»
9 □
o
alpina

kriza dolarja in mi
Dokler se je v svetu govorilo in pisalo, da dolar doživlja resno krizo je bilo Se kar v redu. Kiti nismo tega tako dosledno vzeli. Ko pa je predsednik Nixon objavil vrsto ukrepov za zaščito dolarja PO televiziji, se je začela prava monetarna vojna.
Namen tega ostrega posega je zaSčita ameriškega gospodarstva in v povezavi s tem dolarja, kot osnovni svetovni valuti, ki jo uporabljamo za obračun. Uvedena je bila lo%-na davščina na uvoz, zamrznitev plač in cen ter odpravljena zlata podlaga dolarju.
Splošno je znano, da so nacionalne banke kupovale dolar in nabirale velike rezerve, 8 tem pa se je monetarni sistem majal. Posamezne države so različno ukrepale. Seveda nekaj časa ni bilo nobenega stališča in smo samo čakali kaj bo. Vsaka valuta si je prizadevala pridobiti boljše mesto proti dolarju. S 1.9. so bili uvedeni novi tečaji, pri katerem so sapadno-evvopske valute revalvirale, kar je bil tudi namen ukrepov.
Grobo rečeno: izvozniki v ZDA imajo z novo situacijo težak položaj. Blago je dražje, domača industri-la je delno zaščitena.
Kako sedaj mi stojimo? Pogovarjali smo se že s kupci in različno menijo o nastali krizi. Ce dolar pade, potem smo na slabšem. Tega po vseh izgledih ne bodo storili. Po drugi strani pa se moramo zavedati, dai%mejen uvoz, ker je blago za lo% dražje, kar Pa ni malo. Letos je bil srečen slučaj, da smo izvozili blago v ZDA že pred to spremembo (predvsem za kupca). Pospešili smo z izterjavo denarja in ga v glavnem tudi prejeli. Stalno smo bili v stiku z bankami glede informacij o stanju na borzah in seveda o tečaju denarja.
Dosti se je govorilo, da bo uvedena stimulacija za izvoz v ZDA. Najbrž je zelo enostavno ugotoviti,da smo proti ostalim v neenakem položaju. Ne smemo pa sedaj izgubljati tla pod nogami. Te spremembe so kratkotrajnej še, bolj jih smatramo za opozorilo svetu, da se vsak zave svoje situacije. Splošna stimulacija za izvoz na zapad mora obstojati.Ce so ponekod težji pogoji, je potrebno dati še dodatne ugodnosti. Edino tako si zamislimo stalno prizadevanje za izvoz, posebno še ob tako slabi zunanjetrgovinski bilanci. Naša sposobnost je v prilagodljivosti. Tej situaciji se moramo približati, isto pa velja za državno zakonodajo. ALPINA je bila že v februarskih restrikcijah in spremembi dolarja ter omejitvi uvoza dovolj prizadeta in ne morem razumeti, da bi se kdo šel osebno politiko zoper neko podjetje.
Pričakujemo dodatne ugodnosti za izvoz v ZDA,sicer pa ne vem, če se zavemo daljnosežnih posledic.
I. REJC
kje je začetek dobrega ali
slabega gospodarjenja?
'•e zopet je za nami izbrana kolekcija za pom-lad-polctje 1972. Letos smo imeli dovolj lepih modelov v skladu z modnimi linijami in barvami. Zadovoljni smo z izborom in mislimo, da smo prav Izbrali. Ce je to res, bomo videli šele prihodke leto, ko bomo začeli prodajati. Težko je izbirati skoraj za eno leto naprej, predvsem zaradi tega, ker so vsi sejmi mode šele potem, ko 8no se morali mi že odločiti, tako da pozneje lahko le korigiramo manj pomembne stvari. Ker
se temu ne moremo izogniti, smo pred dejstvom da se za razvoj in pripravo kolekcije zavzema čimvečj i krog strokovnjakov iz tega področja . Odgovornost za kolekcijo morajo prevzeti tisti kateri tudi pozneje odgovarjalo za njen uspeh Dostikrat se niti ne zavedamo, kako odločilno vpliva na uspeh podjetja ravno kolekcija. Saj se vse dobro ali slabo poslovanje odraža ravno v tem. Ce je kolekcija dobra in pravočasno izdelana, se celotno poslovanje odvija normalno
in so dobri rezultati zagotovljeni. Ce pa temu ni tako, potem je vse narobe in iščemo krivce tam, kjer so in tam kjer jih ni.
'Letos smo kolekcijo za pomlad-pnletje 1977 pripravljali od vsega začetka po naprej predvidenih načrtih. Med samim razvojem modelov smo se večkrat sestali in ugotavljali, če je zajeto v modelih vse tisto, kar smo predvideli. To ie dalo zadovoljive rezultate in smo z manj izdelanimi modeli dosegli bolj kvalitetno izbiro. Kljub temu, da smo delali načrtno in premišljeno si ne upam trditi, da smo vne, kar je izbrano, stoodstotno zadel i.Pokazal o se bo šele pozneje.
Sama izbira kolekcije je potekala po vnaprej pripravljenih metodah, z manekenkami.Za iz>-biro kolekcije in poslovodsko konferenco še vedno iščemo novih oblik in vsebino. Ne vem kdaj bomo odkrili najboljšo varianto.Najbolj uspešen je bil način naročanja in izbire s poznejšimi korekturami. Za tak sistem pa moramo imeti dovolj analiz in raznih drugih podatkov, da lahko z večjo gotovostjo odločamo o količinah posameznih modelov. Pri tem je nujno, da dobro poznamo naše poslovodje kako in koliko naročajo. Nekateri so vajeni veliko naročiti in malo prodati, drugi ravno obratno. Tistih, ki naročajo ravno prav pa je vse premalo. Tudi z zalogami v prodajalnah je tako, da eni z majhnimi zalogami delajo veliko prometa in ".itno. Vse to moramo poznati, da lahko naročimo približno toliko kot potrebujemo. Seveda, je še polno drugih vplivov, katerih ne moremo upoštevati, vsaj v večji meri ne. Ce je kratka pomlad in dolgo lepo poletje, se lahko zgodi, tako kot letos,
izvoz v letu 1971
Čeprav poslovno leto še ni končano, žc lahko ob primerjavi plana z realiziranim izvozom zabeležimo lepe rezultate. Količinski plan izvoza, ki je bil postavljen v višini 325.ooo parov smo dosegli v višini 83%, vrednostni plan Z 2.619.41o pa je bil dosežen v višini 8o%. Plan vzhodnega izvoza smo količinsko in vrednostno že presegli za 1%. Plan zahodnega izvoza pa smo dosegli količinsko 6o% in po vrednosti 63%. Tudi v letošnjem letu izvažamo na vzhod v glav -nem lahko obutev, na zapad pa izključno smučar -ske čevlje. Od vzhodnih tržiščh smo prevzeli na Točilo le za SSSR. Dosedanja kupca iz DDR in CSSR sta zahtevala izredno nizke cene, kar pa za nas ob upoštevanju, da so bile proizvodne kapacitete v glavnem že rezervirane z drugimi naročili, ni bilo sprejemljivo. Spomladansko in letno obu-
da zaprta obutev ostaja, odprte pa zmanjka Polep vsega so zelo pomembne pravilnost po -stavljene maloprodajne cene. Pri postavitvi maloprodajnih cen se vedno postavlja vpraša-	I
nje, kakšne cene bodo za tržišče najbolj u -godne, če so previsoke, se lahko zgodi ,da nam I blago ostane na zalogi in so potrebna velika znižanja, če so cene prenizke, ni denarja za sklade. Pravilne cene so velika umetnost,ponudba in povpraševanje na tržišču pa nam šele pove, če smo prav ravnali. ?.al, moramo vse to napraviti mnopo prej , preden ugotavljamo rezultate našega dela. Vse bi še nekako šlo, če ne bi bilo toliko sprememb na tržišču.Vsaka normalna rast, bodisi cen ali količin,bi se dala z analizami in raznimi drugimi pripomočki precej natančno predvideti. Ker pa vsi vemo, da se vse tako hitro menja, moramo poleg podatkov imeti še dober občutek za vsa dogajanja, ki so ali bodo vplivala na naše poslovanje. Dosedaj smo še kar dobro vozili skozi čas hitrih sprememb in upamo, da bo tudi naprej tako. Zavedati pa se moramo, da bo za pravilno in uspešno poslovanje potrebno vedno več znanja in sposobnih kadrov ter še mnogo več sodelovanja na vseh področjih. Le tako bomo lahko napake v poslovanju že vnaprej odstranjevali, saj vemo , da so storjene že mnogo prej, predno jih lahko odkrijemo.
S takimi in podobnimi metodami v poslovanju,kot je razvoj in priprava kolekcije, ki sloni na širokem sodelovanju odgovornih strokovnjakov, bomo lahko uspešno gospodarili in sproti odklanjali vse tisto, kar bi sicer škodilo nam vsem.
