oktober 2019 oktober 2019 brezplačno 03/2019 Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore 1 kazalo KOLOFON Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si, store.obcina@gmail.com. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v decembru 2019 pričakujemo vaše prispevke do 15. novembra 2019. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Rosvita Jager Mojca Rožman Cvetka Šuster Ivanka Tofant Dušan Volavšek Foto naslovnice: ObčinaŠtore Foto zadnja stran: Rosvita Jager Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje 4 7 17 27 29 32 35 36 38 39 42 Aktualno Zgodilo se je O delu društev Znan obraz Zanimivosti Živimo zdravo Dogajanje v Domu Lipa Duhovne strani Srebrne niti Utrinki iz osnovne šole in vrtca Vabila OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE E: obcina@store.si T: 03/780 38 40 www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 Štorski občan izhaja v nakladi 1700 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. 2 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE T: 00/780 38 40 Uradne ure krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na T: 031 426 869 (Marko Preložnik) oktober 2019 Hodnik za pešce v Ulici Karla Vovka V začetku oktobra 2019 bo Občina Štore pričela z gradnjo pločnika v Ulici Karla Vovka. S podpisom gradbene pogodbe v mesecu septembru 2019 je izvajalec del postalo podjetje VOC Celje d.o.o.. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 140.845,94 EUR z DDV. Poleg pločnika za pešce v dolžini več kot 300 metrov bo zgrajena tudi javna razsvetljava, izvedeni bodo ukrepi za umirjanje motornega prometa. Z izvedbo investicije bo zagotovljena večja varnost pešcev že konec meseca oktobra 2019. Investicijo sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo iz naslova 23. člena ZFO-1. Občina Štore z izvedbo investicije sledi ciljem, ki si jih je zastavila v okviru akcijskega načrta celostne prometne strategije. Vse uporabnike ceste na Ulici Karla Vovka obveščamo tudi, da bodo v času izgradnje pločnika možne posamične, delne ali popolne, kratkotrajne zapore ceste. Posamične zapore se bodo z lastniki zemljišč sproti usklajevale. Vljudno vas prosimo za razumevanje. Občinska uprava »Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada« OBVESTILO v zvezi s pediatrično ambulanto v Zdravstveni postaji Štore Zdravstveni dom Celje obvešča občane občine Štore, da že ves čas od prenehanja obratovanja pediatrične ambulante v ZP Štore vlaga vse napore v iskanje kadra in ponovno delovanje ambulante. Prav zato ima vseskozi odprt razpis za zaposlitev pediatra, tudi sredstva za delovanje so zagotovljena. Vsem pacientom je trenutno zagotovljena obravnava v pediatrični in šolski ambulanti Zdravstvenega doma v Celju, in sicer od ponedeljka do petka med 7. in 20. uro glede na ordinacijski čas ambulant ter v laboratoriju od 7. do 19. ure. 3 A K TUAL N O Javna razgrnitev in predstavitev modelov vrednotenja Občane obveščamo, da bo od 1. 10. 2019 do vključno 30. 10. 2019 v prostorih Občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, Štore potekala javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremičnin, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Predlog modelov vrednotenja bo s 1. 10. 2019 dostopen tudi na Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin (Portal MVN) na naslovu www.mvn.e-prostor.gov.si, kjer bodo objavljene tudi poskusno izračunane vrednosti, izračunane na osnovi objavljenega predloga modelov in podatkov nepremičnin v registru nepremičnin na dan 27. 6. 2019. Javna predstavitev modelov vrednotenja bo v ponedeljek, 14. 10. 2019, od 10.00 do 13.00 v prostorih Narodnega doma Celje, mala dvorana, Trg celjskih knezov 9, Celje. Vsi zainteresirani lahko od 1. 10. 2019 do 15. 11. 2019 podajo mnenja in pripombe k predlogu modelov vrednotenja, ki morajo biti ustrezno obrazložene, in sicer: • pripombe, ki se nanašajo na zarise vrednostnih con in viši- ne vrednostnih ravni nepremičnin na območju naše občine, pošljite na obrazcu JR.MV-1 na naslov Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, Štore ali skeniranega na elektronski naslov obcina@store.si ali izpolnite obrazec v fizični obliki in ga oddate v sprejemni pisarni občine, • vse ostale pripombe na modele vrednotenja pošljite na obrazcu JR.MV-2 po pošti na naslov Geodetska uprava RS – Vrednotenje, p.p. 35, 1001 Ljubljana, ali skeniranega na elektronski naslov vrednotenje@gov.si. ________________________________________ Obrazca JR.MV-1 in JR.MV-2 bosta dostopna na kraju javne razgrnitve ali na Portalu MVN. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v javno objavljenih stališčih do pripomb. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Občinska uprava Delavnice za razvoj projektnih idej napovedujejo objavo javnih pozivov LAS Raznolikost podeželja, ki zajema območje občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, načrtuje jeseni 2019 in v začetku leta 2020 objavo dveh javnih pozivov za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov na območju LAS. Namen javnih pozivov je izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Raznolikost podeželja po pristopu »od spodaj navzgor«, kar pomeni, da lahko zainteresirani prebivalci in pravne osebe z območja podajo predloge projektov oziroma operacij, s katerimi bodo dosegli cilje Strategije. Razpisana bodo sredstva v okvirni višini 315.000 EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 270.000 EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na javne pozive bodo vlagatelji lahko prijavili predloge projektov s tematskih področij delovnih 4 mest, razvoja osnovnih storitev, varstva okolja in ohranjanja narave ter vključevanja ranljivih skupin. LAS bo po objavi javnih pozivov izvedel predstavitve in zagotovil svetovanje in pomoč pri pripravi predlogov operacij in vlog na javni poziv. Da bi možnosti sodelovanja na javnih pozivih približali čim širšemu krogu potencialnih prijaviteljev, smo zasnovali tri animacijske delavnice z namenom pravočasnega in usmerjenega razmišljanja o prijavi, pridobitve kakovostnih idej in razvoja trajnostnih projektov, ustvarjanja partnerstev in iskanja maksimalnih sinergij med idejami, medsebojne podpore pri razvijanju idej, povezovanja ponudnikov z enakimi ali podobnimi idejami, spodbujanja sodelovanja in mreženja. oktober 2019 Prva delavnica je potekala v sredo, 18. 9. 2019, od 16. do 19. ure v prostorih Kulturnega doma Štore. Udeležilo se je je 24 udeležencev z območja LAS, ki so samostojno in v skupinah ustvarjali osnovni nabor projektnih idej in jih razvijali s poudarkom na inovativnosti in ustvarjanju potencialnih partnerskih povezav. S pomočjo priznane animatorke Natalije Vrhunc so si udeleženci postavljali vprašanja o zdravih temeljih, iz katerih bodo lahko začeli pripravo vlog, iskali priložnosti in potenciale ter razvijali čim bolj jasno sliko želenega rezultata. Po objavi javnega poziva za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj bo predvidoma v sredini oktobra sledila druga delavnica, na kateri bomo predstavili javni poziv in nadaljevali z razvojem projektnih idej in partnerstev ter razdelali projekte glede na merila javnega poziva z namenom, da ustvarimo čim boljšo kombinacijo vaše pobude in razpisnih pogojev ter ciljev. Tretja delavnica, ki bo namenjena razvoju idej in pripravi vlog za javni poziv EKSRP, bo predvidoma v začetku leta 2020. Če vas navedene vsebine zanimajo, vas vabimo k sodelovanju na prihodnjih delavnicah. Zainteresirani boste o vseh datumih pravočasno obveščeni in povabljeni na delavnice. Na LAS Raznolikost podeželja si želimo, da k pripravi projektov pristopite celostno ter da se delavnice nadgrajujejo in nave- zujejo ena na drugo. Ne zamudite priložnosti, da dobro pripravite svoj projekt in naredite korak naprej v smeri vaših ciljev! Informacije o delavnicah, delovanju LAS, možnostih sodelovanja na javnih pozivih in članstvu v LAS lahko prejmete na spletni strani www.las-raznolikost-podezelja.si, po e-pošti info@raznolikost-podezelja.si ali telefonu 03/425 64 66. Vabimo vas, da se nam pri naših aktivnostih pridružite. Primož Kroflič, Simbio d.o.o. 5 A KTUAL N O Čas je za nova znanja: brezplačni izobraževalni programi tudi to jesen V okviru projekta v sodelovanju z Občino Štore nudimo BREZPLAČNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: IZZIVI PODEŽELJA DELAVNICE/ TEČAJI TRAJANJE TERMIN Poleti so se naše misli malo umirile, jesen pa že prinaša nove ideje. Že novembra bodo na voljo brezplačne vsebine za vse, ki želijo nadgraditi ali obnoviti svoje znanje. Ljudska univerza Celje v sodelovanju z Občino Štore v okviru programa Usposabljanje za življenjsko uspešnost nudi priložnost, da v prijetnem okolju in sproščeni družbi ponovno sedete v »šolske klopi«. Cilj programa je spodbujanje vseživljenjskega učenja, saj se na Ljudski univerzi Celje zavedajo, da so za lažje in boljše upravljanje delovnih mest ter učinkovito soočanje z različnimi življenjskimi situacijami potrebna nova znanja, veščine in kompetence. Začetni tečaj nemščine 30 ur november 2019 Nadaljevalni tečaj nemščine 30 ur november/december 2019 Vsebinsko zanimive in aktualne teme izobraževanj vas bodo prepričale, da ne zamudite priložnosti za brezplačno učenje tujih jezikov, pridobivanja komunikacijskih veščin, lahko se boste preizkusili tudi v kuharskih sposobnostih. Nudijo tudi osebno brezplačno svetovanje o nadaljnjih izobraževalnih in poklicnih možnostih. Retorika in javno nastopanje 20 ur (nadaljevalni tečaj) januar 2020 Kulinarične delavnice v družbi 20 ur znanih imen februar 2020 Ekološko vrtnarjenje 10 ur marec 2020 Priložnosti na podeželju 10 ur marec 2020 INFORMACIJE IN PRIJAVE: Rebeka Dečman, organizatorica izobraževanja T: 03 428 67 62, E: rebeka.decman@lu-celje.si Občina Štore T: 03 780 38 53, E: obcina@store.si Programi so sofinancirani v okviru Operativnega programa 2014–2020, prednostna os: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1. 1. Izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje. 10. 1. 2. Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela. 6 Z GO DIL O S E JE oktober 2019 Stanko Pirnat (1859 – 1899): rodoljub, skladatelj, Štorovčan V mesecu juniju je Občina Štore prejela prijazno povabilo Občine Mokronog na okroglo mizo in slovesno otvoritev spominske plošče g. Stanku Pirnatu. Seveda povabilo ni prišlo čisto brez razloga. Gre namreč za gospoda, ki je bil velik rodoljub, pravnik, kulturnik, skladatelj. Rojen je bil v Štorah v močno narodno zavedni družini. Za čas, v katerem je živel in deloval, pa je značilen boj s kulturo in prevlado nemškega jezika v teh krajih. Njegov oče, Andrej Pirnat, je bil ustanovitelj Narodne čitalnice v Celju, Slovenske matice v Ljubljani, deloval je v Ljubljanski narodni čitalnici. Mati Frančiška Pirnat, rojena Mayer, je izhajala prav tako iz zavedne slovenske družine. V lasti so imeli gostilne v Kranju, v katerih je bil ravno tako sedež Narodne čitalnice. Stanko Pirnat je gimnazijo obiskoval v Celju in nato v Ljubljani, kjer je leta 1879 tudi maturiral. Nato je na Dunaju študiral pravo in kasneje služboval v več krajih na Slovenskem: v Ormožu, na Ptuju, v Kranju in v Brežicah. Postal je notar v Stični in nazadnje umrl kot notar v Mokronogu. Bil je ljubitelj zborovskega petja in kasneje pod mentorstvom Mateja Hubada postal tudi skladatelj. Ustanovil je Slovensko pevsko društvo ter bil njegov pevovodja. Napisal je nekaj znanih skladb, ki jih določeni zbori še danes radi prepevajo: »Žalost«, »Pomlad in jesen«, »Naša zvezda«, »Bog je moj ščit«, »Oblaku« itd. nog – Trebelno, g. Anton Maver, v imenu občine Štore pa je prisotne nagovoril podžupan, g. Jani Glavač, z obljubo, da spomin na našega rojaka tudi v naši občini ne bo zamrl. V spomin na svečan dogodek je županu občine Mokronog izročil knjižno zbirko »Štore iz starih razglednic«, zbrane iz obdobja rojstva g. Stanka Pirnata. Jani Glavač Vsekakor se je občina Mokronog s to svečano prireditvijo vpisala med tisto manjšino lokalnih skupnosti, ki skrbijo, da spomin na domače ustvarjalce ostaja živ. Za marsikoga že skoraj pozabljen kamenček v mozaiku narodove zgodovine lahko postane del narodovega ponosa, navdiha. V tej smeri so na okrogli mizi delovali vsi trije osrednji govorci: g. Matej Ocvirk, zgodovinar iz Štor, ga. Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, in ga. Marjeta Bregar, kustosinja novejše zgodovine v Dolenjskem muzeju Novo mesto. Slavnostni nagovor je gostom pripravil župan občine Mokro7 Z G ODIL O S E JE 26. dirka Po Sloveniji 2019 (19. junij – 23. junij) Letos je potekala skozi Štore kar dvakrat, in sicer v sredo, 19. junija 2019, in v četrtek, 20. junija 2019. 26. kolesarska dirka Po Sloveniji se je letos začela 19. junija v glavnem mestu Ljubljani, končala pa tradicionalno v Novem mestu, kjer je bil 23. junija cilj petdnevne kolesarske pentlje. Skupno so morali tekmovalci prekolesariti 806 kilometrov, trasa pa je bila vse dni zelo razgibana. Zmagovalec uvodne etape 26. dirke Po Sloveniji je bil Nemec Pascal Ackermann pred Giacomom Nizzolom (Dimension Data), tretje mesto je zasedel Simone Consonni (UAE Emirates). Luka Mezgec (Mitchelton-Scott) je kot najboljši Slovenec zasedel četrto mesto. Foto: Rosvita Jager Slovenec Luka Mezgec je bil zmagovalec 2. etape kolesarske dirke po Sloveniji. Po tem, ko si je po vzponu na Svetino peterica kolesarjev privozila pol minute prednosti, jo je zasledovalna skupina, v kateri je bil tudi Luka, tik pred ciljno črto ujela, slovenski šprinter pa je kot ekspresni vlak švignil mimo vseh in prišel do etapne zmage in s tem tudi zelene majice vodilnega v skupni razvrstitvi. Slovenski šprinter je prevzel vodstvo tudi v skupni razvrstitvi in si nadel zeleno majico. Foto: Rosvita Jager Organizacijski direktor dirke Bogdan Fink se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki smo bili tako ali drugače udeleženi v organizaciji in izvedbi tega dogodka. Vsi, vključno z navijači, celotno dogajanje popestrijo in v nekaj junijskih dneh Slovenijo dobesedno spremenijo v izjemno zanimivo, vsekakor zelo zeleno in privlačno turistično razglednico, s katero se ponosno predstavljamo svetu. Veseli nas in ponosni smo, da je tudi letošnje leto potekala dirka skozi naše kraje, saj imamo v Štorah veliko kolesarjev in ljubiteljev kolesarstva. In upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Foto: Rosvita Jager 8 Nena Kopinšek Občinski bazar društev»Gibanje za vse« oktober 2019 Tudi letos se je v sklopu prireditev ob občinskem prazniku v Športnem parku Lipa Štore 20. junija odvil občinski bazar društev pod sloganom »Gibanje za vse«. Namen bazarja je bil spodbujanje medsebojnega sodelovanja, druženja in spodbujanja otrok in odraslih h gibanju in veselju do športa, ne gre pa pozabiti niti na večkulturnost, ki združuje tovrstni dogodek. To je tudi priložnost, da se posamezna društva predstavijo. Tako so se z bogato animacijo predstavila različna društva in posamezne organizacije. Za otroke je bila zelo zanimiva predstavitev naših gasilcev PGD Štore, Prožinska vas in Svetina. Postavili so otroški gasilski poligon, kjer so se otroci lahko preizkusili kot čisto pravi gasilci. Imeli so tudi možnost ogleda gasilskih vozil in gasilske opreme. Na balinišču in v Športnem parku Lipa Štore so se posamezniki lahko preizkusili v balinanju in ostalih športnih aktivnostih, za kar je poskrbelo Športno društvo Kovinar Štore. V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje in enoto Štore je v knjižnici potekala bralna urica za najmlajše, izpeljali pa smo tudi akcijo »Otroci dobrodelno zbiramo igrače« in akcijo »Knjižni bazar« (s sabo ste lahko prinesli vsaj eno staro, a ohranjeno knjigo in si izbrali »novo«). Društvo upokojencev Štore se je predstavilo s petjem ljudskih pesmi, predstavitvijo ljudskih plesov, medgeneracijskim sodelovanjem z OŠ Štore (ustvarjalne delavnice, izdelovanje 9 Z G O DIL O S E JE 10 voščilnic, rožic). Spekli so kruh v obliki sončnice iz domače pekarne, ki predstavlja kruh sožitja, povezovanja in sodelovanja. Predstavilo se je tudi Konjeniško društvo Štore s konjičkom ponijem, zaigrali so Veseli jahači, zapel je Ljubiteljski pevski zbor Štore. Ob dobri kapljici Društva vinogradnikov in kletarjev Polič Štore je bilo poskrbljeno tudi za okusen bograč, za kar je poskrbela KORK Štore. Strelsko društvo in veterani so svojo stojnico olepšali s slovensko in veteransko zastavo ter pripravili nekaj pušk, kar je zelo pritegnilo otroke. veniji, ki je poteka skozi Štore (nadvoz Lipa–Mercator Štore–Svetina). Udeleženci bazarja smo organizirano pozdravili in navijaško podprli kolesarje in druge spremljajoče udeležence dirke. Predstavile pa so se tudi posamezne organizacije, kot so Ljudska univerza Celje, Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje s Shrambico, Zdravstveni dom Celje s predstavitvijo pilotnega projekta Dolgotrajna oskrba, Društvo paraplegikov JZ Štajerske in Regijsko študijsko središče Celje z možnostjo meritve sladkorja v krvi in holesterola ter meritve krvnega tlaka. Dogodek je privabil veliko število udeležencev, posebno vzdušje pa je doprinesla že 26. kolesarska dirka Po Slo- Da je dogodek uspel, gre velika zahvala vsem udeležencem na stojnicah, ki ste z dobro voljo pomagali pri izvedbi dogodka, vsem obiskovalcem, ŠD Kovinar Štore, Osnovni šoli Štore, Vrtcu Lipa, Knjižnici Štore in Domu Lipa. Nena Kopinšek oktober 2019 Zaključek lučkarjev pri Glavačevih v Straži Zadnjo junijsko nedeljo smi imeli lučkarji svoje zaključno srečanje liturgijskega leta. Člani VIL (Vera in Luč – »Lučkarji«) smo del svetovnega gibanja ljudi s posebnimi potrebami. Ustanovitelj, sedaj že pokojni Jean Wanier, je organizacijo ustanovil zaradi videnja stisk staršev ob nesprejetosti teh ljudi v družbi in v želji po medsebojni pomoči svojcev, druženju, ustvarjanju, pogovoru, izmenjavi izkušenj in mnenj in širjenju vere. Organizirati dogodek za tako številčno in pisano družbo ni ravno preprosto. Za nas je še kako pomemben občutek sprejetosti, pa tudi dejstvo, da nam prostor omogoča dostop z invalidskimi vozički ter da je okolje za vse varno, ambient pa pomirjujoč in prijeten. Pri Glavačevih v Straži vse to prav gotovo imajo. Zeleno okolje njihovih vinogradov naravnost pomirja še tako nemirne in druženja in igre željnih lučkarjev. Zbralo se nas je približno 60 ljudi. Glavačevi so nam tokrat že četrto leto omogočili naše zaključno srečanje. Odstopili so nam prostor, nam pomagali pripraviti vse potrebno za varno in prijetno druženje na njihovem domu. Lepo je videti, da se dobrodelnost in skrb za soljudi prenaša pri njih iz roda v rod. Skupaj poprimejo za delo, nam nudijo gostoljubje v svojih prostorih, vsi nesebično pomagajo pri pripravi dogodkov in to kljub službam in zahtevnemu gospodarjenju v vinogradništvu. Tudi pri tokratnem druženju lučkarjev smo jim izredno hvaležni za vse, saj imamo še en dragocen in lep spomin v naših srcih. Poleg druženja smo za lučkarje pripravili tudi lastne olimpijske igre, jim podelili medalje in priznanja in pripravili odlično pogostitev. Vse kulinarične dobrote so nam podarili dobrotniki, naši stalni žar mojstri pa nas razvajali s peko. Težko je poimenovati vsakega posebej, iskreno pa se želimo prav vsakemu zahvaliti za vse dobro in za pomoč pri izvedbi srečanja. Zavedamo se, da so to dejanja dobrih in plemenitih ljudi, ki jim je mar za sočloveka, posebno še, ko gre za človeka s posebnimi potrebami, kjer ni vse, kar zmore večina, zanje samoumevno. Zato želimo ob tej priliki povabiti k sodelovanju še preostale občane, naj dobrota ne pozna meja, naj nas vse tudi takšna druženja združujejo v srcih. Sonja Mastnak 11 Z G O DIL O S E JE Praznovanje krajevnega praznika in zaključek 13. pohoda po Anzekovih poteh Oster veter in gosta megla, ki se je vlekla po starodavnih svetinskih gozdovih, nista pokvarila prijetnega razpoloženja, ki je na prvo septembrsko soboto vladalo na Svetini. Praznično vzdušje je napolnjevalo zbrane krajane, utrujene pohodnike trinajstega pohoda »Po Anzekovih poteh«, številne godbenike in druge goste. V zavetju starodavnega Marijinega svetišča so se lahko vsi, ki so to želeli, udeležili maše za žive in pokojne godbenike, ki jo je že tradicionalno daroval še vedno aktualni voditelj celjske škofije, gospod doktor Stanislav Lipovšek. Po zaključeni maši so se pod šotorom zbrali pohodniki in krajani, godbeniki pa so se - vsak s svojim inštrumentom v rokah - postrojili pred navzoče. V mirni hribovski vasici se je zaslišal boben, zazveneli so klarineti, trobente in ostala glasbila zbranih godb na pihala, ki so v hipu s svojo ubranostjo in energijo navdušile poslušalce. 12 oktober 2019 Povezovalka kulturnega programa, Tonja Preložnik, je pozdravila vse navzoče in jih spomnila na dogodek pred 145 leti, ko je na Svetino prišel Janez Rupnik in začel kot prvi učitelj poučevati otroke na domači šoli, s čimer jim je omogočil poti do novega znanja in jim odprl možnosti za boljše življenje. Krajani smo si ta dan učiteljevega prihoda, 29. avgust, izbrali za svoj krajevni praznik. Prireditev so s svojimi točkami popestrili tudi šolarji Zala Zupan, Maja Novak, Matic Mlakar in Miha Žlender, ki so pokazali svoje raznoliko glasbeno znanje. Navzoče je nagovoril predsednik sveta Krajevne skupnosti Svetina, gospod Marko Preložnik, ki je poudaril, kako pomembno je medsebojno sodelovanje vseh krajanov, pohvalil mlade in izkušene glasbenike, ki so popestrili prireditev, ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli k organizaciji slavja. Gospod župan, Miran Jurkošek, je v svojem govoru izrazil svoje občudovanje nad lepo hribovsko vasico in obljubil, da se bodo vsi na občini še naprej trudili za razvoj in razcvet Krajevne skupnosti Svetina. V imenu pohodnikov je navzoče nagovorila gospa Urška Knez, predsednica Etno odbora Jureta Krašovca - Možnar, ki vodi organizacijo pohoda. Predstavila je udeležence pohoda in zbrane godbenike ter se vsem zahvalila za sodelovanje. nesebično predajal vsem, ki so mu prisluhnili, in jo širil med številnimi godbami. Poslušalci smo z veseljem prisluhnili skupini pevcev iz Kanjuc, ki so zapeli ljudski pesmi, in združenim godbenikom, ki so zaigrali Anzekovo Hribovsko koračnico. Uradni del prireditve ob prazniku Krajevne skupnosti Svetine in zaključku 13. pohoda »Po Anzekovih poteh« se je zaključil s povabilom na okusen golaž in domači kruh, ki so ga skrbno pripravile gospodinje. Ansambel Tapravi zvoki pa je s poskočnimi in veselimi vižami še dolgo skrbel za sproščeno vzdušje in dobro voljo. Tonja Preložnik, foto: Maja Štih s. p. Vrhovski Anzek, po katerem je poimenovan pohod, žlahtni ljudski godec iz Svetine, je svojo ljubezen in strast do glasbe 13 Z G O DIL O S E JE MEDNARODNI DAN GLUHIH, 21. 9. 2019 GLUHI = SLIŠEČI PRIPRAVLJENI SPREJETI DRUGAČNOST? Svetovna organizacija gluhih (WFD), ustanovljena leta 1951 v Rimu, je na svojem kongresu leta 1959 sprejela svetovno manifestacijo “Mednarodni dan gluhih”, ki ga gluhi povsod po svetu proslavljajo tretjo soboto v septembru. Mednarodni dan gluhih je navečji praznik za gluho skupnost v slovenskem prostoru. Na manifestu, ki ga vsako leto gosti drugo društvo, se zbere prek 800 gluhih, naglušnih, strokovnih delavcev, tolmačev in njihovih družin iz vse Slovenije. Na osrednji kulturni prireditvi, na katero so vabljeni tudi pomembni politični odločevalci, se širšo javnost opozarja na nevidno invalidnost – gluhoto - in kulturo gluhih. Z Mednarodnim dnevom gluhih in centralno kulturno prireditvijo želimo opozoriti javnost, da je gluhota med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire govorno–socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Osebe z okvaro sluha imajo v življenju manj priložnosti pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov. Društvo gluhih in naglušnih Celje (DGN Celje) je letošnje leto organizator Mednarodnega dneva gluhih, ki je bilo v soboto, 21. 9. 