Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 53–69 53 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article POŠKODBE DREVJA ZARADI ABIOTSKIH NARAVNIH MOTENJ NA BUKOVIH RASTIŠČIH V SLOVENIJI S POUDARKOM NA SNEGOLOMIH INDIVIDUAL TREE DAMAGE DUE TO ABIOTIC NATURAL DISTURBANCES ON EUROPEAN BEECH SITES IN SLOVENIA WITH THE MAIN FOCUS ON SNOW DAMAGE Blanka KLINAR 1 , Matija KLOPČIČ 2 , Andrej BONČINA 3 (1) Plavški rovt 47, 4270 Jesenice, blanka.klinar@gmail.com (2) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, matija.klopcic@bf.uni-lj.si (3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, andrej.boncina@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20–40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomla- danskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina sne- ga v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih. Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, poškodovanost, sneg, naravne motnje ABSTRACT We studied snow damage to individual trees in beech stands in Slovenia. The analysis included 22,609 compartments with at least 10 % of European beech (Fagus sylvatica) in the total growing stock. In salvage harvesting due to snow and wind damage, conifers represented a higher proportion than deciduous species, yet their proportions were similar after ice damage. Mainly younger and middle-aged trees of 20–40 cm in dbh were damaged by heavy snow load. On a sample of 363 compartments, for which data on daily snow precipitation were obtained, a binary logistic regression model to predict the probability of snow damage occurrence was developed. The sum of snow cover in spring months, phytogeographical region, rockiness, slope in- clination, and bedrock were statistically significant predictors; the key predictor was the sum of snow cover in spring months. The relatively high salvage felling in forests on beech sites can partly be explained by alterations in forests due to the admixture of Norway spruce (Picea abies), since beech is less susceptible to snow damage compared to spruce. To improve stand resist- ance, classical thinnings from above should be frequent and of lower intensity, or alternative types of crop tree situational thinning should be applied in younger and middle-aged even-aged stands. Key words: Fagus sylvatica, European beech sites, binary logistic regression, damage occurrence, damage, snow, natural disturbance GDK 42:423.4+187Fagus sylvatica(497.4)(045)=163.6 Prispelo / Received: 19. 5. 2020 DOI 10.20315/ASetL.122.5 Sprejeto / Accepted: 27. 7. 2020 1 UVOD 1 INTRODUCTION Sneg je pomemben povzročitelj motenj v borealnih gozdovih in gozdovih zmernega pasu severne (Fischer in sod., 2013) pa tudi južne poloble (Guild, 1986); na globalni ravni je manj pomemben (npr. Seidl in sod., 2011). Schelhaas in sodelavci (2003) navajajo, da naj bi bil letni obseg snegolomov v Evropi v povprečju okoli milijon m 3 drevja, kar pomeni 3 % celotne količine po- škodovanega drevja zaradi ujm; najpogosteje so bili pri- zadeti mlajši in srednjedobni sestoji na nadmorskih vi- šinah med 600 in 1000 m. Države z relativno največjim obsegom poškodovanega drevja zaradi snega so Nemči- ja, Avstrija, Češka in Slovaška (Schelhaas in sod., 2003). 54 Klinar B., Kl opč ič M., Bonč ina A.: P ošk odbe dr e v ja zar a d i abio tsk ih nar a vnih mo t enj na buk o v ih r ast išč ih v Sl o v eniji ... Na poškodbe drevja vplivata predvsem količina in/ ali lastnosti snega (Nykänen in sod., 1997). Značilnosti in količina snega so odvisne od vremenskih in delno tudi orografskih razmer. Gostota snega je različna, go- stota suhega hladnega pršiča je okoli 50 kg/m 3 , gostota južnega snega, ki pada skupaj z dežjem, pa tudi do 300 kg/m 3 (Rakovec in Vrhovec, 1998). Deankovič (1969) pri obsežnem snegolomu na Pokljuki omenja specifič- no težo celo 405 kg/m 3 . Obtežba dreves s snegom povzroči poškodbe. Po- glavitne poškodbe dreves so (Nykänen in sod., 1997): 1) prelom debla; 2) odlom debla; 3) odlomi vej v kro- šnjah, dela krošnje ali cele krošnje; 4) izruvanje; 5) upogib. Na prelom debla ali vej vplivajo dimenzije drevesa, razvitost koreninskega sistema drevesa in talne razmere ter vrstno specifičen modul elastično- sti drevesa (Lavers, 1969). Možnosti za odlom debla se zmanjšujejo s kubom prsnega premera, za izruva- nje drevesa pa s produktom višine drevesa in kvadra- ta prsnega premera (Petty in Worrel, 1981; Peltola in sod., 2000). Upogib dreves je posledica velikih obtežb krošenj s snegom, lahko pa tudi snežnih plazov ali pre- mikov snega. Drevesa manjših dimenzij so bolj dovze- tna za upogib kot za druge oblike poškodb (Williston, 1974); tanjša debla zaradi večje elastičnosti prenesejo povitje brez prelomov. Včasih pride do povitja takoj nad koreničnikom, tako da imajo debla obliko črke »J«. Po obremenitvi s snegom ostane drevje povito nekaj dni do nekaj mesecev ali celo več let. V skrajnih pri- merih, posebno ko je kot upogiba drevesa večji od 60°, ostane drevo trajno povito (Williston, 1974). Na snežno obtežbo drevja in poškodovanost dreves vplivajo vremenske in rastiščne (predvsem topograf- ske) značilnosti, pa tudi drevesne in sestojne značilno- sti (Solantie in Ahti, 1980; Solantie, 1994). Vremenske razmere vplivajo na obtežbo krošenj s snegom pred, med in po sneženju. Pri temperaturah, nižjih od -5 °C, se sneg ob sneženju ne oprijema podlage, pri viš- jih temperaturah (-5 °C do 0,6 °C) pa se akumulira na krošnje dreves (Solantie, 1994). Poškodbe so večje, če se temperature, ki so bile v pričetku sneženja nad 0 °C, med sneženjem spustijo pod ledišče, pri čemer se sneg še bolj oprime vejic (Rottman, 1985; Zubizarreta- Gerendiain in sod., 2012) in se zato na krošnjah aku- mulira večja količina snega (Bunnel in sod., 1985). Če temperatura v triurnem obdobju po sneženju preseže +6 °C, postane sneg dovolj moker, da zdrsne z drevesa (Solantie in Ahti, 1980; Solantie, 1994). Dežne in rosne kapljice, ki se pri temperaturah pod lediščem akumu- lirajo na drevesa kot led oziroma žled, lahko poveča- jo obremenitev dreves zaradi snega tudi za 50–60 % (Nykänen in sod., 1997). Veter nizkih hitrosti (< 9 m/s) ob sneženju pogosto prispeva k večji akumulaciji sne- ga na krošnjah dreves, še posebno v primeru mokre- ga snega, veter višjih hitrosti pa sneg odpihne z vejic (Kangur, 1973; Gill, 1974). Rastiščne (predvsem orografske razmere) vplivajo na količino padavin, temperaturo zraka in hitrost ve- tra in s tem tudi na obtežbo dreves s snegom in njiho- vo poškodovanost. Z nadmorsko višino se v splošnem povečuje hitrost vetra, temperatura zraka pa se znižu- je. V srednji Evropi so največje poškodbe povzročene zaradi snega na nadmorskih višinah med 500 in 900 m, nad 1000 m pa so manjše, saj je pojavnost težkega mokrega dežja tam manj verjetna (Rottmann, 1985). Izsledki raziskav niso enotni glede vpliva naklona na poškodovanost drevja zaradi snega. V nekaterih razi- skavah poročajo o neznatnem vplivu (npr. Nykänen in sod., 1997), v drugih pa, da so sestoji na strmih pobo- čjih bolj (npr. Schütz in sod., 2006) oziroma manj (npr. Jakša, 1996) dovzetni za poškodbe zaradi snega. V sre- dnji Evropi je stopnja poškodovanosti gozdov večja na pobočjih s severno, severovzhodno, vzhodno, včasih pa tudi jugovzhodno ekspozicijo (Rottmann, 1985). Ugo- tovitve o vplivu privetrne ali zavetrne lege na poškodo- vanost drevja zaradi snega si nasprotujejo (Klopčič in sod., 2009). Na poškodovanost drevja vplivajo tudi tal- ne razmere. Skalovitost in zamočvirjenost gozdnih tal povečuje dovzetnost dreves za poškodbe zaradi snega (Solantie, 1994; Zubizarreta-Gerendiain in sod., 2012). Na poškodovanost dreves vpliva tudi matična podlaga, saj naj bi bila drevesa na kislih podlagah pogosteje po- škodovana (Dvorak in sod., 2001). Ko so tla zamrznje- na, so možnosti za izruvanje dreves znatno manjša. Drevesne in sestojne značilnosti vplivajo na obseg in vrsto poškodb dreves zaradi snega (npr. Petty in Worrell, 1981; Rottmann, 1985; Valinger in sod., 1994; Nykänen in sod., 1997). Občutljivost drevesnih vrst za snežne ob- težbe je različna, saj so med njimi razlike v značilnostih krošenj, mehanskih lastnosti lesa in poteku rasti. Listav- ci so po razlistanju manj dovzetni za poškodbe zaradi snega (Rottmann, 1985; FAO/ECE/ILO, 1996). Odlom debla ali vej je najpogostejša oblika poškod- be dreves zaradi snega. Te poškodbe so pogoste v sre- dnjedobnih pa tudi starejših sestojih (Williston, 1974; Petty in Worrell, 1981; Slodičak, 1995). Za navadno smreko je značilen odlom dela krošnje oziroma vrha (Valinger in sod., 1994), za rdeči bor (Pinus sylvestris L.) in listavce, na primer brezo (Betula ssp.) (Valinger in sod., 1994) in bukev (Stanivuković, 2013), pa tudi odlom debla, pogosto