IVAN CAPUDER
tev smo že odpremili, preostane nam le še nekaj ženskih škornjev. Tudi smučarskih čevljev smo odpremili že 8U.15o parov, ostanek pa bomo izdo-bavili do 2o. oktobra. Do konca avgusta smo se za odpremo v USA in Kanado posluževali v glavnem konteinerjev, neizdobavljene količine pa bomo mo rali odpremiti avionsko. Da bi končni potrošniki pravočasno prejeli obutev in da bi se izognili napovedani stavki pristaniških delavcev, so kupci pripravljeni plačati povečane stroške avion-skega prevoza.
Čeprav smo šele sredi letošnje sezone pa so se že pred dvema mesecema pričeli razgovori z glavnimi poslovnimi partnerji o kolekciji in programu za leto 1972. Ce bodo poboji kolikor toliko ugodni, in če se bo valutno monetarna kriza obrnila nam v prid, lahko pričakujemo, da bo naš izvoznik program na zapad stekel po normalno pospešeni stopnji»za vzhodni izvoz pa smo tudi znat no povečali svojo pravico.	S M
alpina- drugi jugoslovanski izvoznik na zahod
Naše podjetje lahko Štejemo med tiste, ki imajo sorazmeroma mnogo obiskov iz vseh strani. Ne moremo sem Šteti razne priložnostno obiske ali celo obiske, ko prinašajo ustne ali pismene prošnje za denar. To je postalo že pravo družbeno zlo in mu najbrž ni para drugod po svetu.
Pomembno za nas je vedno večje zanimanje za naše podjetje s strani tujih kupcev iz raznih dežel sveta. Ker smo veliki izvozniki, smo tudi veliki uvozniki. Oboje združuje močno trgovsko tehnično sodelovanje, ki pomeni za nas pristen stik s tujimi trgi.
Podatki o izvozu na zapad od 3o.6.197o do 3o.6. 1971, ki so osnova za izračun pravice izvoza na vzhod, kažejo da smo dosegli doslej najlepši rezultat: drugo mesto v državi.
Izmed 45 podjetij, ki so evidentirani kot izvozniki v zapadne države »je vrstni red prvih pe -tih tak:
planika, alpina, leda, peko, industrija obutve
BEOGRAD (združeno podjetje).
Iz tega rezultata sledi druga pravica za izvoz v vzhodne države.
Upam, da ni med nami nikogar, ki bi mislil, da je tak uspeh nekaj samoumevnega. Kar je Se posebno važno je to, da se naša vloga izvoznika tudi spreminja. V prvih letih smo bili neenakopravni partner, zadnje leto pa že sklepamo dolgoročne dogovore in pogodbe, kar kaie na naš močnejši delež in enakopravnost. ALPINA že leta ne jemlje izvoza kot družbeno nujnost in ubogljivo izvrševanje državnih ciljev. Naš iz -^ yoz je postal velik del programa dela podjetja, kamor vežemo perspektivo podjetja. Kar je še posebnost: v državi smo v naSi branži največji izvoznik v Ameriko, ki sicer v tem trenutku izva ja monetarne ukrepe, vendar nas to ne sme sprav-
ljati iz tira.
Večji del fizičnega izvoza z« tekoče leto je že izvršen, le. sredi leta smo so začeli pripravljati za prihodnje leto. V hiši nmo imeli že nekajkrat vse glavne kupce in 7,DA, Kanade, Švice in mnogo manjših, ki jih zanima naše blago. Da lahko sigurno delamo, je potrebna tesna tehnična poslovna zveza s kupci.Prav zato, smo v zadnjih mesecih sklenili več pogodb, z namenom, da obdržimo in u-trdimo z vsemi novostmi, ki vodijo svetovno trgovino. Tako sodelovanje istočasno pomeni tehnično orientacijo, ki je v sedanjih tržnih razmerah odločilna.
Podobne pogodbe smo sklenili tudi z italijansko in francosko firmo.
Nameni se torej realizirajo. Ne moremo biti zadovoljni, kot vidimo, samo s tem, da izvozimo, da čakamo doma in smo odvisni samo od volje tujcev. Svojo vlogo smo močno aktivirali in si s tem pridobivamo mesto, ko nas ne obdaja več zaprtost. Bližamo se času, ko bo naš proizvodni program podoben ali enak dosežkom v svetovni proizvodnji in trgovini. Vsi znaki to potrjujejo, istočasno pa tudi v svoji hiši dosegamo neopazno preobrazbo mišljenj, ki pridobiva na svoji kvaliteti. Ce hočemo biti enakovredna poslovna stranka in pri tem uživati ugled, moramo doseči tehnični in komercialni nivo svojega partnerja. To pa pomeni, da ne smemo vsiljevati svoje pozicije, ampak naj tuja stranka sama oceni našo zrelost. Kot vidimo, smo v zadnjem času pospešeno delali na tem in dosegli pomembne trdne zveze, sedaj pa je naša skupna dolžnost, da v tej smeri pospešeno napredujemo.
i. rejc
kako študirajo izredni dijaki tehniške čevljarske šole
»o«
dijaki Tehniške čevljarske šole, delavci našega podjetja pravkar zaključujejo I. letnik. Zani-nas je, kakšnega mnenja so, zato smo jim zastavili troje vprašanj: 1. Zakaj ste se odločili za šolanje ? Kakšne probleme imate ob tem ? Perspektiva
DARJA FERENČAK delovna enota Gorenja vas
Za šolanje sem se odločila zato, ker se želim za svoje delo in v svoji otroki primerno usposobiti. Ce bom kdaj tehnik, ne bi bila rada le tehnik po nazivu, temveč tudi po znanju. Jasno pa je, da < vsak teži k temu, da bi si ustvaril boljše Mv-ljenske in delovne pogoje, povod za mojo odločitev za šolanje pa je bilo zdravstveno stanje.
Prav gotovo ob Študiju nastajajo problemi, pred vsem je to družina, ki sc ji nc morem tako po -svetiti. Sicer pa so problemi tudi s Sol.inirm širnim. Sodim, da so izpiti prepogosti. Tisti, ki se vozimo iz Gorenje vasi pa smo v stiski tudi s Časom, sej komaj ujamemo primeren avtobus, da preveč ne zamudimo pouka. Mislim, da bi bilo tre ba razmisliti o skrajšanju delovnega dne za tiste, ki izredno Študiramo. To so v glavnem najvažnejši problemi.
Kaj naj rečem o perspektivi? Kot sem že rekla : želim, da bi z znanjem, ki ga pridobivam v Soli lahko bolj koristila sebi in družini ter podjetju. In na koncu Se tole: kritike, ki letijo na naS račun, so dostikrat neutemeljene, ali pa nas vse skupaj "devajo v en koS", če8, kam bo pripeljalo, če bodo v podjetju "taki tehniki".
Opomba pisca:
Hkrati s pogovorom s tovariSico Ferenčakovo Bern se v Gorenji vasi pogovarjal Se z ostalimi •sluSateljicami oddelka tehniSke .Sole. Izrazile so zaskrbljenost ob izjavah nekaterih, ki predvidevajo, da bi v podjetju organizirali tečaj za visoko kvalifikacijo, kar bi po njihovem mnenju razvrednotilo Šolanje na TehniSki Boli, saj bi viaokokvalificirani delavci opravljali prav tako zahtevna dela.
ANDREJ MLAKAR lahka montaža
( ;
Vedno sem se želel izpopolniti v v svojem poklicu in zato izredno Študirati. 2e pred Časom sem, nameraval obiskovati tečaj za vi eoko kvalifikacijo, pa takrat n^ sem imel pogojev. No, ko se je aedaj ponudila pri lika sem se prijavil in bil sprejet.
Na kakšne probleme naletim pri Študiju. Prav gotovo je tu družina, delo doma in služba. Le-ta dosedaj ni bila posebna ovira, sedaj pa kaže, da bo postala, ker bi bilo večkrat treba delati ob sobotah, prav tako pa imamo takrat tudi pouk. Nekaj težav imamo tudi s študijskimi dopusti,ker nas več dela na istem traku na ključnih delovnih mestih in vsi hkrati ne moremo na študijski do -pust.
Glede perspektive pa želim, da bi se usposobil v svojem poklicu in da bi lahko znanje uporabil na delovnem mestu, si pridobil bolj Se življenake pogoje in s tem hkrati koristil podjetju.
MIRA NOVAK težka Šivalnica
Za Šolanje 8em se odločila, ker me veseli, želela sem se izpopol niti za svoje delo in v svojem poklicu in ei ustvariti primer -nejSe pogoje za življenje. Največji problem se mi zdi v tem, da nimam stalnega primernega delovnega mesta, saj je bilo prej, ko nisem hodila v Solo bolj še.Prav nerpdno mi je, ko pridem na delo, pa ne vem kaj bom delala.Sicer pa z učenjem nimam problemov, edino časa je malo. Ce bi bilo mogoče skrajSati delovni čas, bi bilo zelo ugodno.
V svojem poklicu se želim primerno usposobiti in pričakujem, da bom lahko s svojim znanjem bolj Se opravljala delovne dolžnosti in koristila sebi in podjetju.
P.S.
Mislim, da poseben komentar ni potreben.