2019, v Celju. Ljudem želimo približati skupnost gluhih in jim predstaviti njihov način življenja, dela in komunikacije. Na ta način hočemo doseči, da bo družba gluhe razumela in jih podpirala v njihovih prizadevanjih ter jim dala možnost, da v njej sodelujejo na čim več področjih. Gluhi želijo biti vključeni in sprejeti med slišečo družbo in z njo deliti svoja znanja in talente, četudi jih bremeni neozdravljiva in doživljenjska odsotnost sluha. Mednarodni dan gluhih v Celju je tako priložnost, da jim to tudi omogočimo. V času od 16. do 21. septembra 2019 smo tako organizirali številne dogod14 Gluhi smo se javnosti predstavili tudi preko filmskega platna skozi dokumentarni film Lastovke letajo nizko. Film je bil predvajan v Mestnem kinu Metropol v Celju 16. septembra 2019 ob 19. uri. Po ogledu filma je sledil pogovor z režiserjem. ke, s pomočjo katerih smo javnosti predstavljali gluhe ljudi, kako živijo ter njihov jezik in kulturo z namenom, da jim približamo gluhe ne kot ljudi, ki se jih je treba bati in izogibati zaradi tega, ker so neizobraženi in ne znajo govoriti, temveč ljudi, ki so takšni kot oni, le da se vsakodnevno srečujejo z ovirami nezmožnosti slišanja ter kako te ovire premagujejo. Tako smo 12. septembra 2019 organizirali tiskovno konferenco v prostorih DGN Celje, kjer smo predstavili probleme in izzive, s katerimi se gluhi srečujejo v življenju in skupnosti, v kateri živijo. Skozi ves omenjeni teden je med 17. in 19. uro v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje potekal tečaj slovenskega znakovnega jezika. Na njem smo seznanjali ljudi z osnovami znakovnega jezika in jih naučili tudi vsakdanih kretenj, ki jih gluhi uporabljajo v svojem življenju. Predstavili smo poklic tolmača in zakaj je za gluhe tolmač tako zelo pomemben. Naslednji dan, 17. septembra, je bil obeležen kot »dan odprtih vrat«, kjer smo obiskovalce v prostorih DGN Celje pričakali člani društva in jim predstavili društvo: kako deluje in s kakšnimi izzivi se srečujejo tako člani društva kot društvo samo v današnjih časih. Člani DGN Celje so 21. septembra 2019 med 10. in 12. uro na Krekovem trgu v Celju pripravili program s stojnicami, kjer so širši javnosti predstavili svoje talente, slovenski znakovni jezik ter društvo in njegovo delovanje. Zaključek Mednarodnega tedna pa je dosegel vrhunec ob otvoritvi slavnostne akademije 21. septembra 2019 ob 13. uri v Celjskem domu. Gluhi so enaki slišečim. Na nas pa je, da smo tako gluhi kot tudi slišeči pripravljeni sprejeti drugačnost in med nami vzpostaviti vezi komunikacije: s strpnostjo, smehom, učenjem in medsebojnim spoštovanjem. Naj naš praznik ne bo samo naš, temveč naj postane tudi vaš! Naj gluhota ne bo ovira, temveč most, ki nas poveže v eno skupnost, v kateri živimo, se učimo in si medsebojno pomagamo. Društvo gluhih in naglušnih Celje Lešničarjeva ulica 5, 3000 Celje Tel.: (03) 49 30 202; GSM: 031567 241 E-naslov: dgn.celje@guest.arnes.si oktober 2019 Srečanje nogometnih ekip slovenskih in hrvaških županov v Štorah V torek, 24. septembra, in v sredo, 25. septembra, je v občini Štore potekalo srečanje nogometnih ekip slovenskih in hrvaških županov. Po odigrani prijateljski nogometni tekmi so si župani ogledali fontano piva v občini Žalec, kjer jim je podžupan Roman Virant predstavil omenjeno znamenitost ter pozitivne učinke investicije za občino. V sredo je sledil še ogled in predstavitev železarne Štore Steel, ki je proizvajalec jekel in deluje predvsem na trgu evropskih proizvajalcev za avtomobilsko industrijo na segmentu komercialnih kot tudi osebnih vozil. Podjetje je prepoznavno po registriranih blagovnih znamkah Štore Steel, Exem Steel in Recycled Steel. Nena Kopinšek, foto: Rosvita Jager 15 Z G ODIL O S E JE Gasilska zveza Celje letošnji mesec požarne varnosti začela v Štorah bodo lahko pridobljene izkušnje uporabile v primeru morebitne intervencije. Sodelovale so enote 7 prostovoljnih gasilskih društev in Poklicne gasilske enote Celje z 58 gasilci in 11 vozili. Po zaključku vaje je sledil postroj sodelujočih gasilcev. Gasilka društva bodo v oktobru opravila še nekaj vaj, pripravila dneve odprtih vrat, obiskala šole in vrtce, po potrebi pa izvedla tudi preventivne preglede kurišč in hidrantov. Vabljeni k sodelovanju na dogodkih v organizaciji prostovoljnih gasilskih društev, saj boste tako pridobili pomembne informacije o varstvu pred požari. Primož Kroflič, poveljnik gasilskega poveljstva občine Štore Oktober je v Sloveniji že tradicionalno namenjen opozarjanju prebivalcev o nevarnostih, povezanih s požari. Letošnje leto je akcija ozaveščanja namenjena požarom v večstanovanjskih objektih, ki lahko v primeru nastanka požara predstavljajo veliko nevarnost za stanovalce in reševalce. Gasilska zveza Celje, ki združuje prostovoljna gasilska društva Mestne občine Celje in Občine Štore, je 26. 9. v Kulturnem domu Štore organizirala svečano prireditev Dan gasilca. Prireditev so poleg gasilcev GZ Celje obiskali tudi predstavniki sosednjih gasilskih zvez, Gasilske zveze Slovenije, gasilci iz Nemčije in Hrvaške ter župan Miran Jurkošek. Govorniki so poudarili pomen prostovoljnega gasilstva, ki ima v Sloveniji že 150-letno tradicijo in predstavlja osnovno silo na področju zaščite in reševanja. V petek, 27. 9. 2019, popoldne je pri Osnovni šoli Štore potekala vaja GZ Celje, katere namen je bil preveriti operativno sposobnost gasilskih enot GZ Celje in delovanje enot pri reševanju in gašenju požara na objektu osnovne šole. Scenarij vaje je predvidel, da se je v šolski kuhinji razvil požar, ki se je nato širil proti telovadnici. Zaradi dima je v pritličju šole ostalo ujetih 10 otrok, v 3. nadstropju pa 4 odrasle osebe. Gasilci smo v vaji prikazali reševanje oseb in gašenje požara z notranjimi in zunanjimi napadi. Gledalci, ki so si v velikem številu ogledali vajo, so lahko opazovali usklajeno delo več gasilskih enot, ki so z vajo spoznale objekt osnovne šole ter okolico in 16 O D EL U DRU ŠT EV oktober 2019 V življenju ni pomembno, kam gremo, pomembno je, s kom potujemo.... Člani Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje se zelo radi družimo. Tako spoznavamo nove ljudi in tkemo prijateljstva. Dan žena, dan mučencev in materinski dan so dnevi, ko je priložnost in izgovor, da se poveselimo in družimo. petje ob harmoniki Janka in Domna sta upočasnila naliv in tu in tam nas je pozdravilo celo sonce. Po sveti maši smo se družili še z invalidi iz Laškega, ki so se namenili na isto pot. Nato smo se odpravili v Moravče, kjer smo se okrepčali z okusnim kosilom. Ob glasbi in petju ni bilo časa za togote, slabo voljo in nerganje, saj naša srca zdravijo veselje, petje in dobra volja. Športnih dejavnosti ni manjkalo: udeležili smo se srečanja invalidov v Logarski dolini in na Kopah, kjer smo v športnih igrah prejeli pokal. Dnevi ob igranju pikada in drugih športnih iger so bili dobro obiskani. Družili smo se tudi na delavnicah in predavanjih, ki so bila zelo poučna. V kuharski delavnici smo pekli potico in si izmenjali recepte in izkušnje. Ker smo združili prijetno s koristnim, smo si ogledali zgodovinsko vrednoto in zanimivost, to je »mesto pod mestom«. Prijazna zgodovinarka nam je najprej osvežila spomin iz zgodovine mesta Celja, o ljudeh, ki so v mestu delali in živeli, in o zanimivostih, ki se ohranjajo in gradijo še danes. Celeia - mesto pod mestom je res vredna ogleda. Arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom v kleti Knežjega dvora je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeie »in situ«. Njena nema, vendar slikovita govorica vas vabi, da se sprehodite med starodavnimi zidovi, ki pričajo o bogati zgodovini mesta. Po ogledu smo se odpravili v gostišče, kjer smo se o videnem in slišanem pogovorili. Sledil je kratek kulturni program z voščili, po okusni hrani pa je sledilo druženje ob glasbi in plesu. V pisarni našega društva so se pridno nabirale zelo lepe in uporabne stvari. Podarjene smo dobili tehnične pripomočke, ki jih člani niso več potrebovali. Z veseljem nam je župan občine Štore dodelil prostor, ki smo ga poimenovali SHRAMBICA. Dobre stvari se širijo tudi iz ust do ust in danes je naša Shrambica kraj, kjer hranimo lepe in uporabne stvari. Ljudje prihajajo sem posamezno, si stvari ogledajo in brez kakršnihkoli dokazil lahko dobijo, kar jim pride prav. Za urejenost Shrambice skrbi naša Verica. Odločili sva se, da v Shrambico povabimo uporabnike Doma Lipa Štore. Z njimi smo se družili in vsak varovanec je našel kaj koristnega zase. Ker je bilo to zanimivo druženje, sva se odločili, da v sodelovanju z delavci Doma Lipa postavimo stojnico in povabimo težje gibljive va- Materinski dan že vsa leta obeležujemo z obiskom porodnišnice Celje. Novorojencem podarimo Miline copatke in Urškine vizitke. Mamicam smo tudi letos zaželeli vse dobro, novorojencem pa obilo otroške radosti in brezskrbne razposajenosti. Življenje je dar, rojstvo je čudo in nepopisna sreča. V okviru naših programov vsako leto poskrbimo za druženje invalidov na Gorenjskem. Z dvema avtobusoma smo se odpravili v deževnem jutru proti Brezju. Naša dobra volja in 17 O D EL U DRU ŠT EV rovance. Z veseljem so se udeležili druženja in na stojnici je vsak našel nekaj zase. Ob pogovoru o časih, ko so bili doma, kako živijo danes in ob dejstvu, da so obdarjeni, se je utrnila marsikatera solza. Varovanci kar niso mogli verjeti, da si lahko izberejo stvari brez plačila. Resnično je naša Shrambica nekaj posebnega: vse, kar nam dobri ljudje podarijo, podarimo naprej, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Druženje z varovanci nam je bilo v veliko veselje in odločili smo se, da se še vrnemo. Na kopalni dan smo se odpravili v Malo Nedeljo, kjer smo si nabrali novih moči, se razgibali in poveselili. Druženje s sočlani je neprecenljive vrednosti: drug drugega spodbujamo in velikokrat lepa in topla beseda zdravi bolje kot najmočnejša tableta. Dragica Mirnik, predsednica MDDI Celje Foto: Uroš Urlep Da bi varovanci Doma Lipa ponovno izkusili občutek, kako je, ko si lahko sam in brez plačila izbiraš oblačila, obutev, torbice in pokrivala, smo jih povabili v našo Shrambico. Prišla je skupina še dobro gibljivih varovancev, samostojnih pri hoji, vendar v spremstvu 2 terapevtk. Na samem začetku so bili še malce zadržani pri izbiranju, ko pa so le dojeli, da jim resnično ni potrebno nič plačati, so se opogumili in si izbirali kot v trgovini. Pri tem smo jim pomagali, svetovali. Vsak je našel kaj zase: nekdo sončna očala, drugi torbico, nekdo spalne srajčke, nekdo plišaste igrače za vnuke. Za težje gibljive pa smo Shrambico za nekaj ur preselili v avlo Doma Lipa. Tudi slednji so si z enakim zanimanjem ogledovali vse razstavljeno. Tako so se veselili prtičkov, srajčk, natikačev, rokovnikov. In z navdušenjem rekli: »Saj kmalu spet pridete, a ne? Pa prinesite še več stvari.« Seveda bomo dogodek ponovili čez nekaj mesecev in tako z darovi, ki jih podarjajo dobri ljudje, in z druženjem ob stojnici malce polepšali njihov vsakdan. Verica Štante in Zlata Videc 18 oktober 2019 Uspešno tekmovanje na strelišču v Štorah so razstavljeni v prostorih obnovljenega strelišča. Vsakomur jih z veseljem tudi pokažemo. Bloudkova plaketa, pridobljena pred mnogimi leti, je ena od vrhuncev priznanj. Iskreno pa smo se lani ob 70. obletnici društva razveselili tudi visokega priznanja občine Štore - bronastega grba. Nanj smo še posebno ponosni, saj priznanje v lastni občini šteje v bistvu največ. Takrat vidiš, da so krajani zaznali ves trud in uspehe, ki smo jih v preteklosti dosegli, in jih tudi nagradili. Tradicija strelstva v Štorah je dolga in bogata, saj sega v trideseta leta prejšnjega stoletja. Največji razmah strelske dejavnosti pa smo doživeli po drugi svetovni vojni. Tako je bilo 1948. leta ustanovljeno Strelsko društvo Kovinar Štore. V teh letih je društvo prejelo številna priznanja in osvojilo pokale, ki Vsako leto strelsko društvo pripravi občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. To je namenjeno v čast občine Štore in prazniku, ki ga 1. junija le-ta praznuje in slavi. Zaradi obilice dogodkov v tistem času smo organizirali tekmovanje nekoliko kasneje, 15. junija. Tekmovanja se je udeležilo kar nekaj občanov. Sicer priznamo, da bi bili veseli še nekoliko večje udeležbe. Vendar smo vsekakor veseli, da tekmovanje vsako leto uspešno izvedemo. Podelili smo priznanja in sprejeli sklep, da se tudi drugo leto ob približno istem času skupaj s krajani dobimo na strelskem tekmovanju na našem lepem strelišču. Rudi Doberšek Maksov pohod ŠKD Straža V avgustu smo v ŠKD Straža organizirali že deseti tradicionalni Maksov pohod na Resevno, in sicer v torek, 13. 8. 