Stališče Komisije RS za medicinsko etiko o evtanaziji 199 UvodniK @publisher.id: 2960 @primary-language: sl, en @discipline-en: Microbiology and immunology, Stomatology, neurobiology, oncology, Human reproduction, Cardiovascular system, Metabolic and hormonal disorders, Public health (occupational medicine), Psychiatry @discipline-sl: Mikrobiologija in imunologija, Stomatologija, nevrobiologija, onkologija, Reprodukcija človeka, Srce in ožilje, Metabolne in hormonske motnje, Javno zdravstvo (varstvo pri delu), Psihiatrija @article-type-en: Editorial, original scientific article, Review article, Short scientific article, Professional article @article-type-sl: Uvodnik, izvirni znanstveni članek, Pregledni znanstveni članek, Klinični primer, Strokovni članek @running-header: Stališče Komisije RS za medicinsko etiko o evtanaziji @reference-sl: Zdrav vestn | maj – junij 2019 | Letnik 88 @reference-en: Zdrav vestn | May – June 2019 | volume 88 Stališče Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko o evtanaziji Božidar Voljč Komisija Republike Slovenije za me- dicinsko etiko (KME RS) želi k objavam o evtanaziji, ki se v zadnjem času pojav- ljajo v medijih, slovenski javnosti posre- dovati svoje stališče. KME RS ne dvomi v iskrenost in dobronamernost tistih, ki menijo, da bi tudi pri nas brezupno bolnim in trpečim po samostojni premišljeni odločitvi in izpolnjevanju z evtanazijskim zakonom določenih pogojev omogočili, da se jim na njihovo željo prekine življenje. Hudo telesno in duševno trpljenje se ob tem predvsem povezuje s končnimi stanji ne- ozdravljivih bolezni, ki jih je največ med starejšimi državljani. Ker se slovenska družba naglo stara, lahko pričakujemo, da bodo take pobude v slovenski druž- bi ves čas prisotne. Povsod pa sprožajo vrsto pomislekov med tistimi, ki zago- varjajo stališče, da evtanazije ni mogoče sprejeti za družbeno sprejemljivo dejav- nost. Ene in druge srečamo med pripa- dniki vseh svetovnonazorskih ali poli- tičnih prepričanj, zato po mnenju KME RS tudi v Sloveniji evtanazije ni mogo- če povezovati s katerim koli političnim nazorom ali stranko. To dejstvo naj bi omogočalo strpno javno razpravo, v ka- teri naj bi se narava evtanazije osvetlila s čim več stališči. Dolžnost KME RS je, da ob spošto- vanju vseh moralnih in etičnih izročil zdravniškega poklica in zdravstvenih dejavnosti ter vseh s tem v zvezi sprejetih mednarodnih konvencij in deklaracij, brez konflikta interesov ali kakršne koli druge odvisnosti, s presojanjem etične primernosti zdravstvenih aktivnosti in zdravstvenih raziskav, ščiti življenja in dostojanstvo zdravljenih ali v raziskave vključenih bolnikov in posameznikov. KME RS se zato ob evtanazijskih pobu- dah mora vprašati: Ali je s stališča vre- dnot, po katerih se ravna, sprejemljivo, da človeške, zdravstvene ali druge življenjske stiske rešujemo tudi tako, da tiste, ki so se v njih znašli, na njihovo željo usmrti- mo? Za KME RS je ob spoštovanju načel Ženevske konvencije, Helsinške dekla- racije, Oviedske konvencije, slovenskega Kodeksa zdravniške etike in ustavnega načela slovenske države o nedotakljivo- sti življenja pomembno tudi naslednje vprašanje: Na kakšne načine je v Sloveniji še drugače mogoče zaščititi človeško dostojanstvo bolnikov v končnih stanjih neozdravljivih bolezni? Po mnenju KME RS evtanazija spre- minja kulturno in civilizacijsko izroči- lo naše družbe in posega v odnos med zdravniki in bolniki, med zdravstvom in družbo. Pravica vsakega posamezni- ka, da samostojno odloča o svojem živ- ljenju in smrti, vključuje v primeru ev- tanazije tudi tistega, ki naj jo izvede. Tu pravica osebe, ki želi umreti, naleti na pravico drugega, da prekinitev življenja 200 Zdrav vestn | maj – junij 2019 | Letnik 88 uresniči ali jo zavrne. Če naj bi evtana- zijo izvajali zdravniki, njihova pravica do ugovora vesti pomeni, da nobenega ni mogoče prisiliti, da bi svoje ali druge bolnike »evtanaziral«. A tudi med na- šimi zdravniki so zagovorniki evtana- zije, ki bi jo bili – kot kažejo prakse od drugod – nekateri pripravljeni izvajati, kar v vrednotenje življenja in smrti med zdravniki vnaša etično neusklajeno sta- lišče. Zdravniškemu poklicu pa dodaja novo, v zgodovini zdravstva nikoli doslej potrjeno pravico do aktivnega prekinja- nja življenja njihovih bolnikov. Evtanazija naj bi v končni fazi živ- ljenja ohranjala človeško dostojanstvo umirajočih in zagotovila spokojno smrt. A ko človeško