na sredini krošnje, pod njo ali blizu koreničnika. Mesto odloma oziroma preloma je odvisno od mesta zožitve debla, mehanskih lastnosti lesa in »nepravilnosti«, kot so grče in okužbe s troh- Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 53–69 55 nobnimi glivami (Stanivuković, 2013). Za odlom de- bla so bolj dovzetna drevesa z visokim dimenzijskim razmerjem, še posebej so ranljiva drevesa z dimenzij- skim razmerjem, večjim od 90 (Petty in Worrel, 1981; Rottmann, 1985; Peltola in sod., 1997). Dimenzijsko razmerje se s starostjo dreves znižuje, zato so starejša drevesa praviloma manj dovzetna za poškodbe. Spre- minjanje dimenzijskega razmerja je odvisno od dreve- sne vrste ter rastiščnih in sestojnih razmer. Drevesa z asimetričnimi krošnjami so dovzetnejša za poškodbe zaradi snega (Mlinšek, 1966; Jakša, 1996), tista z ozkimi krošnjami pa so zaradi manjše snežne obtežbe in tlačnih napetosti odpornejša proti poškod- bam kot drevesa s širokimi krošnjami (Diaci, 2006). Iglavci z visečimi vejami in ozkimi krošnjami, takšne so nekatere provenience navadne smreke, omorike (Pi- cea omorika (Pančić) Purk.) in Picea mariana Mill., so veliko manj dovzetni za poškodbe zaradi snega kot vr- ste iglavcev s horizontalno razporeditvijo vej in široko krošnjo, npr. rdeči bor (Cannell in Morgan, 1989). Tudi globina krošnje je pomemben dejavnik, saj se z dolžino krošnje znižuje težišče obremenitve s snegom, s čimer se zmanjšuje možnost odloma debla oziroma upogiba drevesa (Mlinšek, 1966; Rottmann, 1985). Lastnosti sestoja prav tako vplivajo na odpornost dreves na snežne obtežbe, med najpomembnejšimi so drevesna sestava, gostota, višina in vertikalna zgradba gozdnih sestojev. V bukovem gozdu je bila višina izmer- jenega snega na gozdnih tleh v povprečju za 63 % višja v primerjavi z izmerjeno višino snega v smrekovem goz- du, kar pomeni, da je intercepcija v smrekovih gozdo- vih bistveno večja (Suzuki in sod., 2008; Kantor in sod., 2009). S spreminjanjem drevesne sestave gozdnih se- stojev se torej njihova dovzetnost za poškodbe pri ena- kem vplivu biotskih in abiotskih dejavnikov spremeni. Mlajši in gostejši sestoji so praviloma dovzetnejši za poškodbe zaradi snega, saj se večina zapadlega sne- ga oprime drevja, v redkejših sestojih pa se znaten del snežnih padavin odloži na tla (Petty in Worrel, 1981). V gostejših sestojih so krošnje pogosto bolj asimetrič- ne in krajše, dimenzijsko razmerje drevja je višje, kar zmanjšuje stabilnost drevja v primeru velikih obtežitev (Valinger in sod., 1994). Zato se posamično drevje, po- gosto pa drevje v skupinah, upogiba in lomi. Tveganje za poškodbe zaradi snega se z višino drevja praviloma po- večuje (npr. Valinger in Lundqvist, 1993; Müller, 2002), vendar je treba ta parameter presojati z drugimi zna- čilnostmi dreves, na primer z dimenzijskim razmerjem. Enomerni sestoji so za poškodbe zaradi snega do- vzetnejši od raznomernih (Martin-Alcon in sod., 2010; Gizachew in Brunner, 2011). V raznomernih sestojih se znaten del snežnih padavin odloži v vrzelih (mlad- ju), dimenzijsko razmerje odraslih dreves je praviloma nižje, njihove krošnje so pogosto večje in bolj sime- trične kot v enomernih sestojih, kar povečuje odpor- nost drevja na poškodbe (Gizachew in Brunner, 2011; Brang in sod., 2014). Na dovzetnost sestojev za snegolom vplivajo tudi opravljena redčenja. Sestoji so v nekajletnem obdobju po redčenju praviloma bolj ranljivi (Shepard, 1975; Klopčič in sod., 2009), a po nekaj letih ta učinek izzveni. Pri poškodbah zaradi snega pogosto nastanejo tudi interakcije z drugimi povzročitelji poškodb, kot sta predvsem žled in veter (Nykänen in sod., 1997; Gar- diner in sod., 2000). S snegom (ali žledom) obtežena drevesa so bolj dovzetna za vetrolom kot drevesa brez snega. Zaradi snega poškodovano drevje je pozneje tudi bolj dovzetno za okužbe z glivami ali napade in- sektov (Rottmann, 1985; Valinger in Lundqvist, 1994; Klopčič in sod., 2009). Raziskav poškodb dreves ali sestojev zaradi snega ni veliko. Snegolomi so pogostejši v borealnih gozdo- vih, saj so snegolomi pogostejši v gozdovih s prevladu- jočim deležem iglavcev (Valinger in Pettersson, 1996; Wallentin in Nilsson, 2014). Pa vendar so pogosti tudi v srednji Evropi, saj so gozdovi pogosto spremenjeni in je delež iglavcev visok (npr. Deankovič, 1969; Rot- tmann, 1985; Schelhaas in sod., 2003; Klopčič in sod., 2009). A spremembe v režimu padavin, tudi snežnih padavin (Dolinar, 2019), bi lahko vzorce snegolomov spremenile, zato smo želeli preučiti vpliv snegolomov v mešanih gozdovih na bukovih rastiščih. V srednji in jugovzhodni Evropi je bukev ena izmed najpomemb- nejših drevesnih vrst (Bohn in sod., 2000; Čavlović in Anić, 2008; Bončina, 2012). Kljub temu je raziskav o poškodovanosti dreves in sestojev na bukovih rastiščih zaradi snega razmeroma malo. Cilja naše raziskave sta zato bila: 1) analizirati ob- seg, strukturo in pojavnost poškodb drevja zaradi snega v bukovih gozdovih Slovenije in jih primerjati s poškod- bami zaradi dveh drugih najpogostejših povzročiteljev abiotskih motenj v bukovih gozdovih (veter, žled), in 2) ugotoviti glavne dejavnike, ki vplivajo na pojavnost in obsežnost snegolomov bukve v gozdovih Slovenije. 2 METODE DELA 2 METHODS 2.1 Raziskovalni objekt 2.1 Study area Raziskava je bila omejena na mešane gozdove na bukovih rastiščih v Sloveniji (slika 1), ki so bili opre- deljeni kot območja, na katerih prevladujejo bukove gozdne združbe (Marinček, 1987; Dakskobler, 2012). Različni tipi bukovih gozdov sestavljajo kar 70 % vseh 56 Klinar B., Kl opč ič M., Bonč ina A.: P ošk odbe dr e v ja zar a d i abio tsk ih nar a vnih mo t enj na buk o v ih r ast išč ih v Sl o v eniji ... gozdnih rastišč v Sloveniji (Dakskobler, 2012). V razi- skavo smo zajeli bukova rastišča iz vseh fitogeografskih regij - alpske, predalpske, submediteranske, dinarske, preddinarske in subpanonske. Med fitogeografskimi re- gijami so velike razlike v rastiščnih in sestojnih značil- nostih bukovih gozdov (priloga 1) in snežnih razmerah (ARSO, 2014), ki variirajo predvsem zaradi orografskih dejavnikov in oddaljenosti od morja (Vertačnik in Do- linar, 2007). Zaradi spremenjenosti naravne drevesne sestave gozdov v Sloveniji smo pri definiranju razisko- valnega objekta upoštevali tudi kriterij, da je delež bu- kve v lesni zalogi gozdnih sestojev v oddelku presegal 10 %. Raziskovalni objekt je tako obsegal približno tri četrtine (n = 22.609) vseh oddelkov (n = 30.195), ki po- krivajo 8.839 km 2 ali 44 % celotnega ozemlja Slovenije. 2.2 Podatki in metode dela 2.2 Data and methods Neposredno ocenjevanje poškodb drevja na večji površini je zahtevno, zato smo uporabili posredne pri- stope. Za cenilko poškodovanosti drevja smo uporabili podatke o sanitarnem poseku drevja. Podatki Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) o sanitar- nem poseku na celotni površini Sloveniji in za daljše obdobje omogočajo ocenjevanje poškodovanosti se- stojev in drevesnih vrst zaradi vpliva snega. Podatke o gozdovih, rastiščih in poseku smo prido- bili na prostorski ravni oddelka v podatkovnih zbirkah ZGS (ZGS, 2013a, 2013b). Podatki so dostopni za posa- mezna leta od leta 1995 naprej. V analizi sanitarnega poseka smo poškodovanost gozdnih sestojev zaradi snega primerjali s poškodo- vanostjo dreves zaradi drugih dveh glavnih abiotskih vzrokih žleda in vetra, medtem ko drugih abiotskih (npr. požarov, plazov) in biotskih (npr. podlubniki, gli- ve in bolezni) vzrokov sanitarnega poseka nismo upo- števali. Za vsak oddelek smo zbrali podatke o letnem poseku drevja zaradi omenjenih vzrokov (v m 3 ). Te po- datke smo obravnavali kot kazalnike poškodovanosti gozdov zaradi omenjenih vzrokov. Analizirali smo strukturo sanitarnih sečenj, in sicer skupno količino sanitarnega poseka zaradi snega v ob- dobju 1995–2012, in jo primerjali s količino sanitar- nega poseka drevja zaradi žleda in vetra. Hkrati smo podrobneje analizirali strukturo sanitarnega poseka zaradi snegolomov glede na debelino drevja in dreve- sne vrste. Z enostavnimi statističnimi testi smo prever- jali razlike v količini poseka zaradi snega, vetra in žleda ter razlike v količini sanitarnega poseka zaradi snega med posameznimi leti. S temi podatki smo analizirali tudi pogostnost sne- goloma v preučevanem osemnajstletnem obdobju. Pri- vzeli smo, da se je snegolom v oddelku zgodil, če je bil v tem letu sanitarni posek zaradi snega vsaj 1 % lesne zaloge gozdnih sestojev, ki je bila izmerjena v zadnji gozdni inventuri pred letom dogodka. S štetjem pozi- tivnih dogodkov za celotno preučevano obdobje smo na ravni oddelkov pridobili frekvenco dogodkov; naj- višja možna vrednost je bila 18, kar je pomenilo, da se je snegolom zgodil vsako leto. Za prostorsko