2019, v poznih popoldanskih urah. Kljub delavniku in času dopustov se je pohoda udeležilo lepo število vaščanov in prijateljev pokojnega Maksa Mastnaka. Pohod je bil organiziran na dan njegovega rojstnega dne z namenom, da nadaljujemo vzpostavljeno tradicijo. Pohod izkoristimo kot rekreacijo po napornem delavniku in za medsebojno druženje. SLOVO POLETJU, POSLIKAVA ŠKARPE IN KINO POD ZVEZDAMI Zadnjo počitniško soboto smo v ŠKD Straža pripravili zanimivo in veselo dogajanje, namenjeno otrokom v slovo poletju, ob iztekajočih se šolskih počitnicah. 19 Povabili smo vse otroke, njihove starše, tudi dedke in babice na vaško igrišče z namenom, da skupaj pobarvamo škarpo ob igrišču v bolj veselo podobo. Čudovita barvita škarpa je sedaj naši vasi v okras in razveseljuje staro in mlado, pa tudi vse mimoidoče pohodnike Resevne. Odziv je bil množičen: zbralo se je veliko število otrok in odraslih. Barvanje je bilo zanimivo, ustvarjalno in vsem nam je predstavljalo velik izziv. Ob dobro načrtovanem delu smo dokaj v kratkem času spremenili podobo sive škarpe v lepe mavrične barve in jo nato ponosno občudovali v sončnem sobotnem popoldnevu. Temu so na igrišču sledile seveda tudi igre z žogo, najmlajši pa so medtem preizkušali svoje spretnosti na igralih in se vozili s poganjalčki, skiroji in kolesi. Tudi naši žar mojstri so medtem pridno ustvarjali v nedokončani vrtni kuhinji, saj so kmalu nasitili vso množico z odličnimi hamburgerji, obloženimi z obilico zelenjave in dobrimi namazi. Ko je padla noč, ko so na nebu zasijale prve zvezde, so se otroci neizmerno veselili ob skupnem gledanju risanega filma na vaškem igrišču, zunaj pod zvezdami. Dogodek bo vsem prisotnim zagotovo ostal nepozaben, otrokom pa vlil upanje in veselo pričakovanje, da kino pod zvezdami tudi v prihodnjih počitnicah ponovimo. Milena Hrovat Ob 10-letnici delovanja Športno kulturnega društva Straža V tako majhni vasi so pomembni vsaki glasi. Če bo vsak postoril malo, zanamcem dosti bo ostalo. In se pesem bo zapela, da vasica bo živela. V soboto, 21. septembra 2019, smo v zaselku Straža v Prožinski vasi pripravili prireditev ob 10-letnici delovanja Športno kulturnega društva Straža. Ob tem jubileju smo se odločili, da izkoristimo priložnost in uradno otvorimo dve novi pridobitvi v našem kraju. Odkrili smo spominsko ploščo v počastitev 75. obletnice prehoda udarne XIV. divizije Narodno osvobodilne vojske skozi zaselek Straža 14. februarja 1944. Spominska plošča na škarpi ob poti na Resevno bo odslej spominjala mimoidoče na čase II. svetovne vojne in pomembno vlogo XIV. divizije pri osvoboditvi. Po tej slovesnosti smo na igrišču, pri Straški, uradno otvorili še težko pričakovano letno kuhinjo. Športno kulturno društvo Straža je bilo ustanovljeno 5. julija 2009, zagotovo pa zametki delovanja društva segajo daleč nazaj, saj so krajani v zaselku Straža vedno živeli v sožitju, medsebojni povezanosti, podpori in skupnih druženjih. Zatorej ustanovitev in uspešno delovanje društva v prvem desetletju zagotovo ni naključje. Začelo se je z idejo, da bi v Straži uredili prostor, ki bi služil krajanom za druženje in aktivno preživljanje prostega časa. Občina Štore je v naslednjih letih v vasi uredila asfaltirano športno igrišče. Nekaj let kasneje smo ob igrišču postavili tudi objekt, Straško, ki služi namenu de20 oktober 2019 neracije. V Straži smo zelo veseli, da igrišče in ostali skupni prostori za druženje služijo svojemu namenu. lovanja društva, občina pa je igrišče opremila tudi z igrali za najmlajše. Danes šteje društvo več kot 130 članov. Njegove ključne naloge so ohranjanje in vzpodbujanje športnega in kulturnega udejstvovanja v kraju. Velik poudarek namenjamo organiziranemu preživljanju prostega časa mladih. Ohranjamo stare ljudske običaje in na mlade prenašamo znanje starejše ge- Ob tej priložnosti naj se zahvalimo vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da smo skupaj uspeli ustvariti okolje in društvo, ki nas povezuje in razveseljuje. Še posebej hvala Občini Štore, da vseskozi podpira delovanje našega društva, in hvala Upravnemu odboru ŠKD Straža, da vseskozi skrbi za pester izbor aktivnosti v našem kraju. Hvala Orkestru Štorskih železarjev, ansamblu Špas kvintet, vsem govorcem in častnim gostom, ter našim najmlajšim članom, ki so popestrili samo prireditev. Gabriel Gajšek in Petra Tratnjek Tabor v Gajski hosti Pri konjenikih je bilo tik pred iztekom počitnic, 23. avgusta 2019, spet veselo. Vreme je bilo še poletno, tako da je bilo kampiranje v naravi prijetno in zanimivo. Člani konjeniškega društva so tudi letos organizirali bivanje za mladež v Gajski hosti z željo, da približajo konje, te plemenite živali, tudi mladim. Cvetka Šuster je tudi tokrat prevzela vajeti organizacije tabora v svoje roke in s pomočjo članov – konjenikov odlično izpeljala ta projekt. V petek popoldne je 17 otrok iz okolice prišlo v Gajsko hosto, kjer so jih pričakale voditeljica Cvetka ter animatorki Nini. Že postavljanje šotorov je bilo zanimivo, kaj šele iskanje zaklada v gozdu, kar je otrokom pričaralo pravljično vzdušje. Po slastni večerji je bilo veselo ob tabornem ognju. Sami so si lahko spekli koruzo in jabolka. 21 O D EL U DRU ŠT EV Kar težko je bilo pripraviti otroke na počitek, saj se je toliko dogajalo, da sploh niso vedeli, da je že čas za spanje. Kljub vsemu je Cvetki uspelo vse uspavati in tekom noči dežurni konjeniki niso imeli nobenega dela. Naslednji dan po zajtrku so prišli konji in njihova predstavitev. S kočijo jih je podpredsednik Franci Gajšek popeljal po Kompolah, lahko pa so konje tudi jezdili. Obilno kosilo je bilo na skrbi Bojana Štrlekarja, predsednik društva pa je poskrbel za slastne jogurte, ki jih pridelujejo na njegovi kmetiji. Kar prehitro je prišel čas za pospravljanje šotorov in staršem, ki so prišli ponje, so dali vedeti, da je za letos konec tega lepega in poučnega druženja. Toliko prijetnega je bilo za povedati, da so zanimanje za takšen tabor izrazili tudi starejši. Čeprav je organizacija tovrstnega dogodka zelo zahtevna, saj gre za majhne otroke, je konjenikom to odlično uspelo. O organizaciji tabora še za starejše pa bodo naslednje leto še razmislili. Ivanka Tofant 22 oktober 2019 Nekaj iz dejavnosti ŠD Kovinar v 2019 ZAČETEK NOGOMETNE SEZONE 2019/20 V nogometni sekciji ŠD Kovinar Štore smo pričeli z tekmovalno sezono 2019/20. V procesu treningov je trenutno vključenih preko 60 otrok, starih od 5 do 15 let. Treningi potekajo na nogometnem igrišču na Lipi 2- do 4-krat tedensko, odvisno od starostne skupine. 10 PRAVIL ZA STARŠE OTROK V ŠPORTU OTROK VAS POTREBUJE ZATO GA V ŠPORTU: SPREMLJAJ POHVALI POMAGAJ NAVDUŠI ORGANIZIRAJ BODI ZGLED VARUJ RAZUMI SPODBUDI Zmaga je lepa in cilj je vseh nas a umetnost je športa prenesti poraz. Ponosno obstati ponudit roko nekomu priznati da danes ni šlo. Ob zmagi, porazu ostat velikan le pravi je športnik sposoben dat dlan. Ponos in pogum veliko srce pomembno je dejstvo da trudil si se. V drugih očeh si zdaj spoštovan zgubiti ni greh in lepši je dan. in predvsem SPOŠTUJ otrokovo pravico do lepega otroštva tudi v varnem in prijetnem športnem okolju. Naredimo naše otroke ponosne na nas z našim odgovornim obnašanjem na športni prireditvi mladih kjer otroci tekmujejo starši pa spodbujajo in razumejo pravico otrok do igre bez pritiskov. 23 O D EL U DRU ŠT EV Prav tako bomo nadaljevali s projektom Nogometni vrtec, ki smo ga preteklo sezono uspešno izpeljali v sodelovanju z Vrtcem Lipa Štore ter OŠ Štore. Kakor preteklo leto bo tudi letošnji nogometni vrtec za vse prijavljene otroke popolnoma brezplačen. ŠD Kovinar Štore sledi trendom MNZ Celje, Nogometne zveze Slovenije ter UEFE na področju programa GRASSROOTS oziroma NOGOMET ZA VSE, ki pa ne temelji samo na učenju nogometnih vrlin, torej treniranju, ampak združuje učni proces razvoja otroka kot celostne osebnosti. V ta namen smo v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije pristopili k tako imenovanem projektu ZELENI KARTON. V sklopu tega smo namestili dve tabli ob vhodu na stadion, v prihodnjih mesecih pa bomo zelene kartončke razdelili vsem otrokom. V prihodnjih mesecih načrtujemo izpeljavo predavanja na zanimivo in aktualno temo (zdrav način življenja, poškodbe pri športu, izobraževanje staršev, zdrava prehrana in podobno) v sodelovanju z OŠ Štore oziroma Vrtcem Lipa. TENIS SEKCIJA Pred začetkom letošnje sezone smo pristopili k prepotrebni generalni obnovi igralnih površin na obeh teniških igriščih, ureditvi zalivalnega sistema in odvodnjavanja. To je omogočila in izvedla občina Štore, tenis sekcija pa je izvršila ostala potrebna dela in preko društva nabavila potrebno športno opremo. Zaradi neugodnega vremena so se načrtovane aktivnosti začele z več kot mesecem dni zamude. Zamujeno smo in še bomo nadoknadili do konca sezone. V letu 2019 smo nadaljevali s teniško šolo za otroke. Le-ta poteka dvakrat tedensko (v poletnem času na igriščih v Štorah, enkrat tedensko v balonu Lokrovec in enkrat tedensko v telovadnici Štore, predvsem v zimskem času) pod vodstvom teniškega učitelja. Teniška šola za otroke je namenjena vsem mladim nadobudnežem od 4. leta starosti dalje. Za več informacij smo vam na voljo: 031 392 844 (Andrej) ali 041 211 293 (Petra). Vzporedno poteka tudi teniška šola za odrasle, in sicer dvakrat tedensko na igriščih v Štorah. V sodelovanju z OŠ Štore smo izpeljali predstavitev tenisa za učence 4. razredov. 24 Od začetka junija potekata društveni ligi v igri enic in dvojic. Liga enic se je zaključila v soboto, 21. septembra, s podelitvijo priznanj in nagrad udeležencem. V ligi je sodelovalo 20 članov sekcije. Zmagal je Kris Stermecki, drugi je bil Aleksander Šeliga, tretji pa Matevž Čater. Zaključni turnir v igri dvojic za člane društva in občane Štor bo v soboto, 19. oktobra 2019. BALINARSKA SEKCIJA Obnova balinišča v preteklem letu je pokazala, kako le-ta pomembno vpliva na udeležence, ljubitelje te športne panoge. Povečalo se je število članov sekcije, ki vadijo najmanj dvakrat na teden. Balinišče enkrat na teden uporabljajo tudi člani Društva upokojencev Štore, pa še je prostora tudi za druge. Vrstijo se organizirana srečanja s sosednjimi društvi, udeleženci MBL (Medobčinska balinarska liga Kozjansko), ki jo organizira in vodi ŠD Šmarje. oktober 2019 Liga šteje 10 ekip, ena od njih je ekipa naših balinarjev. Kot novinci v ligi trenutno zasedajo 7. mesto, razlika med 1. in 10. mestom pa je samo 6 točk. Do zaključka letošnje tekmovalne sezone je še 5 kol. O ostalih dogajanjih bomo poročali v naslednji številki Občana. Do takrat smo za več informacij dosegljivi na št. 041/340678, 031/461-675 splošno, 041/674-095 nogomet, 041/599 279 balinanje, 031/392 844 tenis in na e-mail:kovinar.store@ siol.net. Ladislav Kaluža Tradicionalni izlet Športnega društva Laška vas Ker smo ljubitelji lepot narave in predvsem slovenskih rek, se tradicionalno odpravimo vsako leto 15. avgusta na različne lokacije, ki jih zaznamujejo slovenske reke. Slovenske reke ponujajo veliko možnosti in priložnosti za iskalce aktivnega oddiha in tudi za tiste, ki uživajo v biserih narave. Slovenija je prepredena z rekami in vsaka izmed njih nosi svojo zgodbo. Na čudovito lokacijo Velike Malence ob reki Krki smo se letos odpravili na praznični dan. Reka Krka je ena izmed najlepših in najčistejših rek v Sloveniji. Od njenega izvira v vasi Krka v Suhi krajini pa do izliva v reko Savo pri Brežicah reka Krka preteče slabih 100 kilometrov. Je največja dolenjska reka in tudi druga najdaljša slovenska reka, ki teče samo po ozemlju Slovenije. Reka Krka je tudi ena izmed najbolj umirjenih rek v Sloveniji. Zbrali smo se zgodaj zjutraj pri Kozolcu, od koder nas je avtobus odpeljal proti cilju. V Velikih Malencah smo organizirali družabne in športne igre predvsem z žogo, nekateri pa so se v reki tudi okopali. Najbolj so uživali otroci, prav tako pa tudi odrasli ob pogledu na njih. S takšnimi aktivnostmi velja nadaljevati, saj je vsako leto več pristašev našega druženja in spoznavanja slovenskih rek. Rosvita Jager 25 O D EL U DRU ŠT EV Tek na Svetino moških je zmagal in s tem postavil prvi rekord proge Milan Roškar s časom 44:14. Kot že večkrat poudarjeno pa je glavni cilj teka uživanje in gibanje v naravi, rezultati so