NEJKO PODOBNIK
Predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke obravnava v 97. členu dodatek za stalnost. Koliko bo V6eh upravičencev,5e nimamo zbra -nih podatkov, povemo pa lahko, da najvišja doba stalne zaposlitve znaSa 28 let in da imamo takih upravičencev le sedem. Gotovo vas zanima kdo so, zato navajamo njihova imena:
TONČKA DISIC, SILVA ZUPANČIČ, ANKA TUSEK, MINKA BOGATAJ, J02E'STANONIK, LEOPOLD PIVK, MIMI JEREB.
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne obutve ALPINA ZIRI.
Ureja ga uredniški odbor:
MARIJA KASTELEC VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC ANTON 2AKELJ ERNEST DEMŠAR MILAN MOČNIK STANE KOSMAČ
STOJAN PERTOVT - odgovorni urednik MAJDA JESENKO - glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1300 izvodov.
2iri, dne 15.9.1971
Tisk Delavska univerza Kranj
TONČKA D 1 S I C
- delavki z najdaljšo delovno dobo v našem podjetju
Začetek naSega podjetja štejemo od dne, ko so žirovski čevljarji ustanovili enotno zadrugo z imenom "Cevljarna z.b.z". Ustanovni občni zbor je bil 3o. julija 19U5, niti tri mesece po končani vojni. Nova zadruga se je po načelu: " V slogi je moč" kmalu postavila na noge in se že naslednje leto preosnovala v podjetje, ki je na raslo do današnje ALPINE.
Od delavcev in delavk, ki so takrat ustanovili "Cevijarno", jih danes dela v podjetju le še nekaj. Med njimi je TONČKA DISIC, ki je tedaj dobila kontrolno številko 52. Od tistega dne, ko je s celotno "Postolarsko zadrugo" prešla k Cevijarni", je torej letos poteklo 26 let. Nekateri jo še pomnijo, ko je v novozgrajeni to varni delala na pripravi v šivalnici, kmalu potem pa že kot prešivalko. Ker je bila vestna in zmožna, je napredovala do kontrolorke, pa do mojstrice, najprej na pripravi, nato pa v pre -Šivalnici, nazadnje pa do vodje izmene v lahki Šivalnici. Niso je upoštevali le nadrejeni, tudi delavke so jo cenile, ker je bila do njih predvsem pravična.
Nekaj let. nazaj pa je Tončka začutila, da tako odgovorno delo Škoduje njenemu zdravju. In je zaprosila za manj odgovorno delovno mesto. Delo mojstra fizično res ni tako naporno kot delo za strojem, zato pa zahteva neprimerno hujšo živino obremenitev. Mojster mora neprestano skrbeti, da bo delo enakomerno razpodelil med vse de-
lavce, in da bo delo opravljeno ne le pravočasno, ampak tudi kvalitetno.
Zdaj je spet kontrolorka. Skrbi za kvaliteto zgornjih delov, saj vc, da je kupec priprav -1 jen plačati pošteno cono le za pošten izdelek. 2al pa se nekatere mlajše delavke ne zavedajo tega in se neupravičeno jeze, če jim odkrije napako.
Sicer pa je Tončka s sedanjim delovnim mestom zadovoljna in ga ne misli menjavati, posebno še, ker bo menda že prihodnje leto imela pogoje za upokojitev.
V njenih mladih letih delavci niso poznali po -kojnine, ne starostne ne družinske. To je tudi sama bridko skusila.
Ko ji je bilo komaj 9 let, ji je umrl oče. Mati je s petimi otroci nenadoma ostala brez kakršne ga koli dohodka. Otrokom pa je bilo treba kruha, obleke in obutve. Treba je bilo plačevati stanovanje (stanovali so v Novi vasi). Toda s čim ? Da bi kdo sprejel v službo vdovo s petimi otroci v tistih časih ni bilo misliti. Celo priložnostnega dela ni bilo, saj je gospodarska kriza pognala v brezposelnost množico prej zaposlenih delavcev. Zaslužek s kljekljanjem pa je bil tafc rat boren.
Iz vsake težave se najde izhod - če ne dober , pa slab. Družine se je usmilil stari oče in jo vzel pod streho, čeprav je bila njegova hiša v Novi vasi že tako pretesna. Otroci pa so morali služit'h kmetom, da so si zaslužili hrano in obutev.
Tončka je služila od svojega devetega do šestnajstega leta. Nato pa ji je posijal žarek sreče: njen stric, ki je bil delničar v zadrugi "Sora", je dosegel, da so jo tam sprejeli v uk za prešivalko. Delo v "Sori" je bilo vse kaj drugega kot pri kmetih. Delovni čas je trajal le 8 ur na dan (štiri ure dopoldne, Štiri ure popoldne), dobivala pa je tudi plačo v denarju. Veliko res ni bilo: prvo leto po 75 par na uro, v drugem letu pa že l,So din na uro. Vendar pa je to le bil denar.
To učenje sicer ni bila prava učna doba, kot so jo imeli čevljarski vajenci. Učenke za prešivalko namreč niso obiskovale obrtne Sole in jim tudi po končanem šolanju ni bila priznana kvalifikacija. Zato je težko razumeti, da pre-šivalkam tudi po vojni niso učne dobe priznali v delovno dobo., čeprav jim tudi kvalifikacija ni bila priznana. Izučene preSivalke so dosegle priznanje kvalificiranih delavk šele v ALPI-NI. Tončka pa je bila med tistimi, ki so leta 1959 opravile še izpit za visoko kvalifikacijo.
No, ko se je Tončka izučila v "Sori", se je u-strašila, ko je v kuverti prvič dobila l.ooo
din, in Se nekaj čer. Mislila je, da so se pri obračunu zmotili, saj ni mogla verjeti, da je ves ta denar njen. Za dekle, ki v svojem življenju Se ni imelo v rokah tisočaka, je bila tolik-Sna plača kot pravljica. Res so izučene preSi -valke dobivale po 4,5o na uro. Vendar pa tisočak takrat - to je bilo leta 1941 - že ni več imel kake veljave, saj so pred bližajočo se vojno cene skokoma rasle.
Sreča pa ni dolgo trajala. Pod nemSko okupacijo je čevljarstvo v Zireh kmalu zamrlo. Stroje in opremo so odpeljali v Kranj. Tja so vabili tudi delavce, vendar Tončka ni šla. Ni mogla zapustiti mame in bolne sestre.
Kot skoraj vsi Zirovci, se je tudi Tončka vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Njeno znanje proflivalke je tudi tu prišlo prav; pet mesecev je v letih 1944-45 delala v partizanski delavnici v Davči.
Po končani vojni je dobila zaposlitev v obnovljeni "Postolarski" in tako postala eden od prvih članov "Cevijarne" in s tem ALPINE. Moža pa si je izbrala med vojaki, ki so bili
po končani vojni nastanjeni v Zireh. Poročila sta se leta 195o in njen Zika, po rodu Srb,se je hitro prilagodil. Z mamino pomočjo sta si zgradila prijazno hišico, v kateri gostoljubno sprejemata vsakogar, naj bo od blizu ali od daleč. Čeprav nimata svojih otrok, pa je v hiši vedno otroški živ-žav. Tončka ima rada otroke in zna ravnati z njimi.
Služba in gospodinjstvo se ji tako dopolnjujeta, da s prostim časom nima skrbi. Oba z možem rada vzgajata cvetje in je njun vrt poznan daleč naokrog. Tončka rada bere knjige. Prav za prav bi jih rada brala, če bi utegnila. Mogoče bo kaj več časa, ko bo v pokoju.
Tončka Disič, ki ji v mladosti ni bilo postlano z rožicami, ni prav nič zagrenjena, ampak se veseli napredka, ki so ga dosegli žirovski čevljarski delavci in z njimi tudi sama. Veseli jo vsak napredek tovarne in domačega kraja. Polna je optimizma in rada govori odkrito, tudi o tistem, kar ji ni všeč.
Le pokramljajte z njo in prepričali se boste.
kadrovske novice
V	mesecu avgustu smo zaposlili 24 delavcev, z delom pa so prenehali 4 delavci. S.temi spremembami smo dosegli skupno število zaposlenih ob koncu avgusta 14o3 delavce. V obratu v Zi -reh se je število zaposlenih povečalo na lo36 zaposlenih, v obratu Gorenja vas na 18o, v pro dajni mreži pa je število zaposlenih ostalo ena ko prejšnjemu mesecu in sicer 187.
V	ce ntralnem obratu so nastopili delo: Matjaž Demšar, Sonja Abram, Ivica Pisk, Vasilija Plvk, Doroteja Velkavrh, Cilka Mlinar, kvalificirani izdelovalci gornjih delov obutve, Marjan Kajnč KV čevljar, Miran USeničnik, Vuka Disič, Marta USeničnik, Branko Benedik, Janez Kokelj NK de -lavci, Stefan Gluhodedov KV strugar je nastopil delo v mehanični delavnici, Slavko Bajuk pa se je vrnil na delo po odslužitvi kadrovskega roka. Car Mirko je bil sprejet na delo za dobo 3 mesecev kot skladiščni delavec. Iz obrata Gorenja vas je bila premeščena NK delavka Torkar Jožefa. Z delom je prenehal KV čevljar Adolf Pečelin ml., Znidarčič Cilka NK delavka in Puotavrh Niko pa sta bila premeščena v obrat Gorenja vas.