dostojanstvo ločimo na tisto, ki je samega sebe vredno, in na tis- to, ki se prav zaradi njegove ohranitve prekinja, o prekinjanju vedno odločajo tudi drugi. Dovoljena evtanazija bi že sama po sebi med aktivne in samostojne državljane v visoki starosti vnesla pomi- sel ali občutek potrebe, da se umaknejo in niso nikomur v breme. Kajti evtana- zija se ne ponuja samo na smrt bolnim, ampak tudi tistim, ki iz različnih osebnih razlogov, po samostojnem premisleku in odločitvi, ne želijo več živeti. V življenje najšibkejših bi se vnesla nova razmerja. Smrt številnih, od nege povsem odvisnih starih v domači oskrbi, je neredko zaže- lena in v državah, kjer evtanazija poteka, večino vseh opravijo domači zdravniki na domovih bolnikov. Neznosno telesno in duševno trpljenje je težko opredeliti, interpretacije trpljenja, ki naj bi evta- nazijo opravičevale, pa so vedno širše. Število evtanazij se vsako leto povečuje. »Evtanazirajo« tudi otroke, psihiatrične bolnike in starejše osebe z demenco. Z odvzemanjem organov evtanaziranih za transplantacijski program takoj po- tem, ko so ti izdihnili, se evtanaziji do- daja povsem nova vsebina. Pojavil se je pojem »altruistične evtanazije«, ki naj bi pomenil umreti v korist drugih, kajti za- želeni so vitalni organi. Vse to zastavlja naslednje vprašanje: V kolikšni meri se v tako različnih primerih spoštuje pogoj samostojnega odločanja in dostojanstvo smrti? Ali lahko prekinitev življenja ne- komu, ki se zanj ni odločil ali zanj prosil, opredelimo kot naklepni umor? Življenje je s človeško naravo vred preveč nepred- vidljivo, da bi ob evtanaziji ob še tako dobro mišljenih natančnih določilih lah- ko vsakomur zagotovili spoštovanje vseh pogojev, ki naj bi jo opravičevali. KME RS zagovarja stališče, da je ne- etično vztrajati pri medicinskem ukre- panju, ko nikakršno zdravljenje ne more več premagati napredujoče bolezni. Pride čas, ko je prenehanje zdravljenja, ukrepanja ali kakršnega koli vplivanja na bolezen edina etična odločitev. V Sloveniji je človeško dostojanstvo in spo- kojno smrt mogoče zagotavljati s spošto- vanjem obstoječe zakonodaje. Po zakonu o pacientovih pravicah vsak bolnik lah- ko zdravljenje ali vzdrževanje življenja zavrne. Zdravniki morajo tako odloči- tev spoštovati, četudi ima za posledico smrt tistega, ki se je tako odločil. Toda to ne pomeni, da ne bi umirajočim laj- šali bolečin in drugega trpljenja, kar naj vsakomur omogoči mirno in nebolečo smrt. Že leta 1997 je KME RS opozori - la na potrebo po paliativni oskrbi hudo bolnih in umirajočih posameznikov in po več kot dvajsetih letih svoj poziv po- navlja v prepričanju, da dobra paliativna oskrba, ki jo zagotovimo vsem staro- stnim skupinam, odpravlja potrebo po evtanaziji. S tem sledi načelom Odbora za bioetiko pri Svetu Evrope, ki vse drža- ve članice poziva k učinkoviti paliativni oskrbi umirajočih bolnikov. Táko stali- šče je v letu 2012 potrdila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ki se je v zvezi z vnaprej izraženo voljo o zdravljenju v okoliščinah pred smrtjo odločno opre- delila proti evtanaziji. Stališče Komisije RS za medicinsko etiko o evtanaziji 201 UvodniK KME RS se zaveda, da se na vseh ravneh zdravstva zaradi neustreznega zdravljenja, intervencij ali predolgega čakanja marsikatero zdravljenje, poseg ali življenje konča s prezgodnjo smrtjo, in da pomanjkljiva oskrba umirajočih lahko povzroča nepotrebno trpljenje in vsakršne stiske. Vendar bi bilo napačno in etično nesprejemljivo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami. KME RS slovensko politiko in zdravstvo po- ziva k spoštovanju zakonov, ki oprede- ljujejo odnose med bolniki, zdravstvom in družbo, h krepitvi paliativne oskrbe in k sprejemu nujno potrebnega zakona o dolgotrajni oskrbi. Vse to naj ob spo- štovanju samostojnih odločitev bolnikov omogoči kakovost življenja in kakovost odhajanja vseh, ki potrebujejo in bodo v prihodnosti potrebovali našo pomoč. Citirajte kot/Cite as: voljč B. Stališče Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko o evtanaziji. Zdrav vestn. 2019;88(5–6):199–201. DOI: 10.6016/Zdravv estn.2960 Viri 1. https://www.alliancevita.org/en/2018/07/euthanasia-in-belgium-control-commissions-report- -for-2016–2017/ 2. https://www.alliancevita.org/wp-content/uploads/2018/03/euthanasia-in-the-netherlands.pdf 3. https://www.nationalrighttolifenews.org/news/2018/03/netherlands-2017-euthanasia-deaths-increase- -by-another-8/