drugotnega pomena. V pripravo in izvedbo prireditve je bilo vloženega kar nekaj časa in truda članov TD Štore. Za pomoč in podporo pri izvedbi prireditve se člani TD Štore zahvaljujemo: Občini Štore, Domu na Svetini, RFID meritve, gospodu Srečku in gospe Jožici ter Nadji iz ŠD Sinička. Prav tako se za razumevanje zahvaljujemo vsem krajanom, mimo katerih je potekala trasa teka. Se vidimo na startu naslednjega teka? Žan Videc Turistično društvo Štore je v soboto, 14. septembra 2019, organiziralo prvi Tek na Svetino. Gre za gorski – trail tek, s katerim smo nekako želeli zaobjeti »skrajnosti« in prikazati kontraste našega kraja, saj se trasa proge vije od najnižje točke ob Voglajni, kjer prevladuje siva industrija, do najvišje točke na cilju, kjer je doma narava. Podoben tek smo v TD Štore prvič organizirali že leta 1997, vendar je le-ta nato zamrl. Sedaj bomo skušali to prireditev ponovno obuditi v spremenjeni trasi, a z enakim namenom: da se imajo udeleženci teka lepo in pri tem spoznavajo naš kraj. Trasa teka s startom v športnem parku Štore (pri stadionu) je potekala mimo železarne ob reki Voglajni, preko sankaške proge na Pečovje, mimo vklesane Marije do cilja na Domu na Svetini. Tekači so se podali po označeni poti v dolžini 7200 metrov in s 545 metri vzpona. Trasa proge je bila speljana po asfaltnih poteh/cestah, makadamskih, gozdnih in planinskih poteh (večji del trase) in je bila po celotni dolžini označena z znaki ter usmerjevalci. Na trasi proge smo postavili tudi okrepčilno postajo s pijačo in sadjem. Tako se je letos na startu zbralo 13 tekačev (5 moških in 8 žensk), ki so vsi premagali zastavljeno pot. Najhitrejša med ženskami je bila Monja Dernovšek Senica s časom 49:05. Pri 26 Z NAN OBRAZ oktober 2019 Jernej Mlakar Jernej je zelo prijeten fant. Navzven včasih deluje miren, vendar v sebi nosi borbenost, ki jo prikaže predvsem na rokometnih igriščih. Njegov cilj je biti najboljši in kot kaže, je na dobri poti. Kdaj si se začel ukvarjati s športom in ali je rokomet tvoj prvi šport? Z rokometom sem se začel ukvarjati že zgodaj v osnovni šoli, v času, ko se je ustanovila Rokometna šola Aleša Pajoviča. Starša sta me takrat navdušila in obenem sta mi pojasnila, kaj rokomet sploh je in me nato prijavila. Mislim, da je bil glavni razlog, da sta me prijavila, ker nisem imel dobre koordinacije. To je bilo v prvem razredu osnovne šole. Zdaj treniram rokomet že dvanajsto leto in si življenja brez njega sploh ne morem predstavljati. Dvorana Zlatorog je moj drugi dom, soigralci pa so del družine po vseh teh skupnih letih. s Slovenijo osvojili olimpijske igre mladih. Potem pa je tukaj še letošnje evropsko klubsko prvenstvo za mlade, ki je potekalo v Duseldorfu, kjer smo osvojili tretje mesto. Ne smemo pozabiti še državne lovorike. V mlajših selekcijah je naša generacija 2001 imela vedno nekoliko smole in nam nikoli ni uspelo osvojiti državnega naslova. Le-tega smo le dočakali pred dvema sezonama, ko smo vsi kadeti prvič v življenju dosegli nekaj tako velikega. V istem letu sem se veselil državnega naslova tudi pri mladincih in ga v minuli sezoni tudi ubranil. Kako potekajo tvoji treningi? Moji treningi se izvajajo vsak dan v popoldanskih urah in trajajo približno dve uri in pol. Imamo dobro organizirane treninge, ki jih vodita trener ekipe in trener vratarjev. Tekme imamo ponavadi ob vikendih. Prav tako vsak drugi teden obiskujem še članske treninge, ki potekajo zjutraj. Tako da me običajno vsak drugi teden skoraj nič ni v šoli. Če imam dober teden, naredim tudi po osem treningov in po eno tekmo v tednu. Glede na to, da si vratar ekipe, ali meniš, da imaš težjo nalogo od ostalih igralcev? S komerkoli sem se pogovarjal, ki se ne ukvarja s športom, mi je rekel, da moram biti kar malo nor, da sem vratar in da si upam lastno glavo nastavljati žogi, jo gledati, ne da zamižim, in jo s tem tudi poskušati ubraniti. Vratar ne trpi tako fizično kot igralec. Je pa tukaj bolj prisotna psihična obremenitev. Pri tem je veliko dejavnikov, kot so postavitev obrambnega in napadalnega igralca, lega roke in njen položaj. Kdo te je navdušil za rokomet? Za šport sta me, kot sem že omenil, navdušila starša in tudi sam sem si želel tega. Oba moja starejša brata sta že bila športnika, eden v košarki in drugi v nogometu, pa tudi moj oče je bil močno povezan s športom. Ali lahko našteješ vse svoje dosežke s klubom? Športnih dosežkov je kar veliko. Osvojili smo veliko turnirjev: v Sarajevu, Veszpremu, Brčkem, Crvenki. Največ pa mi pomenita lanski turnir v Veszpremu, kjer smo nepričakovano osvojili mednarodni turnir. Takrat pa sem bil tudi izbran za igralca turnirja. Omeniti moram tudi igre mladih v Tajvanu leta 2016, ko smo 27 Z NAN OBRAZ Pomembno je še predvidevanje leta žoge in na koncu je potrebno napraviti še refleks, da lahko žogo ubraniš. Veliko ljudi misli, da je biti vratar enostavno, vendar če bi se sami postavili v mojo kožo, bi spremenili mnenje. Katero šolo obiskuješ? Poleg rokometa obiskujem tudi srednjo šolo. Sem v 4. letniku Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo na Šolskem centru Celje, izobražujem pa se za elektrotehnika. Vem, da imaš prijatelje v klubu, ampak ali ti ostaja še kaj časa za dejavnosti izven športnih dvoran in za ostale prijatelje? Za izvenšolske dejavnosti in ostale prijatelje se vedno najde čas. V šoli so tu sošolci, s katerimi ponavadati preživimo skupaj dopoldneve v šoli, če mi le ni treba zjutraj na trening. Velikokrat gremo po šoli na kakšno kavo ali pijačo, za ostala skupna druženja pa nam skorajda zmanjka časa. Z ostalimi prijatelji poskušam preživeti čim več časa takrat, ko ga lahko, na primer med počitnicami, ko imamo nekaj dni prostih ali pa na kakšni zabavi, če nimamo tekme v vikendu. Poleg športa se zelo rad posvetim tudi domačemu hišnemu ljubljenčku, mojemu malamutu, ki ga rad peljem ven na sprehod. Rad tudi pogledam ostale športe, na primer sedaj, ko je zelo aktu- 28 alna odbojka in liga prvakov v nogometu. Ne smem pozabiti še obiska starih staršev, domačih dnevnih opravil ter domače naloge v šoli. Kakšni so tvoji cilji, vizija za v naprej? Moji cilji in vizija za prihodnost so sledeči: želim si, da bi se nekoč lahko preizkusil v najboljši rokometni ligi na svetu (nemška Bundesliga) in seveda igranje v Ligi prvakov. Do te točke, kjer sem zdaj, gre največja zahvala staršema, ki sta me celo otroštvo podpirala, vozila na treninge, me čakala po več ur in me nato peljala domov. Njuno glasno podpiranje na vsaki tekmi pa me pri igranju rokometa že od nekdaj motivira. Rosvita Jager Z A N IM IVOST I oktober 2019 Stanovske organizacije v Štorah med obema vojnama Zveza kovinarskih delavcev Jugoslavije V Štorah kot železarsko usmerjenem kraju je delovala podružnica Zveze kovinarskih delavcev Jugoslavije, ki se je sprva imenovala Osrednje društvo kovinarjev Slovenije s sedežem v Ljubljani. Svoje društvene prostore so imeli kar v gostilni Adrinek, kasneje Inkret, pod imenom Bizeljčan, kjer so imeli sestanke, razna srečanja in kjer so pobirali mesečno članarino.1 Ustanovni občni zbor zveze je bil 2. februarja 1919, prej so bili kovinarji včlanjeni v zvezi v Celju. Za predsednika je bil izvoljen Jurij Žohar, za namestnika Andrej Mlekuž, tajnika Jože Žen, namestnika Janez Požgajnar in blagajnika Jožef Potež. V nadzorni odbor sta izvoljena Jože Ulrih in Martin Zore. Vodenje društvene knjižnice sta prevzela Viktor Graf in Štefan Grajžl.2 Po odhodu S. Krajnca iz Štor je leta 1922 vodenje lokalne zveze prevzel Edvard Čehovin. Podpredsednik je postal Miha Vermočnik, blagajnik Ivan Požgajner, namestnik blagajnika Jožef Poteš, tajnik Karel Bobek in preglednika društvenih zadev Sedar in Feliks Kocjančič.3 Leta 1929 je podružnica dobila novo vodstvo. Predsednik je postal Anton Jager, tajnik Ivan Pristovšek in blagajnik Tomaž Sedar. Ostali odborniki so bili Jože Vodeb, Ludvik Radič, Henrik Spreitzer, člani nadzornega odbora pa Feliks Kocjančič, Karel Pozinek in Jože Ojsteršek.4 Leta 1938 je bil predsednik podružnice Ivan Flis, podpredsednik Martin Žnidarič, tajnik Karel Vovk, blagajnik Franc Zelič. Nadzorno funkcijo so opravljali Anton Gračner, Ivan Bovale in Leopold Dobršek.5 Nemške okupacijske oblasti so štorsko podružnico Zvezo kovinarskih delavcev razpustile 15. januarja 1942.6 Društvo pismonoš pri pogodbenih državnih poštah V Štorah je imelo nekaj časa sedež tudi Društvo pismonoš pri pogodbenih poštah v času pred 2. svetovno vojno, ki je bilo Članska izkaznica Zveze kovinarskih delavcev Jugoslavije (Jožef Ulaga ml.) 1 2 3 4 5 6 Štore. Delavec, 12.4. 1919, str. 2. Štore. Delavec, 8.2. 1919, str. 3. Štore. Delavec, 15.7. 1922, str. 3. Štore. Delavec, 25.10. 1929, str. 1. Kovinarji Štore. Delavec, 15.2. 1938, str. 3. PAM/0122/02214. Pokrajinski arhiv Maribor, ukinitveni spis. Dokument o razpustu Društva pismonoš pri pogodbenih poštah (Pokrajinski arhiv Maribor) 29 Z ANIM IVOST I ustanovljeno marca 1938 v Celju. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil 13. marca 1938, je bil za predsednika društva izbran poštar iz Štor, Joško Resnik. Za podpredsednika je bil izvoljen Franc Drobne iz Slivnice pri Šentjurju, za tajnika Jože Šalamon iz Teharih in za blagajnika Ciril Drobnak iz Ponikve. Ostali odborniki so bili Ivan Dežnikar, Franc Detzauer, Josip Šerbec, Avgust Fingušt, Franc Lavrič in Martin Piškur. V nadzornem odboru so bili Franc Žirovnik, Jakob Jamšek in Jožef Motore. Vpisnina v društvo je znašala 10 jugoslovanskih kraljevih dinarjev, mesečna članarina pa 5 dinarjev.7 Društvo je bilo ukinjeno 15. decembra 1941 s strani nemških nacističnih okupacijskih oblasti. Dokumentacijo je podpisal predsednik društva Joško Resnik.8 Unija slovenskih rudarjev V Štorah je delovala tudi strokovna organizacija podružnica kemičnih delavcev Jugoslavije, ki je vključevala predvsem de- Unija rudarjev je bila osrednja slovenska strokovna zveza, ki je povezovala slovenske rudarje in je delovala v krajih z rudarsko tradicijo. Svojo podružnico so ustanovili tudi rudarji v Štorah, ki so delali v rudniku Pečovje, tik pred praznovanjem delavskega praznika 1. maja 1919. Po zaprtju rudnika leta 1926 je delo stanovske rudarske zveze tudi zamrlo.10 Matej Ocvirk Gostilničar Josip Adrinek je bil podpornik delavskih organizacij v Štorah (slika nagrobnik) Gostilna in mesarija Adrinek v Štorah med obema vojnama kot središče gospodarskih organizacij (Hrani Matej Ocvirk) Podružnica kemičnih delavcev Društvo pismonoš pri pogodbenih poštah. Slovenski dom, 24.3. 1938, str. 2. SI_PAM/0122/00568. Pokrajinski arhiv Maribor, ukinitveni spisi. 9 Štore. Delavec, 3.3. 1923, str. 3. 10 Rudarji v Štoreh. Delavec, 26.4. 1919, str. 4. 