V	obratu ALPINE v Gorenji vasi so nastopile delo 4 KV Sivalke gornjih delov obutve in sicer: Nada Kovačič, Stanislava Kokelj, Doroteja Miklav čič in Bernarda Tratnik ter tri NK delavke Antonija Menard, Marjeta Rekar in Minka Rant. Z de-
*
lom je prenehal delavec Janez Božnar.
V prodajni mreži sta nastopili delo 2 delavki Barica Gajski v Koprivnici in Ankica Blažak v prodajalni II, Zagreb. Delo je prenehalo dvema delavcema Josipu Slemenšku, poslovodji prodajalne I v Zagrebu in Mirjani Kukič, prodajalki v Karlovcu.
A.F.
važno obvestilo
Prosimo vse upravičence do otroškega dodatka, katerih otroci so že stari 15 let ali pa bodo 15. leto starosti izpolnili do 31.avgusta 1972, da prinesete v kadrovski oddelek /Dikličevi/ potrdila o šolanju za šolsko leto 1971/1972 in to:
ZA OSEMLETKE, POKLICNE IN VSE SREDNJE SOLE -NAJKASNEJE do 2o.septembra 1971. ZA VSE VISJB IN VISOKE SOLE TER FAKULTETE -NAJKASNEJE do 25. oktobra 1971. Za otroke, ki bodo letos sklenili vajeniško razmerje, je treba predložiti tudi en izvod učne pogodbe ali overjen prepis le-te. Takoj pa prosimo, da nam sporočite podatke otrok, ki se od 1. septembra 1971 dalje n e bodo več šolali, niti ne bodo vajenci ali pa, če so se že, oziroma se bodo zaposlili. Da bodo tudi otroci, ki so že stari 15 let,
nadalje zdravstveno zavarovani, nam predložite potrdila o njihovem šolanju tudi V6i tisti, ki n e prejemate otroSkega dodatka, sicer vam n e bomo več potrjevali zdravstvenih izkaznic za te otroke. Ce pa se ne šolajo več, niti niso vajenci, nam prinesite potrdilo ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE, da jim kljub zmožnosti za delo, začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve, l.e s takim potrdilom bodo lahko ti otroci imeli do dopolnjenega 18.le-t® starosti zdravstveno varstvo - iz naslova v*šega delovnega razmerja.
Pišimo vas, upoštevajte ta navodila in nave-t dene roke /tudi nam jih postavlja Zavod za sq-eialno zavarovanje/, ker boste morali v nasprot
nem primeru žal sami nositi vse posledice v zvezi z morebitnim preplačilom otroškega dodat ka.
V plačilni listi za avgust 1971 bo izplačan tudi IZREDNI otroški dodatek, ki znaša N din lo,oo mesečno za vsakega otroka; pripada od 1. aprila 1971 dalje, če mesečni osebni dohodek ne presega N din 5oo,oo na člana družine.
Kadrovska služba
Tovarišema JANEZU B02NARJU IN JOSIPU SLEMEN9KU želimo ob odhodu v pokoj še vrsto let trdnega zdravja !
izvoz jugoslovanske usnjarsko predelovalne
industrije v preteklem obdobju
Celokupen izvoz proizvodov usnjarsko-predelo-valne industrije Jugoslavije v letu 197o je znašal blizu loo milj.dinarjev. Ta obseg izvoza je v odnosu na leto 1965 večji za 82%. Povprečni letni porast izvoza pa znaša 12,7%. v zadnjih 3 letih znaša izvoz panoge 125 od 6 ~ 6,5% celokupnega izvoza vse jugoslovanske industrije. Z obzirom na njeno mesto v ce lotnem našem gospodarstvu, je to velik uspeh, naPram drugim pomembnejšim panogam. Gotovo bo naša panoga tudi v prihodnjem obdobju prispevala velik delež k uravnovešenju naše plačilne bilance, Naša družba bo tej panogi v bodoče gotovo morala dati vidnejše mesto in več po -zornosti in sicer v' dodelitvi kreditov z u-godnejšimi pogoji, raznimi premijami na zapad ni izvoz i.t.d. S tem bomo lahko bolje izkoristili izvozne možnosti.
Izvoz finanlnih proizvodov usnjarsko-predelo-valne industrije je znašal v lanskem letu oko-li 8o% celotnega izvora v tej panogi. Od tega odPade na izvoz usnjene obutve 67,7%, kljub te mu da je v zadnjih treh letih izvoz malenkost-no stagniral.
ReSionalno gibanje celotnega izvoza naše panoge Prikazuje, da na konvertibilna področja kon Btantno raste od leta 1967 dalje. Z istim le-tor" opazimo, da upada na klirinška področja. Skoraj slično gibanje pokaže tudi izvoz usnjene obutve. Delna razlika je le v tem, da je še vedno velik izvoz na klirinška pddročja. Primerjava zadnjih dveh let nam pokaže, da je v začetku leta 1969 znašal izvoz jugoslovanske predelovalne industrije na konvertibilna področja Polovico celotnega izvoza, a lansko leto
se je dvignil že na 55% obsega izvoza. Gledanje dinamike izvoza poslednjih 3 let nas ne sme zadovoljevati. Vzrok za to je velik uvoz v zadnjih dveh letih. Saj se je s sprostitvijo uvoza močno povečalo uvažanje, od usnja do reproma-teriala. To pa nam močno poruši ugodno izvozno bi lanco v naši panogi.
Lahko pa trdimo, da nam je izvoz v preteklih letih dal že bogate izkušnje, kar predstavlja važen faktor za nadaljnje izkoriščanje izvoznih možnosti, za še večji porast izvoza ob podpori celotne družbe .
V smislu stabilizacijskih ukrepov bo treba nujno povzeti stroge ukrepe glede uvoza obutve. Le na ta način bo naš izvoz prišel kot potencial v ce -lotnem jugoslovanskem gospodarstvu. Kaj nam pomaga, če po eni strani z izvozom ustvarjamo prepo-trebne devize, a po drugi strani pa s temi deviza mi na konvertibilnem področju plačujemo uvoženo obutev. Gospodarske organizacije bodo morale v bo doče tudi pri izvozu iskati boljše sodelovanje, zlasti glede strukture,cen in enotnega stališča na tujih tržiščih.
Povzetek pripravil VLADIMIR PIVK
P.S. uredništva: Objavljamo povzetek III, dela referata Dragana Tomiča na III. kongresu Zveze društev usnjarjev, čevljarjev in galanteristov na Blg du.
Poročili so se:
MIRA FORTUNA, MARJANCA LOGAR in ANA TUSEK - GV
Iskreno čestitamo !
"2ena! Zavaroval sem se proti Črnim kozam." "Kolikor te jaz poznam, so ti "blond" bolj nevarne!"
PREDSTAVLJAMO VAM TOVARNO ČEVLJEV JADRAN-CICIBAN
Vir: Frankfurter Allgemeine 139, 21.6.1971
Tovarna je b:'la u-stanovljena meseca oktobra 1947 , to j*, takoj po priključitvi Primorske k Jugosla-vi j i.
Prvotno delovno silo «o tvorili predvsem pred -vojni čevljarji in to obrtniki in njihov: delavci.
Dejansko je bila v Mirnu že pred prvo svetovno vojno ustanovljena Čevljarska zctdrug3. Ta je Voj no preživela na Štajerskem v izgnanstvu. Po prik ljučitvi Primorske k Italiji so jo italijanske oblasti zaradi političnih razlogov ukinile. L.cta 1.947 jp naša tovarna začela poslovati v prg štorih bivše Tovarne usnja v Mirnu. Z vestnim delom ter predvu.im a kvaliteto izdelkov si je to varna počasi pridobila tržišče ter ae začela stroj no opremljati ter večati.
Vzporedno u tovarno "Jadran" Miren Be je pri Krae tljeki zadrugi Miren ustenovil čevljarski obrat "Ciciibon", ki je izdeloval izključno otroške čev lie.
Omenjeni obrat ni imel lastnih poslovnih prostorov, a/rpak jo .jncl svoje delavnice po privatnih stanovanjih. Omenjer.i obrat se je leta 1958 osamosvojil.
Tako stn nastali v naši vasi. dve tovarni. V svr-ho boljfcga poslovanja sta se ti dve tovarni leta 1962 združili v enotno tovarno "Jadran-Ciciban" Miron.
Tovarna 9C jo u tem precej okrepila. S skupnimi noči.ii smo 3i zgradil i nove poslovne prostore ter si nabavili precej nova opreme. Tudi trg naših ^odjemalcev «,mo ri.zši.rili po celotni Jugoslaviji.
Višji minimalni dohodki v SZ
Minimalni osebni dohodki se bodo S« letos povečali na 70 rubljev /kupna moč 25o DM/. V letu 197 5 naj bi povprečni mesečni dohodek delavcev in uslužbencev dosegel 146 - 149 rub -Ijcv /!>3o DM/.Dohodki kolhoznikov naj bi se do 1975 povečali na 85 - 9o rubljev /3oo DM/. S 1. julij e.m te bodo starostne pokojnine delavcev in uslužbencev najnižjih skupin povečale od 3o na 45 rubljev /13o - 15o DM/, najvišja mera 22o rub ljev /36o - 4oo DM/ ostane nespremenjena. /TA/
V letu 1968, ko smo si malo opomogli, je tovarno delno uničil požar.