ponazo- Slika 1: Raziskovalni objekt mešanih bukovih gozdov z vsaj 10 % bukve v skupni lesni zalogi s prikazanimi fitogeograf- skimi regijami (1 - alpska, 2 - predalpska, 3 - preddinarska, 4 - dinarska, 5 - panonska, 6 - submediteranska) Fig. 1: The study area of mixed beech forests with at least 10 % of beech in the total growing stock divided into phytogeo- graphical regions (1 - Alpine, 2 - pre-Alpine, 3 - pre-Dinaric, 4- Dinaric, 5 - Pannonian, 6 - sub-Mediterranean) Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 53–69 57 ritev pogostosti snegolomov smo v programu ArcGIS 10.1 izdelali karto kernelske gostote (angl. kernel den- sity). V posameznem oddelku smo naključno generirali število točk, ki je bilo enako frekvenci snegolomnih do- godkov v tem oddelku; oddelki so tako imeli naključno generiranih 0–18 točk. Na podlagi mreže ustvarjenih točk smo nato izdelali karto pogostnosti snegolomov na območju bukovih rastišč v Sloveniji. Podatke o snegu smo pridobili iz arhiva ARSO-vih meritev (ARSO, 2014). Za preverjanje kratkotrajne, dolgotrajne in sezonske snežne obtežbe smo pridobili podatke o dnevni skupni količini padavin in višini no- vozapadlega snega, ki so bili izmerjeni vsako jutro ob 7. uri na 158 meteoroloških postajah (slika 2) v obdobju 1995–2014. Iz podatkov o dnevni višini novozapadlega sne- ga smo za vsako merilno postajo izračunali naslednje spremenljivke: • skupno letno količino snežnih padavin (sum_sneg), • količine zapadlega snega po mesecih, ki smo jih agregirali v količine snežnih padavin v spomladan- skih mesecih marec-maj (sneg_3_4_5) in jesenskih mesecih september–november (sneg_9_10_11), • največje količine zapadlega snega v desetih zapore- dnih dneh v posameznem letu (max_sneg_10d). Da smo pridobili korektne podatke o snegu na pro- storski ravni oddelkov, smo morali podatke iz mete- oroloških postaj pretvoriti, pri čemer je pomembna predvsem razlika v nadmorskih višinah med meteoro- loškimi postajami in posameznimi oddelki (Grünewald in sod., 2014). Zato smo ločeno po fitogografskih regi- jah izračunali linearne regresije med neodvisnimi spre- menljivkami sum_sneg, max_sneg_10d, sneg_9_10_11 in sneg_3_4_5 ter odvisno spremenljivko nadmorsko višino postaje (Vertačnik in Dolinar, 2007; Grünewald in sod., 2014). Vrednosti determinacijskih koeficientov linearne regresije (r 2 ) so bile v intervalu 0,01–0,25. Poleg nad- morske višine na količino snega pomembno vplivata tudi npr. relief (greben, pobočje, ravnina) in lega (privetrna ali zavetrna lega) (Nykänen in sod., 1997; Klopčič in sod., 2009). Da smo se vsaj do določene mere izognili vplivom teh spremenljivk, smo naredili podvzorec oddelkov, v katerega smo vključili le oddelke, katerih centroid je bil od najbližje meteorološke postaje oddaljen največ 2 km. Podvzorec je vključeval 363 oddelkov s površino 13.776 ha. Parametre o snegu smo nato izračunali tako, da smo aplicirali izračunane linearne regresije na posamezne oddelke (uporabili smo povprečno nadmorsko višino oddelka, izračunano iz digitalnega modela reliefa). 2.2.1 Analiza vplivnih dejavnikov pojava poškodb po snegu 2.2.1 Analysis of influential factors of snow damage occurrence Z binarno logistično regresijo (Hosmer in Leme- show, 2000) smo na vzorcu 363 oddelkov modelirali pojavnost snegolomov glede ne klimatske, rastiščne in sestojne spremenljivke, pri čemer je bila odvisna spre- menljivka z dihotomnim izidom pojav snegoloma v od- Slika 2: Lokacije meteoroloških postaj s popolnimi podatki v preučevanem obdobju (podatki lokacij pridobljeni od agen- cije ARSO, 2014) Fig. 2: Meteorological station locations with complete data during the analysed period (location data obtained from ARSO, 2014) 58 Klinar B., Kl opč ič M., Bonč ina A.: P ošk odbe dr e v ja zar a d i abio tsk ih nar a vnih mo t enj na buk o v ih r ast išč ih v Sl o v eniji ... delku (0 = ni bilo snegoloma; 1 = snegolom evidentiran). Med klimatskimi spremenljivkami smo prever- jali vpliv celoletne količine zapadenega snega v letu (sum_sneg), vpliv kratkotrajnih snežnih obtežb (max_ sneg_10d) ter vpliv snežnih padavin v jesenskem (sneg_9_10_11) in spomladanskem (sneg_3_4_5) obdo- bju (preglednica 1). Med rastiščnimi spremenljivkami smo v analize vključili nadmorsko višino, lego, naklon, geološko podlago, skalnatost in pripadnost fitogeograf- ski regiji. Od sestojnih spremenljivk pa smo v postopek modeliranja vključili hektarsko lesno zalogo smreke (LZ_sm_ha) in bukve (LZ_bu_ha), sestojno lesno zalogo (LZ_ha), indeks spremenjenosti naravne drevesne se- stave gozdov (ISP) (Bončina in sod., 2017) in produk- cijsko sposobnost rastišč (MAI) (Kadunc in sod., 2013). Statistične analize smo opravili s programom IBM SPSS Statistics 21.0. Z logit transformacijo smo dosegli, da se je verjetnostna funkcija porazdeljevala normal- no. Analizirali smo 12 zveznih, dve dihotomni in eno kategorično spremenljivko. Najprej smo z izračunom Pearsonovega korelacijskega koeficienta (r) preverili, ali obstaja med zveznimi spremenljivkami statistično značilna povezanost, in bi se s tem izognili morebitni multikolinearnosti v modelu. Če je vrednost korelacij- skega koeficienta presegala 0,65, smo eno spremen- ljivko v paru odstranili iz modeliranja. Tako smo med spremenljivkama LZ_ha in LZ_bukev odstranili spre- menljivko LZ_ha, poleg te pa smo iz procedure odstra- nili še spremenljivko sum_sneg, ki je kazala povezanost s še tremi drugimi spremenljivkami (max_sneg_10d, sneg_3_4_5 in sneg_9_10_11). Nadalje smo ugotavljali povezanost neodvisnih spremenljivk z odvisno (binarno). Pri nominalnih spremenljivkah smo to ugotavljali s χ 2 -testi, pri zve- znih spremenljivkah pa s t-testi. Vse spremenljivke, za katere so testi pokazali p < 0,25, so bile vključene v proceduro izračuna multivariatnega modela, nekatere spremenljivke pa smo na podlagi tega kriterija izločili iz procedure (preglednica 2, skrajno desni stolpec). Binarno regresijo smo opravili s postopkom for- ward stepwise, osnova je bila metoda največjega ver- jetja z največ 20 iteracijami. Po izračunu modela smo izračunali VIF (angl. variance inflation factor), da bi do- datno preverili morebitno multikolinearnost med spre- menljivkami, vključenimi v model. VIF se izračuna kot 1/(1-R 2 ). Vrednost R 2 pridobimo iz linearne regresije za zvezne spremenljivke in logistične regresije za nomi- nalne spremenljivke, pri čemer opazovano neodvisno spremenljivko tretiramo kot odvisno, ostale neodvisne spremenljivke v modelu pa kot neodvisne. Če VIF faktor presega vrednost 10, spremenljivko izločimo iz modela, v nasprotnem pa jo obdržimo. V našem primeru v tem koraku nismo izločili nobene spremenljivke. Stopnjo ujemanja (angl. goodness of fit) smo testirali s Hosmer- Preglednica 1: Neodvisne spremenljivke, uporabljene pri modeliranju pojava poškodb zaradi snega Table 1: Independent variables used in modeling the occur- rence of snow damage Spremenljivka Variable Tip spremenljivke Variable type Opis spremenljivke / Description Preizkušena v modelu Tested in the model Klimatski dejavniki sum_sneg zvezna Skupna količina zapadlega snega v letu (cm) da max_sneg_10d zvezna Največja količina zapadlega snega v desetih zaporednih dneh (cm) da sneg_9_10_11 zvezna Količina zapadenega snega v 3., 4. in 5. mesecu v letu (cm) sneg_3_4_5 zvezna Količina zapadenega snega v 9., 10. in 11. mesecu v letu (cm) da Rastiščni dejavniki elv zvezna Nadmorska višina (razred po 100 m) asp_bin 0/1 Lega ( 1=JV+J+JZ+Z+SZ; 0=S+SV+V) naklon zvezna Nagib ploskve (◦) da kamn_karb 0/1 Geološka podlaga (karbonati = 1; ostalo = 0) da skal zvezna Skalovitost (%) da fitoreg kategorična Fitogeografska regija* da Sestojni dejavniki LZ_ha zvezna Skupna lesna zaloga (m 3 /ha) LZ_sm_ha zvezna Lesna zaloga smreke (m 3 /ha) da LZ_bu_ha zvezna Lesna zaloga bukve (m 3 /ha) ISP zvezna Indeks spremenjenosti gozdov da MAI zvezna Produkcijska sposobnost rastišč da *Fitoregija - (1 = alpska, 2 = dinarska, 3 = submediteranska, 4 = panonska, 5 = preddinarska, 6 = predalpska) Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 53–69 59 Lemeshowim testom in z ocenjenim D 2 (Guisian in Zim- mermann, 2000), ki je izračunan po enačbi 1: D 2 = (null deviance - residual deviance) / null deviance (enačba 1) Napovedane verjetnosti (p) so bile izračunane z enačbo (2). Regresijski koeficienti ( ) so dolo- čeni z metodo najmanjših kvadratov, prediktorji (X i ) pa nam povedo, katere spremenljivke imajo napovedno moč. (enačba 2) Končni model smo razlagali s pomočjo razmerja obetov, da poškodbe zaradi snega obstajajo, ki pomeni razmerje med verjetnostjo, da poškodbe so, in verje- tnostjo, da poškodb ni. 3 REZUL T ATI 3 RESUL TS 3.1 Časovna dinamika snegolomov in drugih abiotskih motenj v gozdovih na bukovih