enoletnega predpisa.
V izkazanem so seveda obseženi tudi zaostanki iz prejšnjih let.
Ljubljanska oblast izkazuj Din 7 mil. 621.299.47 zaostanka (56.52 %), mariborska pa Din 5,862.096.56 (43.48 %), dočim ljubljanska oblast izkazuje po stanju 30. VI. 1927 :	48.790 članov
(57.16%), mariborska oblast 36.574 članov (42.84%).
Povprečni letni predpis na člana in leto (od celotnega predpisa!) znaša Din 586.66 (v letu 1926 Din 580.70) ali pri 300 delovnih dneh na dan in člana Din 1.95. Torej za Din 1.95 je dnevno in za osebo obremenjeno posamezno1 gospodarstvo iz naslova teh socialnih bremen!
Število obolenj
(spojenih z delanezmožnostjo) je znašalo leta 1923 : 36.589 slučajev; na 1000 članov 495 slučajev; leta 1924: 39.210 j Slučajev — na 1000 članov 527 sluča- i jev; leta 1925 : 36.403 slučaje —na 1000 ! članov 499 slučajev; leta 1926: 29.750
Kdo je naš narod?... posebno ti, ki se sklicujejo na majoritetni princip, morajo priznati, da so naš narod — delavci, dninarji in službujoči, kajti teh je velika večina. — T. G. Masaryk.
slučajev — na 1000 članov 394 slučajev. Te številke značijo, da je v posameznih letih skoro vsak drugi' član zbolel!
Število bolezenskih dni je znašalo: leta 1923 : 580.739 bol. dni — na 1000 članov 7.858 dni; leta 1924 :	607.278
bol. dni — na 1000 članov 8.169 dni; leta 1925 : 571.944 bol. dni — na 1000 članov 7.855 dni; leta 1926 : 618.963 'bol. dni — na 1000 članov 8217 dni.
Število smrtnih slučajev 'je znašalo: leta 1923 : 327 — na 1000 članov 4.24 smrtnih stečajev; leta 1924 : 204 — na 1000 članov 2.74 smrtnih slučajev; leta' 1925 : 238 — na 1000 članov 3.26 smrtnih slučajev; leta 1926 : 459 — na 1000 članov 6.09 smrtnih stečajev.
Delanezmožnost je trajala povprečno v letu 1923: 15 dni, leta 1924: 15 dni, leta 1925: 15 dni in leta 1926: 20 dni, kar ima svojo utemeljitev delno v tem, ker je urad bolnikom, obolelim za tuberkulozo, pričel v tem letu1 nuditi zdravljenje v zdraviliščih za jetične (Golnik). Tako tečenje pa je dolgotrajno. Tudi delanezmožnost vsled veneričnih bolezni se je zvišate od leta 1923 do 1926 za tri dni. Vendar je pričakovati, da povprečna delanezmožnost v bodoče ne bo irastla, kljub razširjenosti veneričnih bolezni, ker izkazuje zdravniška veda na tem polju velik napredek im radi zelo intenzivne brige za Ijictične člane. Poškodbe, prvenstveno kostolomi, izkazujejo v letu 1926 izboljšanje napram letu 1923 za 8 dni povprečne d e 1 an e zmožno s t i. Pri tem je opozoriti, da za obratne nezgode nosi stroške prvi hštirih tednov bolniška panoga (ter da za nadaljno obolenje v breme nezgodne panoge delanezmožnost v tej statistiki ni zapopadema. Pri porodih se opaža trajanje delanezmož-nosti s povprečno 67 dnevi leta 1926. Iz tega sledi, da porodnice čas dveh mesecev po porodu izrabijo v 90% Slučajev, med tem ko pred porodom izostanejo od dela šele, ko istega vsled nosečnosti ne morejo opravljati. Najdaljšo bolezensko dobo (41.7 dni) izkazuje grafična stroka, dalje dninarji (35.3) itd.
Da se na eni strani onemogoči simulacije bolnikov in s temi zvezano zlorabo OUZD, na drugi strani pa člane pritegne k intenzivnejšemu in ev. specielnemu zdravljenju, je urad na odredbo zdravnikov izvajal nadpreglede, ki pokazujejo v letu 1927 naslednji rezultat:
iV nadpregled je bito pozvanih 5075 oseb, od teh je bilo pregledanih 3819 in 1890 spoznanih delazmožnim, kar znaša 49.49% od pregledanih. Ostali pozvani se k nadpregledu sploh niso javili. Te številke povedo, kako velike važnosti so nadpregledi.
V	bolnicah je znašal stalež bolnikov začetkom teta 1927: moških 189, ženskih 135; prirastlih tekom leta moških 3618, ženskih 2058; odpadlih tekom leta moških 3.546, ženskih 2030; stalež koncem leta 1927; moških 261, ženskih 163.
V	kopališčih je 'bilo začetkom leta 1927: moških 0, ženskih 0; prirastlih tekom leta: moških 25, ženskih 11; odpadlih tekom leta 25 moških, 11 ženskih. Stalež koncem leta 1927: 0.
(Dalje prihodnjič)
ZIM? „ir v vsi! jam Idu!
Naše zavarovanje za slučaj bolezni
Zanimivosti iz poročila Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. — Število članstva, obolenj, višina dajatev, zdravniška služba in nezgodno zavarovanje.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.