Kljub požaru smo proizvodnjo tako organizirali, da ni bilo večjih zastojev. Takoj po požaru smo si začfcli graditi nove poslovne prostore. Ti prostori so sedaj dograjeni in tovarna posluje v res primernih poslovnih prostorih. Nadalje smo si nabavili prccej novih strojev, tako, da imamo ugodne pogoje za nadaljnji razvoj. Tovarna je lani proizvedla 287.228 parov moške in otroSke obutve, letos pa je planiranih 4oo.ooo pa rov.
Tovarna ima-trenutno zaposlenih 365 delavcev. Delovno uilo sestavljajo priučeni delavci iz bliž nje in dalinje okolice ter kvalificirani delavci, ki so skoraj vsi domačini.
modni čevlji-jesen 1971
7. jesensko sezono 197] se vrača v modo klasicizem in to z vso močjo. Končano je s poletnimi norostmi. To velja tudi za čevlje.
Nastopa nova, fina, čista oblika. Podplati in pete so tanjši, zgornji deli enostavnejši, okrasi (če sploh so) skromni. Od salonarjev do škornjev sta vodilni besedi enostavnost in eleganca. Noga ne sme biti več napadalna, pa naj bo oblečena v žive, ali pa motne barve. K tem čevljem so -dijo nogavice v istih tonih, kar je včasih presenetljivo, vendar očarljivo.
Materiali: ševro, velurji in mehka, hrapava usnja. BSrve: ob klasičnih rjavih tonih se vračata črna in temno modra, ter modna tona modra kot sliva in steklenično zelena.
Ločimo v glavnem tri tipe čevljev:
1.	Mokasine, ki slavijo svoj povratek in so med trotteurkami najbolj zastopani. Izvedbe so različne - od športnih - z nižjimi moškimi petami (3 cm) do finejših mokasink (pete do 5 cm).
2.	Čevlje z vezalkami (Michelien), ki so nekoliko finejši kot doslej. Pogosto so v kombinaciji dveh barv, ali pa kombinacija velur-gladko u»-nje v iBtem tonu.
3.	Salonke, so klasičnih oblik, imajo elegantne, nizke vrhove. Novost je nekoliko bolj zaprt kroj .
DUŠA MESEC
ifxp 1971 v ljubljani
Pod pokroviteljstvom predsednika republike je fail v dneh od 23. do 28. avgusta v Ljubljani svetovni kongres mednarodne federacije za obravnavanje informacij (IFIP).
■ T° je organizacija, ki je bila formirana leta l9fio in katere glavni cilj je, da povečuje mednarodno sodelovanje med znanstveniki , inženirji in poslovnimi ljudmi iz področja obdelave podatkov. Sodelovalo je več tisoč strokovnjakov iz naj Pomembnejših računskih centrov vzhoda in zahoda. Največje mednarodno srečanje delavcev s področja r*4unalniških znanosti, projektiranja in uporabe °Pfeme je za razvoj jugoslovanske računalniške tehnike velikega pomena. To je bila edinstvena Prilika za uspešnejši dvig splošne kulture obdelave podatkov v Jugoslaviji.
T- "1 je bil doslej naj"cčji kongres v Jugosla-
viji, tako po številu udeležencev kot tudi po pomenu. Ljubljana, kot tudi vsa Slovenija, je izkoristila priložnost in si po vsem svetu pridobila ugled priznanega kongresnega mesta in gostitelja.
0 kongresu smo bili zadovoljivo obveščeni preko časopisov in televizije. Večina referatov je bila preveč znanstvena ali pa iz drugih področij uporabe in zato naše podjetje na kongres ni poslalo predstavnika.
Tudi razstava računalnikov in spremljajoče opreme ter tehnike na Gospodarskem razstavišču je bila največja tovrstna prireditev doslej. Ponujala je neponovljivo priložnost, da se naše gospodarstvo seznani z novo tehnologijo, novo organizacijo in novim sistemom načrtovanja, ki se v svetu naglo razvijajo.
Razstava resnično ni bila na nivoju kongresa, pa je vseeno dajala pregled nad dosedaj proizvedeno računalniško tehniko. V glavnem so si V9i računalniki različnih firm precej podobni. Sestavljeni so iz enakih integriranih vezij , v enakem razponu kapacitet centralnega pomnilnika, programirajo se v enakih ali zelo sorodnih jezikih (prevajalcih). Prednost imajo seveda ame-ri§ke tvrdke, ki so že pokupile ali prisilile k združitvi evropsko računalniško industrijo, najbolj znane in reklamirane firme so IBM, CDC, in NCR. Mnogo proizvajalcev je prikazalo razne zunanje enote, ki spadajo k računalnikom, med drugim tudi terminale (končne postaje), s katerimi ]e lahko povezana delovna organizacija z velikim računskim centrom po enostavni PTT liniji. Vendar pa vse sposobnosti strojev nimajo vrednosti, če nimamo za njihovo upravljanje izSolanih ljudi. Posebno ob kongresu smo večkrat sliSali od najodgovornejših naših strokovnjakov, da nam samo v Sloveniji manjka nekaj tisoč delavcev tega profila. Danes ni več težko izbrati stroj,tež ko je dobiti ljudi, ki bodo znali resnično delati z njim. Drugi problem, ki so ga obravnavali tudi na kongresu je splošna računalniška kultura vseh nas. Pod tem pojmom razumemo pripravljenost ljudi na sodelovanje s strojem, ki lahko pomaga in bo pomagal na vseh področjih človeškega u-dejstvovanja od učenja, gospodarstva, znanosti in zdravstva.
6Mo3 RECORDER (vpisovalec) in 132o PRINTER (izpisovalec) tvorita končno postajo, ki je povezana z večjim računalnikom s PTT linijo. Z "vpisovalcem" podatke snemamo, verificiramo, prenašamo na daljavo in sprejemamo že obdelane iz oddaljenega računskega centra.Z njim v povezavi je "izpisovalec", ki z magnetnega traku izpisuje informacije na brezkončni papir. Izpisuje 132 znakov v eni vrstici in 3oo vrstic na minuto.
Zastopnik firme MDS iz ZDA je METALKA Ljubljana.
V našem podjetju smo samo formalno, ne pa tudi organizacijsko in kadrovsko ustanovili SOP. Ta služba je v sodelovanju z Računskim centrom 8K. Loka pripravila prehod na strojno obdelavo ob -računa gotovih izdelkov v centralnem skladišču in obračun prodajne mreže. Poskusna obdelava naše prodajalne v Skofji Loki teče že tri mesece in je dala zadovoljive rezultate. Na tem primeru smo izdelali vse strojne programe, jih testirali in pripravili vso dokumentacijo za prehod na strojno obdelavo. Naslednja naloga je pre hod celotne prodajne mreže. Tega prehoda , ki bo zahteval mnogo operativnega dela, si ne moremo zamisliti brez sodelovanja vseh zaposlenih in brez kadrov v službi za obdelavo podatkov. Moramo vedeti, da zahteva prehod in uvajanje strojne obdelave precejšnja sredstva in napore predvsem v začetku.
Vendar moramo napraviti vse, da ne zamudimo vlaka računalniškega razvoja. Ne kot podjetje, ne kot posameznik ne smemo biti ravnodušni, moramo se vključiti v proces, ki je na pohodu po vsem svetu in ki nas bo povozil, če se ne bomo pravočasno pripravili.
Malo za šalo, malo za res bi rad opozoril na sv§ rilo, ki sta ga dala slovenskim vodilnim delavce«1 Hans Kolodziej in Ludvig Steinherr, svetovalca nemškega RKW. Pravita, naj pazimo, da ne bo uved ba strojne obdelave podatkov potekala po naslednjih fazah, kar se je zgodilo v več nemSkih podjetjih:
1.	faza: navdušenje
2.	faza: zmešnjava
3.	faza: streznjenje
4.	faza: iskanje krivcev
5.	faza: kaznovanje nedolžnih
6.	faza: odlikovanje tistih, ki niso sodelovali
7.	faza: povratek k staremu
Tudi na tem področju velja stara resnica, da je veriga tako močna, kakor njen najšibkejši člen.
ZORAN KOPAČ
Brazilski izvoz čevljev stalno narašča
Brazilija je izvozila do konca aprila 1971 2,37 milij. parov čevljev in je s tem presegla samo v 4 mesecih celotni lanskoletni izvoz, ki je znašal 2,22 milij. parov. Tudi znesek, ki so ga dosegli se je povzpel od 8,27 milij. t na 8 ,M6 milij. 2.
Brazilska industrija je 1969 prvič izvozila večje količine čevljev /2oS.814 parov/, letos pa že računajo z izvozom v vrednosti 2o. milij. t> in za leto 1972 s podvojitvijo tega zneska.