rastiščih 3.1 Temporal dynamics of snow and other dis- turbance damage in forests on beech sites V vseh gozdovih Slovenije je bil povprečni letni po- sek zaradi snegoloma v obdobju 1995–2012 6,5 m 3 / km 2 (9,6 % vsega sanitarnega poseka oziroma 2,5 % celotnega letnega poseka), od tega je bilo 0,8 m 3 /km 2 bukve in 4,2 m 3 /km 2 smreke. Povprečni sanitarni po- sek v preučevanem obdobju pa je znašal 26 % celo- tnega poseka (≈ 212.500 m 3 ). V gozdovih na bukovih rastiščih je bil povprečni letni sanitarni posek zaradi poškodb po snegu nižji kot v vseh gozdovih skupaj, in sicer 5,5 m 3 /km 2 (preglednica 2). Sanitarni posek bu- kve zaradi snega v bukovih gozdovih dosega kar 97 % celotnega sanitarnega poseka bukve zaradi snega v Sloveniji, pri smreki je kljub večji količini ta odstotek znatno nižji (56 %). V obdobju 1995–2012 so med abiotskimi motnjami največji delež v sanitarnem poseku sestavljali vetrolo- mi, na drugem mestu so bili žledolomi, zatem pa sne- golomi (slika 3). Delež žledoloma v sanitarnem poseku je v povprečju večji od deleža snegolomov zaradi žle- dolomov v letih 1997 in 1998. V letih 1996, 1999 in 2007 je bil delež snegolomov v primerjavi z drugima dvema kategorijama največji. Relativni delež snegolo- mov v letnem sanitarnem poseku v omenjenih letih je podoben, a absolutne vrednosti (preglednica 2) kažejo, da je bila količina snegoloma v letu 1996 2,2-krat večja kot v letu 1999 in kar 2,5-krat večja kot v letu 2007. V 18-letnem obdobju je žled povzročil največ škode v le- tih 1996–1998, v drugih letih je bilo žledoloma bistve- no manj. Med abiotskimi motnjami so najpomembnejši vetrolomi, saj v preučevanem obdobju sestavljajo kar Preglednica 2: Povprečna količina sanitarnega poseka zara- di snega, vetra in žleda po letih Table 2: The amount of annual salvage felling due to snow, wind and ice Leto / Year Sneg / Snow [m 3 / km 2 ] Veter / Wind [m 3 / km 2 ] Žled / Ice [m 3 / km 2 ] 1995 1,0 5,6 0,1 1996 27,4 2,2 17,0 1997 4,5 4,1 52,9 1998 2,3 2,7 19,4 1999 12,5 3,0 6,2 2000 2,4 2,7 4,1 2001 1,7 2,6 2,4 2002 1,0 4,4 1,2 2003 8,0 9,9 0,9 2004 2,9 11,3 0,4 2005 1,1 13,6 0,4 2006 1,7 8,8 0,3 2007 10,8 4,3 2,9 2008 4,6 32,9 0,5 2009 5,8 21,6 0,3 2010 2,9 7,2 0,7 2011 2,8 4,2 0,6 2012 5,1 5,8 0,4 Povprečje / Mean 5,5 8,2 6,1 60 Klinar B., Kl opč ič M., Bonč ina A.: P ošk odbe dr e v ja zar a d i abio tsk ih nar a vnih mo t enj na buk o v ih r ast išč ih v Sl o v eniji ... 45 % sanitarnega poseka; največji vetrolomi so bili v letih 2008 in 2009. Pri snegolomih in vetrolomih je bil med poškodovanim drevjem delež iglavcev praviloma precej višji od deleža listavcev, pri žledolomih pa sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. Da smo analizirali način vpliva snega na poškodo- vanost dreves, smo primerjali debelinsko strukturo poseka iglavcev in listavcev zaradi snega z debelinsko strukturo celotnega poseka (slika 4). Število poseka- nih dreves v bukovih gozdovih se z večanjem premera zmanjšuje v celotnem poseku in v poseku zaradi snega, vendar v nasprotju s celotnim posekom, kjer do osme debelinske stopnje prevladujejo listavci, v poseku za- radi snega v vseh debelinskih stopnjah prevladujejo iglavci. Krivulja, ki prikazuje število posekanih dreves zaradi snega, ima pri iglavcih strmejši padec glede na celoten posek, pri listavcih pa je ravno obratno, zato lahko sklepamo, da sneg močneje poškoduje iglavce kot listavce. To potrjuje tudi višja skupna količina sa- nitarnega poseka zaradi snegoloma pri smreki kot pri bukvi (slika 5). V volumnu posekanega drevja zaradi snega močno prevladuje drevje s prsnim premerom od 20 do 40 cm (slika 4, desno). Sneg in žled podobno poškodujeta pretežno tanjše drevje, medtem ko veter poškoduje precej debelejše drevje (slika 5). 3.2 Pogostnost in prostorska variabilnost sne- golomov v gozdovih na bukovih rastiščih 3.2 Frequency and spatial variability of snow damage in forests on beech sites Pogostnost pojavljanja snegoloma znotraj areala bukovih gozdov je opazno različna (slika 6). V subme- diteranskem območju se poškodbe zaradi snega skoraj ne pojavljajo oziroma se pojavljajo redko na prehodu v dinarsko območje, izjema je okolica Postojne. Manjša pogostnost poškodb zaradi snega je tudi v panonskem Slika 3: Struktura sanitarnega poseka zaradi snega, žleda in vetra po letih ločeno za listavce in iglavce Fig. 3: Structure of sanitary felling due to snow, ice and wind, separately for deciduous trees and conifers Slika 4: Struktura celotnega poseka (levo) in poseka zaradi snega (desno) v analiziranih bukovih gozdovih; prikazana so letna povprečja po debelinskih stopnjah; polna črta prikazu- je število dreves, črtkana črta pa lesno zalogo Fig. 4: Structure of the entire felling (left) and felling due to snow (right) in the analysed beech forests; annual aver- ages by diameter class are shown Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 53–69 61 območju, v vseh preostalih območjih pa so poškodbe zaradi snega pogoste. V preučevanem obdobju sta bila pogostnost sne- golomov in tudi skupni sanitarni posek zaradi snega največja v alpski fitogeografski regiji, poškodbe zaradi snega v submediteranski fitogeografski regiji se poja- vljajo v zelo majhni meri, kar je skladno s sliko 6, če- prav je kernelska analiza nakazala večjo pogostnost snegolomov tudi v drugih fitoregijah, predvsem pre- dalpski (npr. okolica Logatca in Rovte) in dinarski regiji (npr. območje Loškega potoka in Blok). Med leti je opa- zna velika variabilnost v količini sanitarnega poseka zaradi snega (slika 7), variabilnost med območji pa je majhna (najvišji koeficient variacije je bil v predalpski (KV = 37 %), najmanjši v panonski regiji (KV = 25 %)). Statistično značilne razlike med fitoregijami smo potr- dili s Kruskall-Wallisovim testom (p < 0,05), z metodo parnih primerjav pa nismo ugotovili značilnih razlik (p Slika 5: Debelinska struktura sanitarnega poseka zaradi po- škodb po snegu, žledu in vetru v bukovih gozdovih; prikazan je celoten sanitarni posek v obdobju 1995–2012 Fig. 5: Diameter structure of salvage felling due to snow, ice and wind damage in the analysed beech forests; total salvage felling in the period 1995–2012 is shown Slika 6: Zgoščevanje pojava poškodb zaradi snega v bukovih gozdovih (na obarvanem območju se poškodbe zaradi sne- ga pojavljajo, redkejše so na območjih, obarvanih z zeleno, najpogosteje na območjih, obarvanih z rdečo; zemljevid je v projekciji WGS84) Fig. 6: Density of snow damage occurrence in beech forests (the coloured area indicates snow damage; light green areas indicate less frequent damage and red areas indicate the most frequent damage; the map is in the WGS84 projection) 62 Klinar B., Kl opč ič M., Bonč ina A.: P ošk odbe dr e v ja zar a d i abio tsk ih nar a vnih mo t enj na buk o v ih r ast išč ih v Sl o v eniji ... > 0,05) med submediteransko in panonsko, panonsko in preddinarsko, panonsko in alpsko, preddinarsko in alpsko, alpsko in predalpsko, alpsko in dinarsko ter predalpsko in dinarsko fitoregijo. 3.3 Analiza vplivnih dejavnikov pojava snegolo- ma v gozdovih na bukovih rastiščih 3.3 Analysis of influential factors of snow dama- ge occurrence in forests on beech sites Izmed šestnajstih spremenljivk (preglednica 2), vključenih v izračun binarne logistične regresije, jih je bilo pet vključenih v model (preglednica 3). Vse, z izje- mo ene od kategorij spremenljivke fitogeografska re- gija, so bile statistično značilne (Waldov test, p < 0,05; preglednica 5). D 2 je znašal 23,2 %. Od klimatskih spremenljivk je bila v model vklju- čena skupna količina snega v spomladanskih mesecih marcu, aprilu in maju (Sneg_3_4_5). V teh mesecih za- pade v bukovih gozdovih v povprečju skupno 38 cm snega. Če se ta količina zapadlega snega poveča na dva- kratno vrednost (76 cm), se verjetnost poškodb zaradi snežne obtežbe poveča za 1,71-krat. Izmed rastiščnih spremenljivk so bile v model vklju- čene fitogeografska regija (fito_reg), naklon, skalnatost (skalnat) in geološka podlaga (kamn_karb). Pri spre- menljivki fito_reg vse vrednosti koeficientov B primer- jamo z alpsko fitogeografsko regijo (preglednica 3). Za bukove gozdove panonske fitogeografske regije ne mo- remo z zadostno statistično gotovostjo (p > 0,05) trditi, da je verjetnost poškodb zaradi snega večja kot v buko- vih gozdovih alpske regije, medtem ko za bukove gozdo- ve preddinarske, dinarske in predalpske fitogeografske regije to lahko trdimo (p < 0,05). Na območju preddi- narskih bukovih gozdov je pri enaki količini snega ver- jetnost poškodb za 4,2-krat večja v primerjavi z alpskim območjem, na območju dinarskih za 3,4-krat in na ob- močju predalpskih bukovih gozdov za 1,9-krat (slika 8). Vzorec za submediteransko regijo je bil premajhen. Naš model