7 8 30 lavce Šamotne tovarne. Na občnem zboru društva leta 1923 je bil za predsednika ponovno izvoljen Ivan Vaš. Tajnik je bil Ivan Flis, blagajnik Franc Ocvirk, drugi odborniki so bili Anton Zabrec, Jakob Čretnik, Miha Ivanšek, Angela Žohar, Ludvik Gaberšek in Mica Karner pa kot člana nadzornega odbora.9 V tej zvezi so bile zastopane tudi ženske, saj je v Šamotni tovarni za razliko od Železarne delalo precej žensk. oktober 2019 Depresija - prepoznava in zdravljenje Depresija je ena izmed najpogostejših duševnih motenj, ki se lahko kaže kot pomanjkanje energije, umik v samoto in pomanjkanje volje za aktivnosti, ki smo jih nekoč radi opravljali, oziroma v nekaterih primerih celo za osnovne življenjske aktivnosti, kot je skrb zase. Je kompleksna duševna motnja, za katero so značilni občutki žalosti, otopelosti, tesnobe in obupa, ki jih spremljajo negativno obarvane misli. Te vključujejo samoobtoževanje, izgubo smisla življenja oz. prihodnosti ter v nekaterih primerih tudi misli na samomor. Ljudje poročajo o občutku šibkosti telesa, nemoči, utrujenosti, o bolečinah v telesu (vključujoč glavobole) in mravljincih. Pri opisovanju simptomov moramo biti pozorni na to, da poznamo tri tipe depresivnih epizod: blago, zmerno in globoko, zato je številčnost in intenzivnost omenjenih simptomov različna glede na globino depresivne epizode. ki ga v trenutnem stanju vzdržujejo. K uspešnosti zdravljenja pomembno prispevajo tudi urejena in uravnotežena prehrana, vsakodnevna telesna dejavnost, kvaliteten in zadosten spanec, sproščanje ter prizanesljivost do samega sebe. Zelo pomembno je tudi zaupanje, da se bo posameznikovo razpoloženje ob strokovni pomoči postopoma izboljšalo. Vzroki in sprožilci Vzroki za razvoj depresije so kompleksni in še ne dovolj dobro znanstveno raziskani. Pri razvoju depresije govorimo o različnih dejavnikih povečane dovzetnosti, kot so genetika, osebnostne značilnosti, neugodne življenjske razmere ter posameznikove travmatske izkušnje v prvih letih življenja, in o sprožilnem dejavniku. Slednji je najpogosteje večji stresni dogodek ali pa skupek več (manjših) stresnih dogodkov skozi daljše obdobje. To so lahko med drugim izgube, brezposelnost, revščina, kronične bolezni, težave v partnerskem odnosu, nasilje in hiter življenjski tempo, kjer smo večino časa v pogonu in si ne vzamemo časa za vrnitev v ravnovesje oz. za prijetne dejavnosti. Kako jo zdravimo? Učinkoviti načini zdravljenja depresivne epizode vključujejo antidepresive, psihoterapijo, psihoedukacijo in psihosocialno podporo. Pomembno je, da tako posameznik kot okolica razume vzroke za razvoj svojih težav in prepozna dejavnike, Ustrezno celostno zdravljenje depresivne epizode je ključnega pomena, saj statistika kaže, da približno 50 odstotkov oseb po prvi epizodi ponovno zboli, po drugi epizodi depresije pa jih ponovno zboli kar 70 odstotkov (vir: NIJZ). Ponovitev depresivne epizode lahko preprečimo z ustreznim celostnim in strokovno podprtim zdravljenjem prejšnje epizode ter z zavestnim uravnovešanjem vsakodnevnih stresov s prijetnimi dejavnostmi. Strokovna pomoč v zdravstvenem domu Strokovna pomoč je občanom dostopna tudi v Zdravstveni postaji Štore v Centru za krepitev zdravja, kjer se lahko udeležijo psihoedukativne delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo (štiri srečanja) in delavnice Tehnike sproščanja (eno srečanje) pod vodstvom psihologa. Za več informacij o pogojih vključitve in o ostalih programih iz področja duševnega ter telesnega zdravja se lahko obrnete na svojega osebnega zdravnika, referenčno sestro ali neposredno na Center za krepitev zdravja Zdravstvene postaje Štore, kjer si lahko na spletni strani preberete več informacij oz. nas kontaktirate na 03/780 23 28 (Nataša Kolar, mag. zdr. nege) ali 031 706 341 (Maja Štukelj, mag. psihologije). Pridružite se aktivnim in uživajte v zdravju! Maja Štukelj 31 Ž I VIM O ZDRAVO Zdravilne rastline okoli našega doma (2. del) V okviru Evropskega socialnega sklada skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Ljudska univerza Celje organizira različne brezplačne tečaje v naši občini. Naslov preteklega izobraževanja je bil Usposabljanje za življenjsko uspešnost - izzivi podeželja. V okviru tega so potekali različni tečaji z naslovi: Učenje tujih jezikov, Raba sodobne informacijske tehnologije, Podeželje priložnost za nova delovna mesta, Zeliščarstvo, Ekonomika na podeželju ter Komunikacija in medčloveški odnosi. Naš tečaj se je imenoval: ZDRAVILNE RASTLINE OKOLI NAŠEGA DOMA, predstavilo nam ga je Društvo zeliščarjev Ginko skupaj z društvom Arnika. Predavateljica pa je bila ga. Jolanda Gobec. Ker se nahajamo v rubriki o zeliščarstvu, vam bom danes opisala del izobraževanja in prenesla znanja, ki sem ga odnesla s predavanja. Tokrat bom govorila o zdravilnosti nekaterih zdravil, ki jih lahko najdete nedaleč od doma. OŽEPEK: cvet, list za čaj, sirup Lajša izkašljevanje, uravnava delovanje želodca, zmanjšuje krče v prebavilih, čisti kri (uravnava potenje in izločanje vode), grgramo ga pri vnetju grla in žrela, odganja pa tudi kapusovega belina in listne uši. TRPOTEC: list, seme za čaj, sirup Trpotec je prva rastlina za zgornja dihala, saj zaradi sluzi blaži vnetja. Uporabljamo ga tudi pri obolenjih debelega črevesa, zaustavlja krvavitve, deluje antibakterijsko (kot penicilin), zadnje ugotovitve kažejo tudi na to, da topi tumorje. Cenjen je bil že v stari kitajski medicini. KOPRIVA: list, korenina, seme za čaj, tinkturo Zdravilna rastlina, ki vsebuje železo, obnavlja rdeče krvničke (poveča volumen krvi), uporabna za revmatike, pri slabokrvnosti, zmanjšuje sečno kislino, pomaga materam pri porodu, deluje proti izpadanju las in pri obrabi hrustanca. Uporabljajo jo tudi za povečanje poželenja. 32 POPROVA META: list za čaj Ureja želodčne in črevesne težave, preprečuje napenjanje, pospešuje delovanje jeter in izločanje žolča, razkužuje notranje organe in ustno votlino (inhalacije). Odlično je njeno eterično olje, ki se uporablja za aromaterapije. ŽAJBELJ: list, cvet za čaj, tinkturo Razkužuje pri vnetjih prebavil, dihal in izločil, krči tkivo pri ranah na koži, zmanjšuje čezmerno potenje, sproži zaostalo menstruacijo, lajša težave pri protinu in revmi, je antioksidant. Deluje protivnetno, protimikrobno in protibakterijsko. DIVJI KOSTANJ: cvet, list, plod za čaj, tinkturo, olje Prah plodu uporabimo za dihala, tinkturo oz. olje za zlome, ozebline, revmo in ožilje (zunanje), čaj iz listov pri kronični driski. Previdnost: pri oralni uporabi se lahko pojavi slabost. Priprava: plod damo v pečico na 50 stopinj, ko koža odstopi, olupimo, posušimo in zmeljemo. OGNJIČ: cvetni listi za čaj, tinkturo, olje Uporaba proti mikrobom in glivicam, preprečuje vnetja, celi rane, ureja menstruacijo, ugodno deluje v menopavzi, odganja želodčne težave, vnetje debelega črevesa, pospešuje izločanje žolča, je diuretik, čisti kri, odličen pri aknah, VELECVETNI LUČNIK: cvet za čaj, si- ekcemih, opeklinah, ozeblinah. Ima podobne učinkovine kot arnika. rup, olje in tinkturo Olajša izkašljevanje, pomaga pri zasluzenosti pljuč, pri boleznih vranice in jeter, OVES: cela rastlina za čaj, tinkturo, slaoljni izvleček pri hemeroidih, tinktura pri ma za kopel, zreli plodovi (moka), skupaj revmi in putiki. Je odličen sirup za otro- s koreninami, ko so zrna še mlečna. Zavira rast glivic in bakterij, znižuje sladke. kor v krvi, razstruplja črevesje, obnavlja ORIGANO: nadzemni del za čaj in tin- organizem, vsebuje vsi vitamine B in D, pri vnetju želodčne sluznice, boleznih kturo Za bakterijska vnetja, pri bronhitisu, pri žolčnika, poveča apetit, pri živčni izčrmotnjah spanja, bistri um (dobra misel), panosti in nespečnosti. Je eno najboljših uničuje glivice kandide, je medonosna hranil zlasti za živčne ljudi in rekonvalescente. rastlina in odvrača žuželke ter uši. oktober 2019 PLAHTICA; cvet in list za čaj, kopeli Prva rastlina za ženske težave, odlična za nosečnice, ustavlja driske in krvavitve pri notranjih poškodbah in krvavitvah dlesni, okrepi otroke, blaži kašelj, zadržuje sladkorno, uporabljamo jo za umivanje oči. Je odlična zdravilna rastlina, mešamo jo s trobentico, nesladkan čaj pa je primeren za otroke. NJIVSKA PRESLICA: mlada zel za čaj, kopeli Podpira naravne procese zdravljenja tuberkuloze, pri bronhialnih težavah, zdravi sečila, pri hemoroidih (kopel), preležaninah (obloga), pri slabotnem želodcu. Ne uporabljamo je pri zastajanju vode kot posledica slabotnega srca. Vsebuje veliko kremenčeve kisline, je odlična zdravilna rastlina in jo lahko uporabljamo dlje časa. Pazimo, da nabiramo pravo preslico (njivsko), kajti velika in močvirska sta strupeni. REPIK: cvetoča rastlina za čaj Zdravi črevesje, jetra, ledvice, žolčnik, vranico, preprečuje močenje postelje, lajša astmo, beli tok, bolečine v nogah, vnete oči, ustavlja akutno drisko in celi rane. Uporabljamo ga za dober glas in proti protinu. Pri žolčni kamnih skuhamo čaj iz repika in pelina. bolnikih. Uporaba le-te ni priporočljiva HOLESTEROL: bršljanasta grenkuljica, skupaj z zdravili proti gosti krvi, niti za artičoka, čebula, česen baldrijan, brinosečnice. nove jagode, poprova meta, peteršilj, žajbelj GINKO širi ožilje in zmanjšuje delovanje zdravil. Potrebna je previdnost pri upora- JETRA: pegasti badelj, angelika, kordabi pred operacijami zaradi strjevanja krvi. benedikta, zdravilni jetičnik, kolmež, velecvetni lučnik, ognjič, čemaž, rožmarin BRINOVE JAGODE lahko uporabljamo, če imamo zdrave ledvice. KRČNE ŽILE: ajda, divji kostanj, divja LAPUH uporabljamo za suh kašelj, nase mačeha, slezenovec, majaron, bazilika veže karcinogene snovi, uporabljamo ga do 6 tednov na leto. KRVNI TLAK: urejajo ga kopriva, lipa, bela omela; če je prenizek: bela omela, GABEZ je učinkovit pri zvinih in otekli- čebula, plešec, zelena, rožmarin, če je nah: uporabljamo ga le zunanje do 6 te- zvišan, pa deljenolistna srčnica, glog, dnov na leto. oljčni listi, bela omela, materina dušica OPOZORILA: »ZA VSAKO BOLEZEN ČESEN znižuje holesterol, ne uporablja- RASTE ROŽ`CA« mo ga z zdravili za redčenje krvi. Glede na posamezne težave pa lahko za lajšanje in zdravljenje le-teh uporabljaŠENTJANŽEVKA pomirja, pospeši presno- mo sledeče zdravilne rastline: vo in izločanje zdravil (hormonska zdravila, citostatiki, antidepresivi, antibiotiki) DIHALA: trpotec, njivska preslica (plju- SLABOKRVNOST: oves, kopriva, pelin, rožmarin, njivska preslica, rman, bezeg, ognjič SLADKORNA BOLEZEN: borovnica list, lovor, bezeg, kolmež, kumina, plahtica, bela omela, repinec, cimet ča), bezeg, velecvetni lučnik, oves, žajBALDRIJAN se uporablja proti nespeč- belj, trobentica, materina dušica, ožepek PROSTATA: drobnocvetni vrbovec, zlanosti in povečuje učinkovitost pomirjeval. ta rozga, poprova meta, peteršilj, njivska GLAVOBOL: lubje vrbe, melisa, šentjan- preslica, kopriva (korenina) HMELJA ne kombiniramo s tabletami za ževka, bazilika, poprova meta, kopriva, živce. sivka, materina dušica REVMA: koruzni laski, ovsena slama, njivska preslica s pelinom, žajbelj, črni SLADKEGA KORENA ne uporabljamo ZAPRTJE: kamilica, potrošnik, šentjan- ribez (list), peteršilj (seme) pri sladkorni bolezni, povišanem tlaku in ževka, pehtran, orehovi listi, pelin, janež, zastoju vode, ni za nosečnice in doječe laneno seme SRCE: melisa, hrastovo lubje, plešec, matere. rman, glog, baldrijan, deljenolistna srčnica ŽELODEC: kumina, rožmarin, rman, kolBELA OMELA: po daljši uporabi so lah- mež, meta, kamilica, drobnjak, benedik- Naj vam bo nabiranje in uporaba zdrako posledice. tinka vilnih rastlin v veselje in prispevek k zdravemu in zadovoljnemu življenju. MEDENA DETELJA je učinkovita pri ŽOLČ: pegasti badelj, angelika, matekrčih v nogah, hemoroidih, vnetju žil, a rina dušica, majaron, poprova meta, Besedilo in foto: se stranski učinki pojavljajo pri jetrnih rman, repik, rožmarin, sivka Rosvita Jager 33 Ž I V IM O ZDRAVO Lipa in lipov med Vonj cvetoče lipe je eden izmed najlepših. Spominja na prve poletne dni, ko po naši krajini zadišijo lipe in lipovci. Skoraj ni vasi v Sloveniji, kjer se na vaškem trgu ne bohoti vsaj ena lipa, simbol slovenstva. S svojo mogočno krošnjo daje odlično senco, v času cvetenja pa nudi prijeten vonj in pašo čebelam. LIPOV MED LIPA V SIMBOLIKI Lipov med je svetlo rumene barve z zelenim odtenkom. Ima svež vonj po lipovem cvetju, mentolu, limonini lupini. Lahko je nektarnega ali maninega izvora, zato ima značilnosti obeh; v primeru nektarnega izvora hitro kristalizira, sicer nekoliko počasneje. Ker ni presladek in ima značilno osvežilno aromo, ga uporabimo tudi v kulinariki. Že v antiki je starim Grkom in Rimljanom lipa simbolizirala prijateljstvo ter nežno, zvesto ljubezen. Zakaj tudi ne, že sami listi lipe so srčaste oblike. Tudi v slovensko zavest je simbolni pomen lipe močno zasidran. Povezana je z različnimi običaji, šegami in navadami ter vaškim družabnim in političnim življenjem. Lipa je bila spoštovano drevo med kmeti, meščani in plemiči. Pod senčnimi krošnjami lip so bile pogosto kamnite mize in klopi priljubljena zbirališča vaških veljakov in vaške srenje nasploh. Tam so se zbirali, kramljali, tam se je jedlo, pilo, počivalo, igralo in veselilo. Tudi danes nas lahko lipa simbolično poveže v ključnih trenutkih. Tradicija sajenja lip se ohranja še danes, nenazadnje tudi ob obiskih tujih državnikov, ki pogosto kje posadijo kakšno spominsko lipo. Na dan razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije so lipo zasadili na Trgu republike pred slovenskim parlamentom. Samostojnost Slovenije pa zaznamujejo tudi številne druge lipe, ki so bile takrat zasajene na vseh koncih Slovenije. Tudi ob protokolarnem središču na Brdu pri Kranju so člani vlade zasadili lipe. Najstarejše naj bi bile zasajene še v času turških vpadov, na krajih, kjer so bili Turki premagani ali od koder so bili pregnani. Od lipovih drevoredov je najznamenitejši drevored »Napoleonove lipe« pred Logatcem ob državni cesti, ki je bila nekdaj glavna prometnica med Ljubljano in Trstom. Lipo lahko zasadimo tudi ob rojstvu otroka. Lipa, ki raste skupaj z otrokom, je dragocen spomin na začetek novega življenja in predstavlja pomemben korak k sožitju med človekom in naravo. 