^ lotiSnje rovince v prvem razredu je bila uve -i«na lovett. Vsi bo bili že v mali Soli testirani 8 J:rar.i p« dagoške službe. Rezultati so že znani, f»prav cro jih dolgo časa pričakovali in so bili starši že nestrpni- Odklonjenih je bilo 2o učen -c,2v.ft.»i 5e ricraino takol potolažiti, da nikar pre-"itn rt tklepajo o umski razvitosti svojih otrok. 1st je iahko zelo relntivna stvar in je uspeh te--'»ivjsen od ceie vrste okoliščin (sproščenost, Bti'.>h, neoamostojnost, bolezen itd.). Učencem, ki "o oakl ujmi letošnje leto, bo to samo koristilo, ^r bodo v onem letu dosegli tako umsko in psihič-p<;> rj..vj.t.oit kot njegovi sovrstniki. V praksi se "ftvadno rrkaže, da prezgodnji vstop v šolo učencu ' !hko "i■ j-c švoduje. Vseh osem let lovi svoje vrst-'iko, a iih r>ikoli ne uja.ne. Posledica je slab us-' ■ "patjjii in taki učenci, navadno obtičijo v
V GORENJI VASI SO ODPRLI NOVO SODOBNO SOLO."
ZA VSE JE TO VELIKA PRIDOBITEV - TUDI ZA ČLANE NAŠEGA KO LEKTIVA IZ OBRATA GORENJA VAS
ne in posebne šole. Zato priporočamo, da se starši v takih primerih lažje odločate, saj boste s tem svojemu otroku samo koristili. Naša osnovna Sola si je tudi v letoSnjem letu zadala precej širok program izvenSolskih dejavnosti. Tako bomo še vedno skrbeli za popestri -tev krajevnih proslav in počastitev praznikov. Težava je le v tem, ker nam TIS za te oblike dejavnosti prispeva zelo malo finančnih sredstev.
šola se v letošnjem letu srečuje z vrsto težav, ki trenytno žal niso rešljive. Dobro se zavedamo, da nimamo organiziranega celodnevnega varstva, ker ni prostora. Prav tako so kapacitete vzgojno varstvene ustanove premajhne. NaSi kabineti so pre -cej prazni, - ni prepotrebnih učil, šolska stavba pa je potrebna nujnih popravil.
3D
CfcNTRALNA OSNOVNA ŠOLA
V ŽIREH
Centr. 1'i.j osnovna šola v Zireh ima v letošnjem lc^.u vpisanih 624 učencev. Od teh je 3o4 učencev " nižjih razredih C pivi do četrti razred) in 32o v višjih ( peti do osmi razred). Sola ima 23 od --ielkov, od teh 14 dopoldanskih in 9 popoldanskih. Rp.t'no deluje tudi oddelek čipkarske šole, ki ga vodi tov. Marica Albreht. Novih kadrov na šoli ni, razen tov. Anice Sedovšek, ki poučuje 4. c razred.
5., 6. razredu. Pri nekaterih starših je še vedno opaziti strah in odpor pred posebno šolo. Lahko pa smo se že večkrat prepričali, da to marsikateremu učencu zelo koristi. Pripomore mu do uveljavitve v svoji novi sredini, do večje samozavesti, do zaupanja samega vase in končno do zaželenega poklica. Po končani šoli bi lahko le izurjen psiholog ugotovil razliko med povprečnim učencem red-
■ ■ A?	V,•
Generacija 1956 zapušča osnovno 6olo
Pred kratkim smo imeli priložnost videti osnovno 8olo Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Verjetno ste vsi mnenja, da je ta Sola nekaj izrednega. Učenec nima občutka, da sedi v Šolski klopi, je dosti bolj sproščen in dojemljiv in ob dobrih kadrih ter modernih učillh lahko dosega res velike uspehe. Kaj takega bi nujno potrebovali tudi v ?.ireh. V jeseni nameravamo pokreniti akcijo "samoprispevek". Radi bi pričeli z deli že pomladi. Vendar bo tudi tu precej težav, kajti gradbeni material se je močno podražil. Občinska skupščina sicer po sporazumu krije vse podražitve, vendar ji to ne bo lahko. Menim, da moramo vztrajati na začrtanem pro gramu: telovadnica, dodatni kabineti, otroški vrtec in ne smemo dovoliti nikakršnih odmikov. Le v tem primeru bo zagotovljena lepša bodočnost naših ot -rok in napredek našega kraja.
SLOBODAN POLJANSEK
ČEVLJARSKI ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI
CENTER V ZlREH
Ob pričetku novega šolskega leta je prav, da se tudi bralci tovarniškega glasila, ki so v Zireh v večini, seznanijo z delom in življenjem C9IC v Zireh. Morda jim bodo naslednje in formacije pomagale tudi pri odločitvi za poklicno izobraževanje sebe ali svojih otrok. Čevljarski šolski izobraževalni center v Zireh je edina tovrptna ustanova v SRS ter izobražuje poklicne kadre za čevljarsko industrijo in obrt. Izobražujemo po potrjenih profilih poklicev, katerih je za čevljarsko industrijo pet, za obrt pa dva. Ti poklici so: prikrojevalec, fiivalec, navlačevalec, izdelovalec spodnjih de lov, dodelovalcc obutve in splošni čevljar.
Ker so po mnenju vseh zainteresiranih navedeni profili preveč razdrobljeni, izobražujemo v ve čini primerov izdelovalce zgornjih delov obut ve, šivalke, izdelovalce spodnjih delov obutve ter čevljarje.
Pripravljamo se tudi na izobraževanje poklicnih delavcev po končani poklicni šoli, katere naj bi v dveh do treh letih dalo čevljarske tehnike, ki bodo izhajali iz prakse in tako lahko mnogo pripomogli k še večjemu razvoju čevljarske industrije.
Na letošnji razpis v dvoletno poklicno šolo se je do sedaj vpisalo 23> učencev, od tega 17 dek let. Večina vpisanih je iz 2irov in okolice, tako da imamo v internatu še vedno dovolj prostora. Vpis je precej boljši kot lani, vseeno pa smo izdali še naknadni razpis, na katerega se je še vedno čas prijaviti. Prepričani smo bili, da bo že sedaj možnost vpisovati učence brez dokončane osemletke, kar pa upamo, da bo
v najkrajšem času urejeno. Na ta način bomo gotovo dobili še več učencev, posebno fantov, katerih pomanjkanje je v čevljarstvu že občutno. V času šolskih počitnic smo obiskali vse obrate, iz katerih so naši učenci in ugotovili naslednje: povsod so z izobraževanjem v našem Centru zadovoljni in je ovira edino v premajhnem številu učencev, ki se vključujejo v poklic, kar pa ni problem samo v čevljarstvu. Vsled tega se za delo v poklicu ni bati, saj do brih delavcev še kako primanjkuje in skoro ni obrata v SRS, kjer delavcev ne bi rabili. V splo šnem je opaziti slabo kadrovsko zasedbo, zato v nekaterih podjetjih poskušajo s hitrim internim izobraževanjem, ki pa ne rodi posebnih uspehov in še zelo drago je. Prizadeta je tudi kvaliteta in najsposobnejši kadri, kateri se ukvarjajo z učenci, namesto s čim drugim. Pri vsem je tudi nemajhna krivda staršev, ki že
KUIERE RUTICE V Ž1REH
PriCelo se je novo Šolsko leto in s tem je pre-■topio prag žirovske Sole tudi mnogo prvošolč -kov. Ker ti malčki Se nimajo dovolj izkuSenj, da ki pazili na svojo varnost v prometu, 6e je naša ®ola po predlogu oddelka za notranje zadeve občin 8ke skupSčine odločila, da jim razdeli rumene rut
t katere naj bodo v opozorilo vsem voznikom. T® rutke bodo imeli Šolarji privezane okrog vratu tako, da bodo dobro vidne vsem udeležencem v pro-»etu. Razdeljene so bile večinoma 6. in 7. septem bra. nosili pa naj bi jih do decembra. S to uvedbo pa eo dobile matere Se eno skrb. Paziti bodo namreč morale, da bodo njihovi malčki imeli vedno
IRENA MLAKAR in MAJDA PODOBNIK Članici pion.prom. druStva 2iri
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPSČINE OBČINE SKOFJA LOKA PA K TEMU DODAJA:
Velik porast prometa na naSih cestah, ki ga sicer samo enostransko dokumentira podatek, da je bilo v naSi občini leta 196? 1.212 motornih vozil,leta 197o pa že 4.631 motornih vozil (brez družbenega sektorja), ima za posledico naglo naraSčanje Števila prometnih nesreč. V letu 1962 jih je bilo evidentiranih 178, v letu 197o pa že 46o. Pri teh nesrečah niso izvzeti naSi najmlajši, ki se v mesecu septembru pojavijo kot dodaten, zelo nevaren faktor v prometu. Ko mora otrok v Solo, se njegovo življenje nenadoma zelo spremeni. Za to spremembo pa moramo otroka primerno pripraviti,da se bo znal na poti v Solo in iz nje varovati, da ne bo povzročal nevarnosti in nesreč drugim,pa tudi ne sebi. Posebno kategorijo predstavljajo ti -sti otroci, ki se prvič samostojno pojavijo na naSih cestah, to so prvoSolčki, za sodoben cestni promet nepripravljeni in nebogljeni. Zaradi tega morajo biti drugi udeleženci v prometu do teh še posebej pozorni in zato je tudi uveden opozorilni
znak RUMENA RUTA.	Načelnik oddelka
STANE PEČAR
lijo, da otroci čim hitreje zaslužijo in tako z ra«lo denarja ostanejo vse življenje nekvalifici rani delavci, namesto da jih poSljejo v poklic no izobraževanje. V preteklem letu smo uredili Šolske delavnice, tako da zanje lahko brez hvala rečemo, da so vzorne. Vedno obnavljamo tudi strojni park, ker se zavedamo, da brez sodobnih strojev ni sodobnega izobraževanja. Letos preurejamo jedilnico v internatu ter montiramo centralno kurjavo, katera pa zaradi premajhnih sred ■tev verjetno letos Se ne bo gotova. Vabimo vse, ki vas zanima CSIC, pridite in poglejte, kaj je v delavnicah, Soli in v internatu. Za vse podrob n® informacije smo vedno na razpolago. Vabimo mladince, ki se za poklic še ni6o odloči-pridite v Solo, še je čas. Vabimo tudi delay c« iz proizvodnje, da se vpišejo v šolo in seve-aa z nekoliko truda in žrtvovanja postanejo kva-lificirani delavci.