kaže, da se s povečevanjem naklona te- rena možnost poškodovanosti bukovih gozdov zaradi snega povečuje. Če se naklon poveča za 50 % glede na povprečen naklon terena, ki je 25°, se verjetnost po- škodb poveča za faktor 2,8. Skalnatost zmanjšuje ver- jetnost pojava poškodb zaradi snega. Če se skalnatost Slika 7: Poškodbe zaradi snega (m 3 /ha) v obdobju 1995−2012 po posameznih fitogeografskih regijah; grafikoni niso neposredno primerljivi zaradi različnih merskih skal na ordinati. Fig. 7: Snow damage (m 3 /ha) in the period 1995 –2012 by individual phytogeographic region; the graphs are not di- rectly comparable due to different scales of the y-axes Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 53–69 63 iz povprečnih 6 % poveča na 12 %, se verjetnost pojava poškodb zaradi snega zmanjša za faktor 0,66. Geološke podlage (karbonatne / nekarbonatne) imajo statistič- no značilen vpliv na verjetnost pojava poškodb zaradi snega. Presenetljivo je, da je verjetnost poškodb zaradi snega v bukovih gozdovih na nekarbonatnih kamninah manjša kot na karbonatnih, in sicer za 0,5-krat. Analiza kaže, da je možnost pojava poškodb zaradi snega največja v gozdovih preddinarskega območja, na strmejših in manj skalovitih terenih, na karbonatnih podlagah in ob obilnejših zgodnjepomladanskih sne- žnih padavinah. Verjetnost poškodb zaradi snega v bu- kovem preddinarskem gozdu na nekarbonatni matični podlagi in terenu z naklonom 50° in brez skalovitosti bi bila v primeru 114 cm snežnih padavin v pomladan- skih mesecih 5,0-krat večja kot verjetnost poškodb v gozdovih na karbonatni kamnini v alpski regiji v pov- prečnih razmerah (naklon 25°, skalnatost 6 %, skupna količina snega v marcu, aprilu in maju 38 cm). 4 RAZPRAVA IN SKLEPI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS V obdobju 1995−2012 je sanitarni posek v vseh slovenskih gozdovih znašal 29 % celotnega poseka (Poljanec in sod., 2014), v bukovih gozdovih je bil v is- tem obdobju samo za dve odstotni točki nižji. Razlog je v znatni zasmrečenosti bukovih gozdov. Podobno je tudi v drugih deželah, kjer smreka uspeva na bukovih Preglednica 3: Model za napovedovanje verjetnosti pojava poškodb bukovih gozdov zaradi snega Table 3: A probability model for predicting the occurrence of snow damage in beech forests Spremenljivka / Variable B S. E. P Sneg_3_4_5 0,014 0,004 0,000 nagib 0,065 0,020 0,001 skalnat -0,813 0,306 0,008 fito_reg1 0,000 fito_reg2 2,156 0,751 0,004 fito_reg3 4,445 1,432 0,002 fito_reg4 0,835 0,650 0,199 fito_reg5 3,188 0,666 0,000 fito_reg6 0,963 0,333 0,004 kamn_karb -0,084 0,023 0,000 konstanta -3,058 0,671 0,000 fito_reg: 1 - alpska, 2 - dinarska, 3 - submediteranska, 4 - panonska, 5 - predddinarska, 6 - predalpska Slika 8: Spreminjanje verjetnosti pojava poškodb zaradi sne- ga v spomladanskih mesecih po posameznih fitogeografskih regijah Fig. 8: SChanges in the probability of snow damage occur- rence in the spring months by phytogeographic region 64 Klinar B., Kl opč ič M., Bonč ina A.: P ošk odbe dr e v ja zar a d i abio tsk ih nar a vnih mo t enj na buk o v ih r ast išč ih v Sl o v eniji ... rastiščih; na Slovaškem je smreka druga najpogostejša drevesna vrsta s 26 % deležem v lesni zalogi (Morav- čik, 2007), a je v zadnjem desetletju njen delež v sa- nitarnem poseku znašal kar 75 % (Kunca, 2011). Bebi in sodelavci (2016) so na primeru švicarskih Alp ugo- tovili, da je od poindustrijske dobe naprej struktura gozdov značilno drugačna od naravnega stanja. S spre- membo rabe tal se je delež gozdov na strmih pobočjih povečal, povečala se je tudi lesna zaloga, zaradi tega pa imajo vremenske ujme pomembnejšo vlogo, kot so jo imele v preteklosti. Veter je med abiotskimi dejavniki najpogostejši pov- zročitelj sanitarnega poseka v bukovih gozdovih, sledita mu žled in sneg; med biotskimi motnjami so to podlub- niki, a tega nismo raziskovali. Sneg in veter sta v obdo- bju 1995−2012 povzročila v bukovih gozdovih večje po- škodbe iglavcev kot listavcev, deleža poškodovanih iglav- cev in listavcev zaradi žleda pa sta podobna. Podobno se kaže za vse gozdove v Sloveniji v obdobju 1955−1990, le da Perko in Pogačnik (1996) omenjata, da je stopnja poškodovanosti listavcev zaradi žleda večja. V bukovih gozdovih je stopnja poškodovanosti iglav- cev večja od poškodovanosti listavcev. Med prvimi je tako v lesni zalogi kot v sanitarnem poseku zaradi snega največ smreke, pri listavcih prednjači bukev. Bukev je bistveno manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka, saj v skupnem sanitarnem poseku zaradi snega v povprečju 1995−2012 (41.492 m 3 ) sestavlja le 20 %, medtem ko smreka kar 54 % (rezultati niso prikazani). Mnogi avtorji ugotavljajo, da so iglavci v zimskih ujmah običajno bolj poškodovani bolj kot listavci (Jalkanen in Konopka, 1998; Müller, 2002; Mayer in sod., 2005; Schütz in sod., 2006; Hanewinkel in sod., 2008). Glede na dimenzije poškodovanega drevja smo ugo- tovili, da sneg poškoduje predvsem mlajše in srednje- dobno drevje do 30–40 cm prsnega premera. Gordon (1973) je ugotovil največje poškodbe zaradi snega pri drevju s prsnimi premeri med 10 in 30 cm, Saje (2014) pa pri drevju s prsnimi premeri med 15 in 40 cm. Isti avtor hkrati ocenjuje, da so ranljiva predvsem drevesa manjših dimenzij, ki rastejo pod drevjem večjih dimen- zij, saj z njih zdrsne sneg in poškoduje nižje drevje. Med fitogeografskimi regijami smo odkrili znatne razlike v količini poškodovanega drevja zaradi snega. Razlogov za to je verjetno več, od podnebnih razmer do različne stopnje spremenjenosti bukovih gozdov. Poškodbe zaradi snega so pričakovano najmanjše v su- bmediteranski fitogeografski regiji, saj je tam količina snežnih padavin zanemarljiva. Tudi za alpsko fitoregijo smo ugotovili manjšo verjetnost snegolomov glede na druge fitoregije, kar se zdi kontradiktorno glede na ve- čje količine snežnih padavin v tej regiji. Eden izmed ra- zlogov je lahko metodološki, saj so meteorološke posta- je v alpski regiji praviloma na nižjih nadmorskih višinah kot večina gozdov, ki jih prizadenejo snegolomi. Drugi razlog pa je verjetno v značilnosti snega, saj je ta zaradi nižjih temperatur bolj suh in zato lažji kot v drugih regi- jah. Možen razlog bi lahko bile tudi razlike v lastnostih različnih provenienc posamezne drevesne vrste, ki jih najdemo v različnih fitoregijah (npr. ozkokrošnjatost). V naši raziskavi smo kot kazalnik poškodb drevja zaradi snega uporabili podatke o sanitarnem poseku iz podatkovne zbirke Timber (ZGS, 2013b). Podatki v tej zbirki prikazujejo posek po izdanih odločbah za sani- tarni posek zaradi snegoloma, a ni nujno, da se nanaša- jo le na en dogodek. Ocenjujemo, da je bila pogostnost snegolomov podcenjena. Zapis v podatkovni zbirki se nanaša na površino odseka/oddelka in ne na dejansko površino gozdov, ki jih je sneg prizadel. Posledično po- dobno kot Skudnik in sodelavci (2012) ugotavljamo, da bi bilo za podrobnejše analize in poročanja smiselno voditi tudi podatek o dogodku, katerega posledica je sanitarna sečnja. To pomeni, da bi ob odkazilu in nato v podatkovnih zbirkah zabeležili tudi podatek o (vsaj okvirnem) letu in mesecu dogodka (snegoloma), ki je bil vzrok za sanitarni posek. Podatki o poseku so zdru- ženi po letih, vsaj za snegolome pa bi bilo bolj primer- no, če bi bili združeni po sezonah. V podatkovni zbirki je sicer zabeležen datum odkazila oziroma izdane od- ločbe, ki pa se lahko precej razlikuje od pojava poškodb, zato z združevanjem podatkov po sezonah ne bi nujno dobili natančnejših podatkov. Povzročitelje poškodb, ki so razlog za sanitarni posek, je vsaj včasih težko nedvo- umno določiti, posebej posledice obtežbe s snegom in žledom so si zelo podobne, popisi pa velikokrat poteka- jo kasneje, ko so se vremenske razmere že spremenile. Večkrat prihaja tudi do poškodb sestojev zaradi hkra- tnega vpliva več povzročiteljev. Zato je mogoče, da regi- strirani vzroki sanitarnega poseka niso povsem natanč- no določeni. Podatki o količinah sanitarnega poseka po vzrokih so tako okviren vir informacij, kar ugotavljajo tudi drugod (npr. Fridman in Valinger, 1998; Konopka in sod., 2005). Kljub temu pa so te podatkovne zbirke pogosto ključen vir informacij o tovrstnih dogodkih, saj pokrivajo celotno ozemlje države za relativno dolgo časovno obdobje, evidentiranje je zgledno opravljeno, drugih virov podatkov pa ni ali pa so omejeni. 