34 V Sloveniji prevladujeta dve vrsti lip: lipa in lipovec. Lipa cveti junija ali na začetku julija, lipovec cveti dva tedna pozneje. Čebele na njih naberejo sladko medičino ali mano in nam proizvedejo lipov med, iz posušenega cvetja pa si lahko pripravimo tudi okusen lipov čaj. Kot nasvet in namig za odlično kosilo: Marinirano pečeni piščančji fileji z omako in lipovim medom Za 4 osebe: 700 g filejev piščanca Marinada: 60 g lipovega medu 30 ml olja 30 ml vina ali sadnega soka (malinovega) stolčene ali grobo sesekljane brinove jagode, timijan, poper »Steljica za pečenje« in nato priprava omake: 30 ml olja 30 g šalotke 50 g korenja 40 g korenine peteršilja 80 g jabolk 1 strok česna 200 ml fonda/osnove Začimbe: list lovorja, rožmarin, sol • Za marinado zmešamo med, olje in začimbe. Premažemo fileje piščanca in jih v hladilniku v pokriti posodi mariniramo nekaj ur (brez soli). • V pekač zložimo očiščeno, olupljeno in drobno narezano šalotko, korenje, korenino peteršilja, jabolko, česen in začimbe ter fond. • Na to pripravljeno »steljico« položimo marinirane piščančje fileje, ki smo jih posolili. • Polijemo s segretim oljem. • V pečici pečemo pol ure pri 180–200 °C. • Prestavimo na toplo in tik pred serviranjem narežemo na manjše rezine. • Omako pripravimo tako, da vse sestavine, na katerih so se spekli fileji piščanca, zmešamo, dodamo med in po okusu sok limone. Več receptov z lipovim medom najdete na: http://www.czs.si/Admin/load.php?sif_ ob=19&sif_file=objave_podrobno&sif_ parent=10300 Mag. Andreja Kandolf Borovšak, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, Čebelarska zveza Slovenije DO GAJA N JE V D O MU LI PA oktober 2019 Piknik v naravi za stanovalce Doma Lipa Štore tico ter sokove in vodo. Potem pa smo se malo rekreirali. Postavili so nam rusko kegljišče, prostor za balinanje, pripravili igre z žogo na vrvicah in sprehode - kar je kdo želel. Vsak je lahko zase poskrbel po svojih željah in sposobnostih, vse ob pomoči zaposlenih. Kmalu za tem smo imeli na prostoru nad ribnikom pripravljene mize in postreženo odlično kosilo na žaru. Naš kuhar je za to dobro poskrbel, saj je bila hrana res odlična. Vsem nam je teknilo, še posebej meni, saj sem ljubitelj dobre hrane. Po kosilu pa še dobra kavica, kakor se za zaključek dobrega druženja spodobi. Po kavici smo šli na sprehod in kmalu je sledil odhod v naš ljubi Dom Lipa Štore. Tovrstne oblike druženja v naravi so nam zelo všeč, saj se sprostimo in poveselimo. Sam komaj čakam pomladi, ko bo ponovno na vrsti druženje na izletu. Prav nestrpno pričakujem, kam se bomo podali. Kakor vsako leto so tudi letos uslužbenci Doma Lipa Štore pripravili piknik za nas stanovalce. Tokratni piknik je bil v naravi, in sicer na lovski koči v Vojniku. Tam je nam, varovancem Doma, zelo všeč. Ob 9. uri zjutraj smo se začeli zbirati pred recepcijo Doma. Čez pol ure smo se že veselo naložili na avtobus in se odpeljali. Lovski dom Vojnik, ki leži ob lepem jezercu, je bil naš cilj, in ker to ni bilo prvič, smo vedeli, kam gremo. Na avtobusu nas je gospa Snežana poklicala po imenih in tako preverila, ali smo zbrani vsi, ki smo se prijavili. Res je zelo prijazna in imamo jo zelo radi, ker je z nami vljudna in skrbna. Peljali smo se z velikim avtobusom, kar je ob skoraj pravokotnih ovinkih šoferju povzročalo nemalo skrbi. A smo varno prispeli, se udobno namestili in se okrepčali. Za malico smo imeli sadje in po- In da ne pozabim: iskrena hvala organizacijski skupini Doma Lipa Štore, ki za vse naše potrebe in želje lepo poskrbi, da lahko res uživamo. Tokrat sem bil na pikniku zelo sproščen, to pa zato, ker sem imel poleg sebe svojo osebno asistentko Mileno, ki, kot vedno, če je v moji prisotnosti, zame lepo poskrbi. Užival sem! Janko Plesec, stanovalec 35 DU HOVN E S T R AN I Skupaj ali vsak zase? »Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus. V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha…Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi… Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa.« (prim. 1Kor 12, 12-27) Tako piše apostol Pavel prvim kristjanom v Korintu in preko njih tudi nam. To naročilo so kristjani v zgodovini včasih bolj, drugič manj uresničevali, a je bilo vedno čutiti, da niso le priložnostna skupina, ampak velika družina, bratje in sestre v Kristusu, kakor nas nagovarja duhovnik pri bogoslužju. V modernem času individualizem vse bolj vdira v naše odnose. Težko je najti čas za skupnost, za društva ali dejavnosti, ki združujejo: pevski zbori, kulturne skupine, župnijska združenja, …vsi čutijo pomanjkanje članov. Cerkev ni le slučajna druščina, ki se zbere za enkraten dogodek, ampak je občestvo. »Občestvo je skupina ljudi, kjer so medsebojne vezi, pripadnost in skupne vrednote najmočnejše, znotraj take skupnosti pa so pomembni odnosi med vsemi člani: zaupanje, sodelovanje in sprejemanje drugih.« (dr. Anton Stres, Leksikon filozofije.) Znotraj društvenega delovanja in vsa- 36 kega občestva pa so potrebne različne službe, ki to skupnost ohranjajo in skrbijo za njeno živost. Če smo v župnijah v preteklosti poznali službo župnika in kaplana, gospodinje, mežnarja in ključarja, se je v zadnjih letih to precej spremenilo. Kaplanov je še komaj za vzorec, saj mladih duhovnikov primanjkuje in sta le še redko kje dva duhovnika na župniji, razen v samostanih. Tudi župnijskih gospodinj skoraj več ni, saj je le redko katera upokojena žena ali vdova pripravljena svoj čas žrtvovati za župnijo, gospodinjstvo in urejanje župnišča. Mežnarjev ali zakristanov pa bi lahko preštel na prste v celi škofiji. Je pa zraslo, hvala Bogu, kar nekaj novih oblik služenja v Cerkvi. Eno pomembnih teles je Župnijski pastoralni svet. Že samo ime pove, da je to skupina vernikov, ki svetuje in pomaga svetovano tudi uresničiti, še zlasti v oblikah oznanjevanja, bogoslužja in povezovanja v župniji. To so izvoljeni člani skupnosti, ki so na dobrem glasu in pripravljeni za skupnost župnije žrtvovati nekaj časa in truda. V večini župnij deluje tudi Karitas ali druga oblika dobrodelne dejavnosti Katoliške Cerkve. Ti s čutom za stisko ljudi in z dejavno pomočjo skušajo odkrivati resnične potrebe ljudi in jim pomagati. Tudi posredovanje državne ali evropske oblike pomoči ni lahka naloga in zahteva čas, potrpežljivost in pridne roke. Socialnih in duhovnih stisk je tudi v tem času zelo veliko in je dela več, kot ga lahko opravimo. Tudi sodelovanje v bogoslužju ima mnoge oblike: od že zelo ustaljenih, kot so petje na koru, igranje na orgle in ministriranje, se pridružujejo še nove oblike: diakoni, delivci obhajila, katehistinje in katehisti, voditelji ljudskega petja, kantorji, mladinski ansambli, bralci božje besede, voditelji raznih skupin, animatorji v birmanskih skupinah in pri oratoriju in številni priložnostni sodelavci. Tako lahko rečemo, da imamo pisano paleto mnogih možnih oblik sodelovanja po župnijah. Kdor čuti pripadnost Cerkvi, kdor se zaveda možnosti in darov, ki jih je deležen, in želi z njimi obogatiti župnijo, ima za to veliko možnosti. Največja ovira pri tem pa je pomanjkanje časa in skrb le za lastno ugodje, kar se v raznih oblikah (ljubosumje, nevoščljivost, užaljenost ...) rado pojavi pri skupnem delu. Župnija je kot velika družina: ima veliko potreb, a nudi tudi veliko možnosti in priložnosti za sodelovanje, povezovanje in dobra dela. Če v razumevanju sodelujemo v njej, bogatimo sebe in druge, tudi lokalno in širšo skupnost, če pa le gledamo in kritiziramo, potem smo vsi slabe volje, delo pa ostane nedokončano. Hvala vsem, ki prispevate k lepemu vzdušju in sodelovanju po naših župnijah. To delo ni plačano, pogosto ni cenjeno, a je pri Bogu in dobrih ljudeh veliko vredno. Miha Herman, župnik in dekan oktober 2019 6. ŽUPNIJSKI DAN — »Glej, prihajam, Gospod!« Drugo septembrsko nedeljo, 8. 9. 2019, je bil v župniji Sv. Martina na Teharjah že tradicionalni, 6. župnijski dan. Letošnji je bil namenjen predstavitvi duhovnih poklicev, zato smo na druženje povabili vodjo pripravljalnega letnika bogoslovja v Šmarju pri Jelšah, dr. Janeza Kozinca, in dva rojaka, predstavnika duhovnih poklicev, in sicer sestro Mirto (Ano) Rezar in duhovnika dr. Mirana Sajovica. Oba letos obhajata tudi osebni obletnici poklica/poklicanosti, in sicer s. Mirta Rezar 50 let vstopa v redovniški poklic in dr. Miran Sajovic 20 let vstopa v duhovniški poklic. Najprej je dr. Janez Kozinc predstavil dejavnosti, ki jih bo imela pripravljalnica za bogoslovje. V njej bodo morebitni bodoči študentje bogoslovja spoznavali naloge duhovniškega poklica, se družili s farani in lažje spoznali, če je ta poklic zanje pravi. Pripravljalnica je namenjena kandidatom iz celotne Slovenije. V nadaljevanju smo prisluhnili življenjskima zgodbama naših rojakov in sedanjemu dojemanju redovništva oz. duhovništva. Če se slovesnosti nove maše salezijanca sedanjega dekana Fakultete za krščansko in klasično literaturo na Salezijanski univerzi v Rimu, dr. Mirana Sajovica, večina župljanov še dobro spominja, je s. Mirta mnogo bolj »potiho« vstopila v redovniški poklic. Spomini na pripravo slovesnosti nove maše, ki je zelo povezala ves kraj, so vzpodbudili marsikatero temo za pogovor med župljani in izdali kakšen šaljivi pripetljaj. Druženje pod šotorom so prijetno popestrile glasbene točke domačih glasbenikov in srečelov, izkupiček katerega bo namenjen obnovi orgel v cerkvi sv. Ane. Župnijski dan je ponovno povezal farane župnij Teharje in sv. Lovrenc, ki smo ob druženju in dobrotah skrbnih gospodinj preživeli prijetno popoldne. Janja Pesjak 37 S REBRNE NI T I Starost pride sama od sebe 1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Ena temeljnih človekovih pravic je tudi dostojno preživljanje starosti. Kdaj se počutimo starejši? Vse dokler sami to ne doživljamo in o tem razmišljamo. Starost se priplazi sama od sebe. Staranje je povezano tudi s tem, da se začnemo zavedati, kako čas odteka. Starejši ljudje vsekakor ostanejo notranje živahni, mladi in odprti. Pravijo, da se starost deli na tri obdobja. In sicer se prvo prične z upokojitvijo. Na upokojitev se je potrebno dobro pripraviti: omislimo si nekaj konjičkov, potrebujemo pa tudi nekaj dejavnosti, ki nam omogočajo delati kaj smiselnega za druge, kot je skrb za vnuke ali pa opravljati delo prostovoljca. Nekateri starejši ljudje se pričnejo učiti jezike, preberejo kakšno knjigo, naučijo se uporabljati računalnik, so športno aktivni. Drugo obdobje se začne nekje med sedemdesetim in osemdesetim letom. Mnogi so še v tem obdobju zelo aktivni, vendar se je potrebno umakniti nalogam, ki jih ne moremo več zadovoljivo opravljati. Človek si mora priznati omejitve, ki mu jih prinaša starost, in jih sprejeti. K staranju vsekakor spada sprejemanje bolezni. Bolezen je lahko priložnost, da si vzamemo čas zase. Najlepši trenutek ob bolezni je, da se nekdo zavzema zate in nudi pomoč in podporo. Najtežja naloga v življenju je ta, da se odpoveš vsemu, na koncu tudi svojemu življenju. Cvetka Šuster 38 UTRIN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA oktober 2019 Prvič v šolo Novo šolsko leto je spet tukaj in z njim novi prvošolci, ki so pogumno prestopili prag Osnovne šole Štore. 2. septembra 2019 je na matično šolo v Štorah vstopilo 42 prvošolcev, na podružnično šolo v Kompolah pa 10 prvošolcev. Vsi učenci in njihovi starši so se polni pričakovanj prvi šolski dan zbrali v telovadnici Osnovne šole Štore, kjer sta vse prisotne lepo pozdravila ravnateljica, gospa Mojca Rožman, ter župan občine Štore, gospod Miran Jurkošek. Za sproščen začetek prvega šolskega dne so si učenci skupaj s starši ogledali predstavo s čarodejem, se spoznali z učiteljicami ter si ogledali svoj razred. Tudi za starše smo lepo poskrbeli: povabljeni so bili na zanimivo predavanje z naslovom »V šolo gre otrok in ne starš«. Seveda pa to ne pomeni, da starši svojim otrokom ne bi smeli stati ob strani. Trudili se bomo, da bo čas, ki ga otroci preživijo v šoli, kvaliteten, razgiban in obogaten z novimi prijateljstvi. Vsem novincem želimo uspešno šolsko leto 2019/20! Maja Plevnik 39 UTRINK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Prvi športni dan Učenci POŠ Kompole smo v ponedeljek, 16. 