Ing. JANEZ ZAVRL
čiste in zlikane rutke in da jih bodo redno nosili.
Dajte jim koristna navodila, naj hodijo po levi strani, če pa bodo morali prekoračiti cesto, naj to storijo samo pri prehodu za pešce. Za varnost bodo skrbeli tudi pionirji prometniki, vendar jim brez vaše pomoči to ne bo uspelo. Se enkrat prosimo vse voznike, naj ta navodila u-poštevajo, saj se bo le tako zmanjšalo Število prometnih nesreč na naših cestah.
leta 197o/71
VPRAŠANJA
PRIPOMBE
ODGOVORI
Uredništvu !
Opazil sem in tudi slišal, da so v zdravstveni službi v Zireh določene spremembe. Ker mi pa pravega pojasnila o tem nihče ne da, prosim če lahko dobite odgovore na naslednja vprašanja: ali bo dežurnega zdravnika v določenem času ved no treba iskati v Skofji l,oki, ali je to Bamo v času dopustov^ *li za žirovsko območje res ne bo več babice; kako je z rešilnim avtomobilom , ali ae ne bi dale take akcije,ki jih izvaja pro-tituberkulozni dispanzer organizirati vsaj delno v Zireh, da ne bi bilo masovnega prevažanja otrok in staršev.
ODGOVOR Zdravstvenega doma Kranj - Teritorialne enote Skofja Loka:
1.	V času dopustov že več let pazimo, da bistveno naše delo ne trpi. Skrbimo, da je varstvo občanov tudi v tej sezoni čimbolj Se. V letošnji poletni sezoni pa je celotna organizacija varstva bila pred novim problemom, ker je obolel dr. Bojan Gregorčič. Nevzdržno in nečloveSko je, da bi dr. Bernik ali pa dr. Mesec morala predežurati zapored cele tedne ali mesece - brez pošteno in mirno prespane noči. Zato sem občasno prevzel de žurno službo za Poljansko dolino. Pravočasno sem obve3til Zdravstvene postaje v Gorenji vasi in žireh, da so izobesili sporočilo o dežurnem zdrav niku in njegovi telefonski številki pred vhodom na običajnem mestu. Isto je bilo sporočeno nočne mu vratarju v Alpino in LTH v Poljanah. Konkretnih pritožb na čakanje zdravnika, ki se pelje namesto iz Gorenje vasi iz Loke, ni bilo.
Občani pogosto sporočila o dežurni službi sploh ne preberejo in na vsovsilo poskušajo priklicati tudi ponoči svojega domačega zdravnika. To ni prav. V tistem času, ko iščejo domačega zdravnika, bi verjetno dežurni že prispel iz Gorenje vasi ali Loke. Za klicanje pa je nujno, da bi tudi žiri dobile javno telefonsko govorilnico, od koder bi se moglo poklicati na 94 reševalno službo ob težki nesreči ali za prevoz porodnice in karak teristično telefonsko številko 89 za dežurnega zdravnika.
2.	Šofer reSevalnega avta je bil do pred dvema letoma v s(lužbi po 24 ur dnevno. Tako propagirana skrb za delovnega človeka tu lahko zamiži na
obe očesi, dokler se vsled utrujenosti ne bi pripetila nesreča. Da bi to preprečili, smo žirov -skega šoferja določili za redne prevoze bolnikov do Ljubljane in nazaj le v dopoldanskem času in le v rednem delovnem času. Ker pa je bolnikov za prevoze preveč in jih ni mogel z eno vožnjo z Oplom pobrati vseh, smo nabav.ili kombi. Ta je in ostane žirovski.
3. Delo, ki so ga dobri dve stoletji babice pri nas opravile, je neprecenj 1 jive vredn&sti-. Z odpiranjem porodnišnic pa se je število porodov na domu pričelo vztrajno manjšati. Tako je babica-porodničarka izgubila bistveni del svojega dela. Postala je nehote negovalka novorojenčka in porodnice ter otročnice. To pa zmore vsaka terenska sestra. Da bi poenotili delo na terenu, bo v bodoče na enem terenu opravljala vse terensko de' lo le ena sestra. Da bo zmogla opraviti vse na -loge, ji bomo teren primerno zmanjšali. Za morebitne nenadne porode-na domu in porode v sili pa bo Se vedno na razpolago sedanja babica, ki bo sicer opravljala delo v Zdravstveni postaji.
Ne bo odveč, da na tem mestu oporozim občane še na neko možnost sodelovanja z zdravstveno službo: V slučaju poškodbe, ki ni take vrste, da poškodo' vanega ne bi Brneli premikati ali prevažati in imate prevoz na razpolago, prepeljite poškodovanca naravnost v Zdravstveni dom v Skofjo Loko. Ca*® nje zdravnika v Zireh, ki je tedaj mogoče na oddaljenem hiSnem obisku, le podaljšuje in zavlaču' je začetek zdravljenja.In nihče vam ne bo zameril' če v stiski pokličete loški Zdravstveni dom /854«° in stalno prisotna medicinska sestra ali pa zdraV nik vam bo dal ustrezen nasvet. To velja za tedaj' ko svojega dežurnega zdravnika ne morete najti , ker je na terenu.
Vodja TE Sk. Loka
dr. TONE KOŠIR
v J '
T:::
o
" , i
No drsaj po avtoww>Mlu, boš nojek skrhali	'

POLETNA PRAKSA V ALPINI S POSREDOVANJEM AlESEC-a
Pravkar sem končal zelo prijetno in zanimivo poletno delo tu v ALPINI. To mi je omogočilo sodelovanje ALPINE ter AIESEC-a, mednarodne organi -z«cije Študentov ekonomije, ki posreduje vsako leto približno 5.ooo študentom, da delajo v različnih deželah po vsem svetu.
Med tem časom sem šel na več izletov v kraje.kot »o Umag, Reka, Piran, Plitvička jezera, Storžič, 'Triglav in Planjava.
"Delo v vaši tovarni mi je omogočilo, da sem bil ■več tedenski turist v Jugoslaviji, ki vidi, »kar vidijo vsi turisti in nato odide. Moje tro-mesečno bivanje sem obogatil s srečanji in pogovori (deloma v angleSčini, deloma v francoščini, italijanSCini ali nemščini in tudi v slovenšči-ni) z mnogimi Slovenci v Zireh, ali pa med moji-®i potovanji, posebno kadar sem Stopal. Bolj kot karkoli drugega se bom Se dolgo spominjal, da "em tu srečal dobre ljudi in pa tega, kako Visok je pravzaprav Triglav. s Pri mojem delu v oddelku SOP sem lahko zelo dobro videl, kako dela tovarna v socialistični de-*eli. Morda boste ponosni ali presenečeni nad mo-1° ugotovitvijo, da je vaSa tovarna zelo podobna tistim, v katerih sem delal v Kanadi, seveda z
eno bistveno razliko. Tu tovarno upravljate vsi, a . .
ki berete ta list in vsi ste njeni lastniki. V ' Severni Ameriki pa ni tako!
Ker sem govoril z različnimi ljudmi in prebral 8 nekaj knjig, sem si ustvaril dokaj dobro sliko, kako se v vaSi deželi gospodari. Jaz sem že odgovoril na članek o Jugoslaviji, ki je bil ob-^evijen v časopisu v Torontu in ki je vseboval, P° mojem mnenju, nekaj napačnih ugotovitev.Prav - tako piSem podrobno razpravo o jugoslovanskem P°litičnem in ekonomskem sistemu. In povrhu vsega sem imel priložnost živeti tu v Zireh. V Kanadi živim okrog So kilometrov od Velikega mesta in cenim lepote podeželskega živ-llenja, kjer je zrak čist in svež in voda hlad-"in čista. TukajSnja pokrajina je resnično le-Pa.