4.1 Vplivni dejavniki pojava poškodb zaradi snega 4.1 Influential factors of snow damage occur- rence V raziskavi smo z modelom binarne logistične re- gresije preverjali vpliv klimatskih, sestojnih in rastišč- Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 53–69 65 nih spremenljivk na pojav poškodb drevja zaradi sne- ga. Ugotovili smo, da na pojav poškodb značilno vpliva- jo klimatska in štiri rastiščne spremenljivke: količina snega v spomladanskih mesecih (marec, april, maj), fi- toregija, skalnatost, naklon terena in matična podlaga. Naš model pojasnjuje 23,2 % variabilnosti verje- tnosti pojava snegoloma v oddelkih. Klopčič in sode- lavci (2009) so s podobnim modelom in vhodnimi po- datki dosegli 4 % pojasnjene variabilnosti. Razlika med modeloma je, da smo v zadnji model vključili višino za- padlega snega v spomladanskih mesecih, ki je očitno ključna spremenljivka za pojasnitev večjega dela vari- abilnosti. V poskusih redčenja in gnojenja sta Valinger in Pettersson (1996) na Švedskem s testiranimi sestoj- nimi in geografskimi spremenljivkami pojasnila kar 36 % variabilnosti poškodovanosti zaradi snega, a le 17 % variabilnosti poškodovanosti dreves zaradi vetra. Po- škodbe zaradi snega se pojavljajo sporadično, zato so za tovrstne modele zaželene podatkovne baze, ki po- krivajo daljše časovno obdobje. Model bi bil boljši, če bi uporabili podatke iz daljšega časovnega obdobja, kar pa v našem primeru ni bilo mogoče. Slabost raziskave je, da smo obravnavali različne fitogeografske regije, ki se močno razlikujejo v višini snežne odeje in tipu snega. Vendar pa smo s tem istočasno povečali repre- zentativnost podatkov, kar je slabost pri sicer natanč- nejših študijah primerov, ki pa so prostorsko omejene na posamezni tip gozdne vegetacije (npr. Zubizarreta- Gerendiain in sod., 2012). Izmed klimatskih spremenljivk je bila v napovedni model pojavljanja poškodb zaradi snega vključena le količina snega v spomladanskih mesecih (marec, april, maj). Rezultat se ujema z navedbami, da so listavci, po- sebej v poznojesenskem in zimskem času, navadno bolj odporni na poškodbe zaradi snega kot iglavci (FAO/ ECE/ILO, 1996). Spremenljivka večdnevni maksimumi zapadlega snega v posameznem letu (MaxSum_10d) ni bila vključena v model, kar pomeni, da je za napove- dovanje snegolomov pomembnejša sezona sneženja kot pa sama količina snega. V spomladanskem času, ko je drevje olistano, že majhna snežna obtežba povzro- či poškodbe drevja. Preverjali smo tudi spremenljivko višina novozapadlega snega (sum10d), ki pa ni bila vključena v model. Za napovedovanje poškodb bi bila verjetno primernejša spremenljivka obtežba dreves s snegom, izražena v kN/m 2 (npr. Vertačnik in Dolinar, 2007), ki pa ni bila dostopna. Čeprav so zaradi večjega kota vpada sončnih žarkov na prisojnih pobočjih in večjih hitrosti vetra količine snega na strmih pobočjih praviloma manjše (Bunnell in sod., 1985), smo z našim modelom ugotovili, da je verjetnost pojava poškodb zaradi snega na strmejših pobočjih večja kot na položnejših pobočjih. Za bukev je značilna prilagodljivost krošnje svetlobnim razmeram (Marinček, 1987), zato so asimetrične krošnje pogoste, kar na pobočjih pomeni večjo dovzetnost za poškodbe. Tudi Getzin in Wiegand (2007) sta ugotovila, da je asi- metrična rast na pobočjih veliko pogostejša pri listav- cih kot pri iglavcih. Ugotovili smo tudi značilen vpliv matične podlage na pojav snegolomov. Izkazalo se je, da je na bazičnih (karbonatnih) kamninah verjetnost poškodb zaradi snega statistično značilno večja, a ustrezne razlage za to nismo našli. Model je pokazal tudi, da so bukovi gozdovi na bolj skalovitih terenih manj dovzetni za po- škodbe zaradi snega. Zubizarreta-Gerendiain in sode- lavci (2012) pa so nasprotno ugotovili, da so gozdovi na plitvih tleh, ki so značilne za skalovita območja, s slabšimi možnostmi dobrega zakoreninjenja dreves bolj dovzetni za poškodbe zaradi snega. Razlog za to bi lahko bil v omejeni možnosti rasti korenin v globi- no in s tem omejenih možnosti sidranja (Nicoll in sod., 2006). V takih primerih so pogostejši primeri izruva- nja dreves (Solantie, 1994). 4.2 Priporočila za gospodarjenje z gozdovi na območjih pogostejših poškodb zaradi snega 4.2 Recommendations for forest management in areas with frequent snow damage Sneg povzroča največ poškodb na mlajšem in sre- dnjedobnem drevju. Zaradi tega je pomembno, da so redčenja v mladih in srednjedobnih čistih bukovih ali smrekovih ter mešanih enomernih sestojih opravljena pravočasno, kar prispeva k oblikovanju večjih krošenj in ugodnejšega dimenzijskega razmerja. Ker se z red- čenji začasno zmanjša mehanska stabilnost sestoja (Nykänen in sod., 1997), so na območjih pogostejših snegolomov primernejša pogostejša redčenja nižjih jakosti. Preveriti pa bi veljajo tudi učinke alternativ- nih načinov izbiralnega redčenja, kot je npr. situacijsko redčenje po Abetzu ali Schützu (Kotar, 2005). Posebej pri iglavcih, ki so bolj dovzetni za poškodbe zaradi sne- ga, je treba čim prej povečati dimenzijsko razmerje. Si- tuacijska redčenja pospešujejo manjše število končnih izbrancev, zato se ne ukrepa razpršeno po celotnem sestoju, kar ohranja kolektivno stabilnost sestoja in pripomore k manjši poškodovanosti sestojev. Slednje so nekatere tuje (Ammann, 1999) in domače raziskave (Saje, 2014) že dokazale. Pri situacijskih redčenjih je število izbrancev (t.i. končnih izbrancev) manjše, zato sečnja ni opravljena enakomerno po celotnem sestoju, kar ohranja kolektivno stabilnost sestoja in lahko pri- pomore k manjšim poškodbam sestoja v prvih letih po redčenju. 66 Klinar B., Kl opč ič M., Bonč ina A.: P ošk odbe dr e v ja zar a d i abio tsk ih nar a vnih mo t enj na buk o v ih r ast išč ih v Sl o v eniji ... Ker se je smreka v bukovih gozdovih v primerjavi z bukvijo izkazala za precej bolj dovzetno za poškodbe po snegu in vetru (ne pa tudi žledu), je smiselno njen delež ohranjati ali ga zmanjševati, nikakor pa ne pove- čevati. V območjih, kjer so snegolomi pogosti, naj bo njen delež majhen, smreka pa primešana posamično ali v (manjših) šopih oziroma skupinah. V zadnjem obdobju je opazen trend zmanjševanja snežne odeje in tudi števila dni s snežno odejo zaradi podnebnih sprememb (Dolinar, 2019). Toda če sneg pade spomladi ali jeseni, ko so listavci že oziroma še olistani, se lahko poškodbe l že ob majhnih količinah snega znatne zaradi težkega južnega snega. Napovedi za prihodnja desetletja kažejo na nezmanjšano ali celo večjo količino letnih padavin kot do sedaj, nekatere bodo zagotovo tudi snežne (Dolinar, 2019), zato bodo poškodbe drevja zaradi snega aktualne tudi v priho- dnosti. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Snow is an important forest damage agent in Cen- tral Europe and also in Slovenia. Damage to deciduous forests due to snow is poorly understood. The main aims of our study were thus i) to analyse the extent, structure and frequency of snow damage in mixed fo- rests on European beech (Fagus sylvatica) forest sites, and to compare it to damage due to wind and ice, and ii) to identify factors affecting the occurrence of snow damage in mixed forests on beech sites in Slovenia. Our study area was comprised of mainly mixed forests on beech sites with at least 10 % of European beech in the total growing stock (hereafter beech fo- rests). The study area was comprised of 22,609 com- partments, encompassing 8,839 km 2 or 73 % of the total forest cover in Slovenia (Fig. 1). Snow damage was estimated by the amount of sanitary felling. These data were obtained from the databases of the Slovenia Forest Service for the period 1995–2012. We analysed the quantitative, structural and spatio-temporal dis- tribution of snow damage as well as its frequency. We compared some parameters with those of wind and ice damage. In addition, we performed an analysis of the influential factors using binary logistic regression with snow damage occurrence as the dependent va- riable. Besides data on forest and site characteristics, we additionally used data on daily snowfall amount obtained from meteorological stations of the Sloveni- an Environment Agency. The daily snowfall amount for each compartment was calculated by a linear regressi- on expressing the relation between the elevation and the amount of snowfall obtained from the meteorolo- gical station data. Since the error of the calculated daily snowfall amount increases with distance from the me- teorological station, we performed this analysis on a subset of 363 compartments, the centroids of which were in all cases closer than 2 km from the meteorolo- gical station. The modelling procedure was performed using 16 independent variables depicting climate, site and forest characteristics (Table 1). In beech forests, the average sanitary felling due to snow damage in the period 1995–2012 was 5.5 m 3 /100 ha, which was less than the sanitary felling due to wind or ice (Table 2). In most years, the amount of snow damage was higher than that of ice. The high ave- rage value of ice damage was due to two events (1996– 1997 and 2007) that damaged a very large