9. 2019, izvedli prvi športni dan. Po malici smo se peš odpravili proti Šentjanžu. Meglo, ki nas je spremljala v dolini, je kmalu zamenjalo sonce. Na poti smo opazovali naravo in živali na pašnikih. Na cilju smo se okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika in s sadjem. Prijetno utrujeni smo se vrnili v šolo, kjer nas je že čakalo kosilo. Alenka Rezar Začetek bralnega leta 17. septembra, na dan zlatih knjig, vsako leto pričnemo z novim bralnim letom in seveda tudi bralno značko. Zato so v torek, 17. septembra, prvošolčki prvič stopili skozi vrata šolske knjižnice. Otroci so tako spoznali pravila vedenja v knjižnici, kako se spoštljivo ravna s knjigo in o postavitvi knjig v knjižnici. V okviru Društva Bralna značka Slovenije so ob začetku novega bralnega leta v dar so prejeli knjigo Svetlane Makarovič Škrat Kuzma dobi nagrado. Dogovorili smo se, da bodo vsi sodelovali pri bralni znački. Prav tako so dobili vsak svojo izkaznico, ki jo bodo ilustrirali. Prvo srečanje je bilo zabavno in poučno. Upam, da bodo postali obiski knjižnice in druženja s knjigo stalnica v življenju naših prvošolcev, saj že star pregovor pravi, da je branje najboljše učenje. Barbara Štimulak 40 oktober 2019 Pozdrav ptic miru 21. september je mednarodni dan miru in v ta namen na Osnovni šoli Štore že vrsto let sodelujemo v projektu Pozdrav ptic miru. Letošnji slogan projekta se glasi: MIR – SVOBODA – SOČUTJE /»Brez mene ne gre!«/. Cilji projekta so razvijanje socialnih veščin za strpno sobivanje in oblikovanje kulturnega dialoga, razvijanje državljanskih kompetenc, aktivno vključevanje v spreminjanje družbenega življenja ter spodbujanje pozitivnih misli in optimističnega ravnanja. Vsako leto znova projekt popestrijo plakati in ptice s sporočili. Letošnji izdel- ki so delo učencev in učiteljic od 1. do 4. razreda, ki so si v podaljšanem bivanju vzeli čas in ustvarili čudovite izdelke, petošolci pa so jih z veseljem razdelili med obiskovalce pred trgovino Mercator in varovancem Doma Lipa. Skupaj smo močnejši, skupaj nam bo uspelo. Maja Plevnik MLADO SONCE Sonce je še mlado, zato sveti vsak dan. Kaj pa, ko bo staro, bo še vedno svetilo vsak dan? Kako bi ga prižgali, da svetilo bi ves čas? Kako bi mu dajali energijo vseh nas? Sonce, sonce ne ugasni, prosil bi te rad. Vendar pa si previsoko, zato raje bom šel kar spat. Neža Selič, 5. a SONCE Ko zjutraj v šolo hitim, že v daljavi sonce vidim. Se z neba smeji in mi dobro jutro želi. Čez dan me spremlja v šoli in ko tekam naokoli. Zvečer mi pa pomežikne v slovo, še preden se skrije za goro. Mihael Žlender, 5. a 41 U TR IN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Tretja nagrada na natečaju »Svedri« V ponedeljek, 23. 9. 2019, sta se Nika Boršič in Vasja Popovič, učenca 9. b, v kongresnem centru v Laškem v okviru konference koordinatorjev ekošol udeležila podelitve nagrad nagrajencem likovnega natečaja »Vem, zato odgovorno jem«, na katerem je v prejšnjem šolskem letu sodeloval 8. b. Pod mentorstvom učiteljice likovne umetnosti Urške Babuder so ustvarili krasne kreacije v kategoriji »Svedri« in z njimi dosegli 3. mesto. Poleg priznanja so si prislužili darilni bon Pekarne Pečjak v vrednosti 50 evrov. Bon bo razred unovčil do konca oktobra. Verjetno si ne bo težko izbrati nečesa iz njihove ponudbe. Barbara Žlender Uvajalno obdobje v skupini Rumeni palček Mesec september je potrkal na naša vrata in jih na stežaj odprl našim najmlajšim novincem v skupini Rumeni palček. Skupaj s starši in starimi starši so previdno vstopili v novo okolje in radovedno ter zavzeto raziskovali in spoznavali nova sredstva, vzgojiteljici in seveda tudi nove prijatelje. 42 Občasno se je na ličku še znašla kakšna solzica, ki se je kaj hitro posušila, saj je bila radovednost prevelika, da bi čas zapravljali za točenje solz. Raje smo se skupaj posvetili raziskovanju naše igralnice, novih igrač, ki jih nimamo doma, in seveda tudi navajanju na našo dnevno rutino, ki nam je kar hitro stekla, saj že pridno sedimo za mizo in komaj čakamo na naslednji obrok. oktober 2019 Ker je vsak začetek težak in je kljub vsemu potrebno narediti korak naprej, da vidimo, kam nas bo ponesla pot, sva se tudi vzgojiteljici po najboljših močeh potrudili olajšati prehod v novo okolje. Vendar, verjeli ali ne, naši najmlajši niso imeli veliko težav, saj so s pogumom in radovednostjo zelo hitro prebrodili začetno krizo, tako da sedaj že zelo pogumno in toplo sprejemajo druge novince, ki k nam prihajajo v družbi mamic in očkov ter jim spretno podajajo igrače, ki so jih sami že temeljito preizkusili, in kar je najbolj pomembno, podajajo jih z nasmehom na obrazu. Kristina Ludvik Lošdorfer in Anja Regoršek 43 44 oktober 2019 45 Skladno z letnim programom dela veteranske in častniške organizacije ter Občine Štore za leto 2019 VAB I M O na 15. tradicionalno predstavitev Slovenske vojske in policije v športnem parku na Lipi v Štorah, ki bo v četrtek, 17. oktobra 2019, od 10. do 13. ure. Od 10. do 13. ure bo potekala predstavitev naše vojske in policije. Predstavljena bo oborožitev vojaka s kompletno bojno opremo. Ogledati si bo mogoče vojaška vozila, na voljo bo vojaška taktična steza za otroke. To je odlična promocija za poklic vojaka Slovenske vojske. Svojo opremo bo predstavila tudi policija, ki se našemu vabilu vsako leto z veseljem odzove. Še posebej se veselimo predstavitve policijskih šolanih psov. Prvič letos se nam bo na 15. jubilejni predstavitvi pridružil helikopter Slovenske vojske, ki bo vsekakor velika in prava paša za oči. Prihod helikopterja in pristanek na nogometnem igrišču bo predvidoma ob 11. uri. Tako kot vsako leto se nam bo tudi letos predstavilo prijazno medicinsko osebje iz Centra za krepitev zdravja, ki deluje v okviru ZD Celje. Za prikaz svojega delovanja in pomembnega poslanstva, ki ga opravljajo naši prostovoljni gasilci, želimo na tej predstavitvi gostiti tudi njih. V naši občini imamo izjemno dejavna in odlično organizirana gasilska društva. V popoldanskem delu se bo odvijal nogometni turnir šestih ekip. Sodelovale bodo ekipe županov RS, MO Celje in Velenja, Policijske uprave Celje, zdravnikov in profesorjev I. gimnazije Celje, MORS - a in občine Štore. Veselimo se vašega obiska na tej pomembni jubilejni predstavitvi v športnem parku na Lipi. Prisrčno vabljeni in dobrodošli v železarskih Štorah! Vaš obisk bo poklon organizatorjem, naši Slovenski vojski in policiji. Predsednik veteranske in častniške organizacije Štore Srečko Križanec l. r. 46 Župan Občine Štore Miran Jurkošek l. r. 47 Občina Štore, Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore, Kmetija Kroflič in ŠKD Rudar Pečovje VABIJO NA MARTINOVANJE, ki bo v ponedeljek, 11. 11. 2019, od 15. ure dalje pred trgovskim centrom Mercator na Lipi, kjer boste lahko degustirali mlado vino. VLJUDNO VABLJENI! 48 DRAGI STARŠI IN OTROCI! oktober 2019 Vabimo vas na ogled OTROŠKE BOŽIČNO-NOVOLETNE GLEDALIŠKE PREDSTAVE z obiskom Božička in obdarovanjem Petek, 20. december 2019, ob 17.00 KULTURNI DOM ŠTORE Medvedek Marko je razigran in radoveden medvedek. Všeč so mu pesmice, igrače in ples - kot vsakemu otroku. Živi z babico medvedko in ker se bliža zimski čas, se ravno odpravljata na zimsko spanje. Vendar se letos medvedek Marko odloči, da zime ne bo prespal. Izvedel bo, kaj vse se dogaja v decembrskem času, pa četudi bo prebedel celo zimo! Skupaj z otroki ugotovi, da je december poseben čas, poln čarobnosti, veselja, petja in plesa. Ravno v tem času pa po svetu hodi tudi mož, ki srčno razveseljuje vse otroke. Ali tudi male medvedke? Prodaja vstopnic poteka na Občini Štore in 1 uro pred predstavo v Kulturnem domu Štore Cena predstave: 5 EUR Informacije in rezervacije: Občina Štore, 03/780 38 40, 03/780 38 44, 031 367 889, obcina@store.si, Organizatorji: Občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje, TD Štore in ŠD Kovinar Štore 49 K O L E D A R DO GODKO V V O BČI NI ŠT OR E 20 1 9 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT O K T O B E R STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR TRENING ŠTORE VSAKO SREDO od 17. do 19. ure NA STRELIŠČU Rudi Doberšek 041 866 624 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKA KONJENICA NEDELJA 6. 10. 2019 PO OBČINI ŠTORE konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon Reberšak 031 228 276 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE BLAGOSLOV KONJ NEDELJA 6. 10. 2019 DRUŠTVENI konjeniskodrustvostore@gmail.com PROSTORI GAJSKA Leon Reberšak 031 228 276 HOSTA KOMPOLE SOBOTA 10. 10. 12. 10. 2019 ob 18. uri turisti@vstorah.si VINOGRADNIŠTVO Emil 070 899 152, GLAVAČ Mojca 051 605 414 ALMINI DNEVI NA SVETINI (kuhanje jedi iz kotlička, TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE podeželska tržnica, druženje z Almo, kulturni program) NEDELJA 13. 10. 2019 ob 10. uri turisti@vstorah.si SVETINA (IGRIŠČE) Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE DRUŽENJE SOBOTA 19. 10. 2019 DRUŠTVENI PROSTORI Roman, Milan OSNOVNA ŠOLA ŠTORE KOMEMORACIJA PETEK 25. 10. 2019 ob 12.00 OSNOVNA ŠOLA ŠTORE Mojca Rožman 031/874-736 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE POHOD SOBOTA 26. 10. 2019 KREMŽARJEV VRH Valter Jelen REGIJSKO TEKMOVANJE STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR V STRELJANJU Z ZRAČNO ŠTORE PUŠKO SOBOTA 26. 10. 2019 NA STRELIŠČU SPODNJE ŠTORE Rudi Doberšek 041 866 624 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE NOČ ČAROVNIC ČETRTEK 31. 10. 2019 ob 17.00 uri KULTURNI DOM ŠTORE turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE BREZPLAČNA POTOPISNA PREDAVANJA N O V E M B E R DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN MARTINOVANJE –STOJNICA KLETARJEV POLIČ ŠTORE NA LIPI 50 PONEDELJEK 11. 11. 2019 od 15.00 dalje PRED MERCATOR Stane Ferenčak 041 903 567 CENTROM NA LIPI PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE POHOD NEDELJA 17. 11. 2019 KOPITNIK Valter Jelen ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO»OSTI JAREJ« KONCERT SOBOTA 23. 11. 2019 ob 18. uri KULTURNI DOM ŠTORE Radica Kragelj 040 842 008 Zoran Šućur 041 877 648 TOREK 3. 12. 2019 ob 16.00 OSNOVNA ŠOLA ŠTORE Mojca Rožman 031/874-736 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE MIKLAVŽEVANJE PETEK 6. 12. 2019 PO OBČINI ŠTORE konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon Reberšak 031 228 276 ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO RUDAR PEČOVJE SOBOTA 7. 12. 2019 ob 8. uri PEČOVJE-TROBNI DOL Leonida Cmok Kačičnik 041 353 404 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR GLEDALIŠKA PREDSTAVA PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE RADOVEDNI MEDVEDEK IN TD ŠTORE ( z obiskom Božička) PETEK 20. 12. 2019 ob 17.00 KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 44 obcina@store.si TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO »OSTI JAREJ« IN KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE PONEDELJEK 23. 12. 2019 ob 17. uri LAŠKA VAS »PRI JOKU« turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 ČETRTEK 26. 12. 2019 TEHARJE konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon Reberšak 031 228 276 CERKEV SV. JANEZA Stane Ferenčak 041 903 567 DECEMBER OSNOVNA ŠOLA ŠTORE NOVOLETNI BAZAR BARBARIN POHOD BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASI KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN ŽEGNANJE VIN V ŠENTJANŽU, PETEK KLETARJEV POLIČ ŠTORE SVETA MAŠA 27. 12. 2019 PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH TRADICIONALNI BOŽIČNOKONEC DECEMBRA KULTURNI DOM ŽELEZARJEV ŠTORE NOVOLETNI KONCERT Z GOSTI ob 18. uri ŠTORE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK TOREK 31. 12. 2019 opoldan ZBOR V PROSTORIH TD, UDARNIŠKA 10 obcina@store.si 03/780 38 44 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 51 52