. aIESEC mi je preskrbel eno najlepših poletij,kar < 8em jih kdaj preživel. Lahko samo upam, da bo ALPINA morda imela korist od dela, ki sem ga op-*«vil in 0d nekaterih predlogov, ki sem jih dal. ^ prav tako upam, da se bodo jugoslovanski študen-
tje, ki so potovali preko AIESEC-a, vrnili domov s tolikšnimi izkušnjami, kot jih bom jaz odnesel s seboj v Kanado. (En študent iz Ljubljane jc s posredovanjem AIESEC-a poleti delal v Torontu.) Mislim, da so tovrstna sodelovanja in izkušnje gotovo eden od boljših načinov za izboljševanje mednarodnih odnosov med deželami , ne glede na politični ali ekonomski sistem. Dalj časa sem bil tu, bolj sem spoznaval, kako nepomembna je pravzaprav razlika v sistemih. Bolj pomembni so ljudje in življenje, ki ga živijo. Ce bi to verjeli svetovni voditelji, bi bilo življenje v sve tu mnogo bolj mirno. Po besedah velikega pesnika, Johna Lennona od Beatlesov, bi bilo treba "dati miru priložnost" (Give Peace a Chance).
Želim se zahvaliti vsem, ki ste karkoli storili za to, da je bilo moje bivanje tu prijetno in zanimivo. Obžalujem, da Bta me neznanje iezi-ka in pomanjkanje časa odvrnila od tega, da bi se srečal z večimi od vas, ki delate v Al-pini. Ko se bom vrnil v Slovenijo, (kar mislim zagotovo storiti), upam, da boni že lahko govoril slovensko in bom lahko srečal Se več ljudi.
Se enkrat hvala vam !
PETER LOVE
bankav žireh
Da bi zadovoljili potrebe prebivalcev Zirov in okolice smo 1.9.1971 odprli v Zireh novo poslov no mesto, katerega naloga je, voditi vse poBle s prebivalstvom in sicer:
-	hranilno službo
-	nakup in prodajo valut in deviz
-	devizne račune
-	žiro in tekoče račune
-	potrošniške in turistične kredite
-	stanovanjsko varčevanje, oročanje, kreditiranje
-	dajanje informacij
Ker pa bi želeli čimprej preiti tudi na bolj or-
gan.izirano varčevanje, to je na sistem vlaganja dela osebnega dohodka na hranilne knjižice, bi vas radi bolj podrobno seznanili s tem. Iz statistike je razvidno, da je gotovinski pro met v naSi državi od leta 1962 naprej v večjem porastu nasproti vsakemu preteklemu letu, kakor v večini kapitalističnih držav. Znano je tudi , dd vlada pri nas precejSnja nelikvidnost, kar pa je slučaj samo pri nas. Resnica pa je tudi, da je precej denarja odtegnjenega prometu, ker se zadržuje doma in po žepih.
Kot .Tkatere drugs banke, je tudi na§a podružnica pristopila k SirSemu organiziranju varčevanja,
ki 11on J n^ dejstvu:
-	da slthfcrni prejemnik osebnega dohodka ne zapravi tega takoj prvi dan, temveč ga hrani v žepu ali kje drugje za naslednje dneve, do konca meseca, ozi^ma do naslednjega izplačila plač. Ta denar v žepu ali kje drugje, je za gotove dne ve ali mesece odtegnjen prometu, ne prinaSa nobenih obreat-' in je porabljen včasih tudi za namene, ki niso najbolj smotrni.
Z v'l5ganj<:m dela ot-ebnega dohodka na hranilno knjižice torej dosežemo:
-	delavcu se .denar obrestuje po 6% obrestni meri od dneva izplačila plač, medtem ko mu je prej le-ia.1 brezobrestne doma;	'
-	za vsak nakup bo temeljito premislil smotrnost in nujnost, ker je nakup vezan na dvig denarja iz hranilne knjižice in bo tako bolj premišljeno in namensko kupoval;
-	denar nr hranilni knjižici bo obenem z obrestmi in naslednjimi nakazili ob izplačilu osebnih dohoJkov predstavljal vedno večjo "zlato rezervo" ra Vu e čese /bolezen, nesrečo, požar,/ali za
kaktien v<»čji nakup;
*- drlsvci bodo veliko bolj sigurni, da bodo njiho-/e ^a^e nemoteno in pravočasno izplačane;
-	ne najmanjši pa je vzgojni namen, ko sčasoma postane vsak imetnik hranilne knjižice varčen gospodar.
B' lika bc s tako pridobitvijo denarja imela večjo '"inart krsditiranja gospodarskih organizacij in prebivalstva, ter jim tako omogočila hitrejši na
pr<>dek.
Ma taKO privarčevana sredstva bo podjetje lahko dooilo pravico do kredita v viSini privarčevanega stanjči nabi. . nih sredstev.
V oiv-.-t ■ u	hranilne knjižice ali dobropi-
»a je treba to tnkoj javiti naSi podružnici. Za hr>«T.ilne vlog- jamči država, tajnost vlog pa je
7fi iiičena.
Ko boato tortj na delavskemu svetu razpravljali o tem vpraSanju, imejte pred očmi dejstvo, da
želimo zajeti samo tista sredstva, ki jih trenut no ne potrebujete, da bi z njimi lahko krediti - I rali vaSe gospodarske organizacije in eovaSCane. Obenem pa se vam vloga obrestuje in vam je to sa mo v korist. Denar pav je seveda vaS in ga lahko dvignete, kadar ga potrebujete.
«
Z varčevanjem pomagamo sebi in skupnosti ter
skupno dvigamo življenski standard.	v
•''■•11 ■ i
GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ
rotitev
PriSlo je; mar bo spet preSlo mrtvilo čustev, uma, kaj jaz vem ? Vse preč je v meni, kar je bilo: prele8tnost skrita je očem.
V nagoti vidim slednjo stvar, z ničemer nič me več ne gane. Kako, da tebi to ni mar, naj, kakor je, tako ostane ?
Naj onemim - pero obstane, kraljevske misli skoprne ? Naj smelost orlu odpove in pevki skladno Sčebetanje ?
Ne, ne! Usmili se. Ne sme: daj, vrni mi pričakovanje -to vzhičenost, te blage aanje, čeprav mamilo, vrne vse.
Golote kamnom se zgube, če tvoja luč jim da življenje; ti imaS moč, jaz prosim te: z nasmehom dvigni me v vstajenje.
Zapisano
J02E PODOBNIK	; 17.S.1969
literarna
uganka
Jutro je bilo sivo in mračno, iz megle je nepretrgoma rosilo. Fužinski klanci so opustelo ideli v negibni tihoti, vpeti na strmo pobočje -doline, med krpe senožeti, zlizanih od jesenske 8« deževja in slane, in jezike gozdov z ogole-lim vej evjem, po katerem so se kot mrzli brsti ei bleSčale debele vodne kaplje »..Ko je Lovro Pod vzpetino za hip postal in se naslonil na ko lo» da bi se oddahnil in odmotal šal, ki ga je i»el dotlej ovitega okrog vratu in čez usta, je kil mir okrog njega tako popoln, da je slišal kaplje, ki so z drevja padale v gnijoče listje, ®liSal je pritajeno pretakanje vode, ki je tekla Sloboko spodaj v grapi, kamor njegov pogled niti ni segal. Zuborenje ni bilo močnej Se od VaS-*ega potoka, pod hladno tančico megle so bile njene brzice skoraj onemele... In ko se je pre-■"aknil, ko so njegovi čevlji zaSkrtali po gro-bem cestiSču, so bili ti zvoki nenavadno jasni, razprezali so se v daljavo in v Širino, segali 80 nenavadno visoko navzgor po pobočju. Njegov •luh je bil neprenehoma v napetosti, nepretrgo-na oprezu, kdaj se bo kje v bližini, iz meg-aH £z gozda, izza skal ali izpod ceste iztrgal Se kak drug glas... Kdaj bodo predenj pla | nill oboroženi ljudje in ga bodo rezka povelja Posvala, naj obstane.
v teh samotnih grapah niso bila takSna nenadna •rečanja nič posebnega, pričakoval jih je, saj je bil tu v zadnjem mesecu vsaj petkrat naletel na hostarje. Prikazali so se na najbolj nepričakovanih mestih, vselej so ga presenetili. Kajti je poganjal kolo, njegov pogled je spremljal k°lesnice, bil je še zaspan in utrujen, dan za dnem se je prebujal nerazpoložen. S Sela se je j vračal zvečer, cel dan je prebil v delavnici, ob , hrani, ki jo je nosil s seboj v torbici in jo je °Poldne pogrel na pečici, toda teknila mu ni sko-raj
nikoli. Njegove težave z želodcem so bile sta pe že nekaj let.
Rešitev pošljite uredništvu do 4.1o.l971. Nagrada 30,00 din.
Pravilna rešitev LITERARNE UGANKE iz prejšnje številke "Dela ,življenja":
IVAN CANKAR
DESETICA
Med reSevalci je bila izžrebana ALOJZIJA KOPAČ, Ziri 8 5
Čestitamo ! Nagrado dvignite pri blagajni.
Pripravila NADJA PETERNEL
v spodnje kvadrate vpišite naslov dela in ime in Priimek avtorja.
ft, a e