amount of timber. In the case of snow and wind damage, the proportion of conifers damaged was generally much higher than that of broadleaves, whereas in the case of ice damage, the proportions between both species groups were more similar. Snow damaged more thin to medium-sized conifers (dbh < 35 cm), while thin deciduous trees predominated in the total felling (Fig. 4). Trees with dbh 20–40 cm represented the majority of the harvested timber volume due to snow damage. The lowest frequency of snow damage was observed in the sub-Mediterranean region, followed by the Panno- nian region, while areas of relatively high occurrence frequency were detected in all other regions (Fig. 6). In the final model of snow damage occurrence, five predictors were included: one climate variable – the sum of snow cover in the spring months (snow_3_4_5), and four site variables – phytogeographical region (fito_reg), rockiness (skalnat), slope inclination and bedrock (kamn_karb). The probability of snow damage was highest in forests in the pre-Dinaric area, on stee- per and less rocky terrain, on carbonate bedrock and with heavy early spring snowfall. Our model explained 23.2 % of the variability in snow damage occurrence. Even better results could be obtained if a longer time period was analysed and if the spatial sample was lar- ger. In beech forests, snow damage is an important distrubance agent. Beech is less susceptible to snow damage than spruce if admixed in forests. Snow is the most damaging agent to young and middle-aged trees and stands. Therefore, it is important that thinnings from above in areas where snowfall is more likely are made early enough to enable trees to form large cano- pies and increase their taper (i.e. height-dbh relation- ship) and stability. More frequent thinnings of lower intensities are preferred. Alternative types of crop tree situational thinning should be thoroughly considered Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 53–69 67 as well. These types favour fewer crop trees, and thus harvest is not performed throughout the stand, which maintains the collective stability of the stand and re- sults in less damage to trees and stands. In addition, only a small proportion of spruce in the admixture of stands is advised in areas that are more susceptible to snow damage. It should be admixed individually or in (small) groups. When snow precipitation occurs in spring or autumn, when leaves are already or still on trees, damage to stands may occur even with very little snow (which is usually wet and heavy). Despite climate change, snow damage to trees and stands will remain relevant in the future. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENTS Raziskavo je finančno podprla Pahernikova ustano- va, za kar se najlepše zahvaljujemo. 7 VIRI 7 REFERENCES Ammann P . 1999. Analyse unbehandelter Jungwaldbestände als Grundlage für neue Pflegekonzepte. Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen, 150, 12: 460–470. ARSO. 2014. Arhiv meritev. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archi- ve/ (13.2.2020). Bebi P ., Seidl R., Motta R., Fuhr M., Firm D., Krumm F., Conedera M., Ginzler C., Wohlgemuth T ., Kulakowski D. 2016. Changes of fo- rest cover and disturbance regimes in the mountain forests of the Alps. Forest Ecology and Management, 388: 43–56. Bohn U., Gollub G., Hettwer C. 2000. Karte der natürlichen Vegetation Europas. Bundesamt für Naturschutz. Bončina A. 2012. Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospodar- jenje. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 449 str. Bončina A., Klopčič M., Simončič T ., Dakskobler I., Ficko A., Rozman A., 2017. A general framework to describe the alteration of na- tural tree species composition as an indicator of forest natural- ness. Ecological Indicators, 77: 194–204. Brang P ., Spathelf P ., Larsen J.B., Bauhus J., Bončina A., Chauvin C., Drössler L., Garcia-Güemes C., Heiri C., Kerr G., Lexer M.J., Ma- son B., Mohren F., Mühlethaler U., Nocentini S., Svoboda M. 2014. Sustainability of close-to-nature silviculture for adapting tempe- rate European forests to climate change. Forestry, 87: 492–503. Bunnel F.L., McNay R.S., Shank C.C. 1985. The deposition of snow on the groud - a review and quantitative synthesis. Research Mini- stries of Environment and Forests. IWIFR, 17. Victoria, B.C. 476 str. Cannell M.G.R., Morgan J. 1989. Branch breakage under snow and ice loads. Tree Physiology, 5: 307–317. Čavlović J., Anić I. 2008. Načrtovanje in gospodarjenje z bukvijo na Hrvaškem. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 87: 101–112. Dakskobler I. 2012. Pregled bukovih rastišč v Sloveniji. V: Bukovi gozdovi v Sloveniji: Ekologija in gospodarjenje. Bončina A. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obno- vljive gozdne vire: 59–74. Deankovič T . 1969. Snegolomi v Julijskih alpah in njihovi vzroki. Goz- darski vestnik, 27, 9: 223–235. Diaci J. 2006. Gojenje gozdov: pragozdovi, sestoji, zvrsti, načrtovanje, izbrana pogavja. Učbenik za študente univerzitetnega študija gozdarstva. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdar- stvo in obnovljive gozdne vire: 348 str. Dolinar M. (ur.) 2019. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo - prvi del. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljublja- na. Dvorak L., Bachmann P ., Mandallaz D. 2001. Strurmschäden in un- gleichförmigen Beständen. Schweizerischer Forstverein, 152, 11: 445–452. FAO/ECE/ILO. 1996. Acute forest damage manual: managing the im- pact of sudden and severe forest damage. Discussion Paper No.7. Geneva, Food and Agriculture Organization (FAO) / Economic Commission for Europe (ECE) & International Labour Organiza- tion (ILO). FAO / IAEA: 102 str. Fischer A., Marshall P ., Camp A. 2013. Disturbances in deciduous temperate forest ecosystems of the northern hemisphere: their effects on both recent and future forest development. Biodiver- sity Conservation, 22: 1863–1893. Fridman J., Valinger E. 1998. Modelling probabilizy of snow and wind damage using tree, stand, and site characteristics from Pinus syl- vestris sample plots. Scandinavian Journal of Forest Research, 13: 348–356. Gardiner B.A., Peltola H., Kellomäki S. 2000. Comparison of two mo- dels for predicting the critical wind speeds required to damage coniferous trees. Ecological Modelling, 129, 1–3: 1–23. Getzin S., Wiegand K. 2007. Asymmetric tree growth at the stand le- vel: random crown patterns and the response to slope. Forest Ecology and Management, 242, 2–3: 165–174. Gill D. 1974. Snow damage to boreal mixedwood stands in northern Alberta. Forestry Chronicle, 50, 2: 70–73. Gizachew B., Brunner A. 2011. Density-growth relationship in thin- ned and unthinned Norway spruce and Scots pine in Norway. Scandinavian Journal of Forest Research, 26: 543–554. Grünewald T ., Bühler Y., Lehning M. 2014. Elevation dependency of mountain snow depth. The Cryosphere, 8: 2381–2394. Gordon T .D. 1973. Pacific southwest forest and range experiment station: damage from wind and other causes in mixed white fir - red fir stands adjacent to clearcuttings. USDA Forest Service Research Paper, PSW 90: 12 str. Guild D.W. 1986. Snow damage in plantation forests in southern New Zealand. New Zealand Forestry, 9: 9–14. Guisian A., Zimmermann N.E., 2000. Predictive habitat distribution models in ecology. Ecological Modelling, 135: 147–186. Hanewinkel M., Breidenbach J., Neef T ., Kublin E. 2008. Seventy-se- ven years of natural disturbances in a mountain forest area - the influence of storm, snow and insect damage analysed with a long-term timeseries. Canadian Journal of Forest Research, 38: 2249–2261. Hosmer D.W., Lemeshow S. 2000. Applied Logistic Regression. 2nd Edition. John Wiley & Sons, New York, New York. Jakša J. 1996. Posledice snežnih in ledenih ujm v slovenskih gozdovih v zimah 1995/1996 in 1996/1997. Gozdarski vestnik, 55, 5–6: 263–274. Jalkanen R., Konopka B. 1998. Snow-packing as a potential harm- ful factor on Picea abies, Pinus sylvestris and Betula pubescens at high altitudes in northern Finland. Forest Pathology, 28, 6: 373–382. Kadunc A., Poljanec A., Dakskobler I., Rozman A., Bončina A. 2013. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji: poročilo o realizaciji projekta. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 42 str. 68 Klinar B., Kl opč ič M., Bonč ina A.: P ošk odbe dr e v ja zar a d i abio tsk ih nar a vnih mo t enj na buk o v ih r ast išč ih v Sl o v eniji ... Kangur R. 1973. Snow damage to young Western hemlock and Do- uglas fir. Oregon State University, School of Forestry, Research Papers 21: 11 str. Kantor P ., Karl Z., Šach F., Černohous V. 2009. Analysis of snow accu- mulation and snow melting in a young mountain spruce and beech stand in the Orlicke hory Mtr., Czech Republic. Journal of Forest Science, 55, 10: 437–451. Klopčič M., Poljanec A., Gartner A., Bončina A. 2009. Factors related to natural disturbances in mountain Norway spruce (Picea abi- es) Forests in the Julian Alps. Ecoscience, 16, 1: 48–57. Konopka B., Konopka J., Raši R. 2005. Damage to forest caused by wind, snow and rime in Slovakia during the years 1996–2003. Lesnicky časopis, 51, 1: 31–43. Kotar M. 2005. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizio- loških osnovah. Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije: 500 str. Kunca A. 2011. Occurrence of harmful agents in the Slovak forests in 2010 and their prognosis for the year of 2011. Zvolen, National Forest Centre: 107 str. Lavers G.M. 1969. The strength properties of timbers. 2nd edition. Forest Products Research Laboratory Bulletin, 50: 62 str. Marinček L. 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem. Ljubljana, Dela- vska enotnost: 153 str. Martin-Alcon M., Gontalez-Olabarria J.R., Coll L. 2010. Wind and snow damage in the Pyrenees pine forests: effec of stand attri- butes and location. Silva Fennica, 44, 3: 399–410. Mayer P ., Brang P ., Dobbertin M., Hallenbarter D., Renaud J.-P ., Walthert L., Zimmermann S. 2005. Forest storm damage is more frequent on acidic soils. Annals of Forest Science, 62: 303–311. Mlinšek D. 1966. Gozdnogojitveni problemi in naloge v gorskih smrekovih gozdovih. Gozdarski vestnik, 24: 257–270. Moravčik M. 2007. Derivation of target structure for forests of Nor- way spruce vegetation zone in Slovakia. Journal of Forest Scien- ce, 53, 6: 267–277. Müller F. 2002. Modellierung von Sturm-, Schnee- und Rotfäulerisiko in Fictenbeständen auf Einzelbaumebene: doktorska disertacija. (Technischen Universität München, Fakultät Wissenschaftszen- trum Weihenstephan für Emährung, Landnutzung und Umwelt). Freising, samozaložba: 175 str. Nicoll B.C., Gardiner B.A., Rayner B., Peace A.J. 2006. Anchorage of coniferous trees in relation to species, soil type and rooting depth. Canadian Journal of Forest Research, 36: 1871–1883. Nykänen M.-L., Peltola H., Quine C.P ., Kellomäki S., Broadgate M. 1997. Factors affecting snow damage of trees with particular reference to European conditions. Silva Fennica, 31, 2: 193–213. Peltola H., Nykänen M.-L., Kellomäki S. 1997. Model computations on the critical combination of snow loading and windspeed for snow damage of scots pine, Norway spruce and Birch sp. at stand edge. Forest Ecology and Management, 95, 3: 229–241. Peltola H., Kellomäki S., Hassinen A., Granander M. 2000. Mechanical stability of Scots pine, Norway spruce and birch: an analysis of tree-pulling experiments in Finland. Forest Ecology and Mana- gement, 135: 134–153. Perko F., Pogačnik J. 1996. Kaj ogroža slovenske gozdove? Zbirka Gozdarski nasveti, št. 3. Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slo- venije, Gozdarska založba: 183 str. Petty J.A., Worrell R. 1981. Stability of coniferous tree stems in relati- on to damage by snow. Forestry, 54, 2: 115–128. Poljanec A., Ščap Š., Bončina A. 2014. Količina, struktura in razpo- reditev sanitarnega poseka v Sloveniji v obdobju 1995–2012. Gozdarski vestnik, 72, 3: 131–147. Rakovec J., Vrhovec T . 1998. Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. Ljubljana, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije: 318 str. Rottmann M. 1985. Schneebruchschäden in Nedelholzbeständen. Beiträge zur Beurteilung der Schneebruchgefärdung, zur Scha- densvorbeugung und zur Behandlung schneegeschädigter Na- delholzbestände. J.D. Sauerländer's Verlag, Frankfurt am Main: 159 str. Saje R. 2014. Analiza poškodovanosti gozdnih sestojev v GGE Brezo- va reber s poudarkom na snegolomu leta 2012. (Ljubljana, Uni- verza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 83 str. Schelhaas M., Nabuurs G., Schuck A. 2003. Natural disturbances in the European forests in the 19th and 20th centuries. Global Change Biology, 9, 11: 1620–1633. Schütz J.P ., Gotz M., Schmid W., Mandallaz D. 2006. Vulnerability of spruce (Picea abies) and beech (Fagus sylvatica) forest stands to storms and consequences for silviculture. European Journal of Forest Research, 125, 3: 291–302. Seidl R., Fernandes P .M., Fonseca T .F., Gillet F., Jönsson A.M., Mergani- čová K., Netherer S., Arpaci A., Bontemps J.-D., Bugmann H., Gon- zález-Olabarria J.R., Lasch P ., Meredieu C., Moreira F., Schelhaas M.-J., Mohren F. 2011. Modelling natural disturbancesin forest ecosystems: a review. Ecological Modelling, 222: 903–924. Shepard R.K. 1975. Ice storm damage to loblolly pine in northern Louisiana. Journal of Forestry, 73, 7: 420–423. Skudnik M., Japelj A., Robek R., Piškur M., Kranjc N., Kušar G. 2012. Merila za opredeljevanje velikih poškodb v gozdovih. V: Kako učinkovito obvladati poškodbe gozdov večjih razsežnosti. Zbor- nik razširjenih povzetkov, Ljubljana, 25. okt. 2012. Falkner J., Skudnik M., Jurc D., Diaci J. (ur). Ljubljana, Zveza gozdarskih dru- štev Slovenije: 3–7. Slodičak M. 1995. Thinning regimes in stands of Norway spruce su- bjected to snow and wind damage. V: Winds and Trees. Coutta M.P ., Grace J. (ur.). Cambridge, University Press: 436–447. Solantie R., Ahti K. 1980. Säätekijöiden vaikutus Etelä-Suomen lu- mituhoihin v. 1959. Summary: The influence of weather in the snow damages for forests of South-Finland in 1959. Silva Fenni- ca, 14, 4: 342–353. Solantie R. 1994. Effect of weather and climatological background on snow damage of forests in southern Finland in November 1991. Silva Fennica, 28, 3: 203–211. Stanivuković Z. 2013. Štete od snijega u pojasu šuma bukve i jele. Bulletin Faculty of Forestry, University of Banja Luka, 6, 18: 21–44. Suzuki K., Kodama Y., Yamazaki T ., Kosugi K., Nakai Y., 2008. Snow accumulation on evergreen needle-leaved and decidious broad- leaved trees. Boreal Environmental Research, 13: 403–416. Valinger E., Lundqvist L. 1993. Assesing the risk of snow and wind damage from tree physical characteristics. Forestry, 66, 3: 249– 260. Valinger E., Lundqvist L. 1994. Reducing wind and snow damage in- duced damage in forestry. Sveriges lantbruksuniversitet, Institu- tionen för skogskötesel, Rapporter 37: 11 str. Valinger E., Lundqvist L., Brandel G. 1994. Wind and snow damage in a thinning and fertilisation experiment in Pinus sylvestris. Scan- dinavian Journal of Fores Research, 9, 1–4: 129–134. Valinger E., Pettersson N. 1996. Wind and snow damage in a thinning and fertilisation experiment in Picea abies in southern Sweden. Forestry, 69, 1: 25–33. Vertačnik G., Dolinar M. 2007. Obilna snežna odeja v Sloveniji. Ujma, 21: 57–63. ZGS. 2013a. Podatkovna zbirka Odseki. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana. ZGS. 2013b. Podatkovna zbirka Timber.Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana. Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 53–69 69 Zubizarreta-Gerendiain A., Pellikka P ., Garcia-Gonzalo J., Ikonen V.-P ., Peltola H. 2012. Factors affecting wind and snow damage of in- dividual trees in a small management unit in Finland: assesment based on inventoried damage and mechanistic modelling. Silva Fennica, 46, 2: 181–196. Wallentin C., Nilsson U. 2014. Storm and snow damage in a Norway spruce thinning experiment in southern Sweden. Forestry, 87, 2: 229–238. Williston H.L. 1974. Managing pines in the ice-storm belt. Journal of Forestry, 72, 9: 580–582. Priloga 1: Značilnosti gozdov na bukovih rastiščih v posame- znih fitogeografskih regijah Appendix 1: Characteristics of beech forests by phytogeo- graphic region Fitogeografska regija Alpska Dinarska Submediteranska Panonska Preddinarska Predalpska Površina odsekov [ha] 232.002 186.702 41.275 95.145 150.526 178.908 Razpon nadmorske višine [m] 256–1933 185–1638 125–1025 138–950 165–1070 210–1450 Prevladujoče kamnine* karbonatne kamnine karbonatna podlaga (apnenec, dolomit) nekarbonaten fliš in karbonati (apnenec) miocenske ka- mnine, predvsem peski in gline silikatna in karbonatna podlaga karbonatna in silikatna matična podlaga Povprečna nadmorska višina [m] 932 806 595 313 458 566 Podnebje zmerno subpolarno (alpsko) dinarsko celinsko submediteransko zmerno celinsko humidno-celinsko subalpsko Količina padavin [mm] * 2600–3200 2000–2600 1000–1800 800–1200 1200–1800 1200–2000 Povprečna temperatura zraka [°C] * 4–8 6–8 10–12 8–12 8–10 8–10 Najpogostejše drevesne vrste v združbah z bu- kvijo* macesen, smreka jelka, smreka kostanj dob, kostanj jelka, smreka graden, kostanj, smreka Povprečna lesna zaloga [m 3 /ha] 307 313 210 292 275 293 Povprečen delež bukve v skupni lesni zalogi [%] 33 42 44 46 48 40 *Povzeto po: Marinček, 1987