/ / I List 10 ^ I Tečaj LIX ♦ III w s I V r'. I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. > po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje dom v Ljub Jjani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravniStvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic > 4 • . «3 , k LJ ubij ani marcija 1901. za vse to niso zmenili. Suplent s plavico je bil odpuščen iz službe, Knapiču pa se niti las ni skrivil prišle na dan 1 dokler niso Lepe besede Pri adresni razpravi v gospodski zbornici se vsakovrstne druge lumparije. Dokler je knapič le politično rogovilil in ščuval, je bil v gotovih In ta milost mu je svetila tudi bil namreč predarlski deželni glavar Rhomberg obširno bavil z krogih v veliki milosti še potem, ko je bil pred padcem kratkim potom penzijoniran Knapič ko bi se bila proti njemu v katerem oziru se ni zlasti m avstrijskim šolstvom sploh' — možno strinjati z vsemi njegovimi izvajanji z agitacijo in s postopanjem nemškoradikalnih in socialno demokratičnih učiteljev. vršila disciplinarna preiskava, bi ga bili morali penzije iz službe spoditi .... brez Ko smo prečitali nagovor naučnega ministra Hartla Naučni minister Härtel je njegova izvajanja na izvajanja dež. glavarja Rhomberga, smo še necega druzega značaja. se spomnili takoj odgovarjal in sicer tudi dosti obširno. Mej drugim je izjavil 1 da učna uprava vsako pritožbo strogo vestno preišče, tudi če obelodani tako pritožbo kak zakotni listič in v izgled drakonične strogosti, s katero se nekem slovanskem mestu se je izvedelo, da so nemški dijaki ustanovili in več let vzdržavali skrivno društ\o, v katerem se je vcepalo pangermansko mišljenje. postopa 1 je minister navedel dejstvo 1 da je bil neki suplent odslovljen iz službe, ker vico v gumbniei. prišel v šolo s pla Ko smo prečitali govor naučnega ministra se nam kar milo storilo pri srcu "in z začudenjem smo se vprašali: Odkod ta strogost v nekaterih deželah, ko se v kakor drugih deželah vender tako postopa, škim profesorjem kratkomalo vse dovoljeno da nem Po zatrdilu deželnega glavarja Rhomberga obstoje taka društva tudi v -raznih nemških mestih. V omenjenem slovanskem mestu so nemški dijaki v svojem skrivnem društvu molili Bismarcka in cesarja Viljema in bili so v veliki milosti pri gotovih profesorjih, kateri so dobro vedeli, da društvo obstoji, in kaj se v njem počenja, in kateri so se časih tudi sami udeležili teh dijaških zborovanj. * Magistrat dotičnega slovanskega mesta je vso stvar vestno preiskal in zbral ogromen material ki se pred Spomnili smo se najprej slovečega ravnatelja celov naučnemu ministrstvu v svrho primernega pošto škega učiteljišča Boltežarja Knapiča 1 ki je bil pred Govorilo se je pač,, da se začela disciplinarna kratkim poslan v penzijo Kaj ta mož v političnem oziru vse počenjal. Že ko je bil profesor na ljubljanski realki je spadal mej najhujše politične rogovileže 1 a ložii panja preiskava, ali pozneje je vse utihnilo, in je vsa zaspala . . . mej tem ko je bil nekje drugje ubog suplent izpuščen iz službe, ker je prišel s plavico v šolo. stvar vender ga je deželna vlada kranjska kar najtopleje pri m i Ta zadeva je danes poravnana in pozabljena, in mi poročila za višje mesto. Hartlov suplent s plavico je bil nikakor nimamo namena jo pogreti. Omenjamo jo sanao iz službe odpuščen, Knapič pa je vzlic vsemu političnemu ker ilustruje izjavo učne uprave v gospodski zbornici rogoviljenju še avanziral. brez dvoma In kaj ta Knapič še-le počenjal v Celovcu. Spadal da mej najstrastnejše, najbrezobraznejše agitatorje nemškonacialno stvar, postavil se Ako namreč na tej zadevi nič ni bilo da bi bili prizadeti profesorji iskali zadoščenja bili tožili tiste, katerih protokolirane izpovedi pred poli takorekoč na čelo cijsko oblastjo so se predložile naučnemu ministrstvu » za najradikalnejšim hujskačem a vender se merodajni krogi To pa se m zgodilo, in v tem tiči dokaz, da je bila \ Stran 92 \ Letnik LIX v. -It- stvar res taka, kakor se je popisala, če tudi je discipli- glede politikovanj narna preiskava zaspala uradnikov in uöitelj le provzroöil veliko Kakor rečeno > s je ta stvar poravnana in je nihče šolsko debato > ^ je bila zlasti zanimiva za nas Slovence na kar se je vršilo prvo branje rekrutnega Itali ne misli spraviti v tir, ali omenili smo jo, ker kdže kakor Knapičev slučaj, da učno ministrstvo ne zavzema opozicijo češ da vedno jednacega stališča glede agitacije v šoli. V tem ko ^^^^ neosnovane janski poslanci so namreč napovedali vladi vlada ne izpolnjuje svojih obljub, in da dela Lahom krivico Spinčič je laškega govornika krepko zavrnil in dokazal so laške pritožbe Lahi so seveda sikali je bil nekod majhen suplent odslovljen iz službe, ker je ^akor gadje, tembolj, ker jim je Spinčič povedal, na kak sle- s plavico v gumbnici prišel v šolo, so krajih razni veliki eklatantnejši slučaji prezrli se v slovanskih kakor dva mandata v Istri parski način so si pridobili rekrutih se je odkazal pristojnemu odseku. V naslednj Zakon brezpomembne bagatele. « Tudi dandanes se še tako postopa in to v nekaterih tacih krajih, koder divja ljut narodnostni boj. Kaj se je potem začela razprava o velevažnem deželnih doklad na davek na ž imela gospoiaka zbornica sejo. predlogu seji glede o Minolo V tej soboto je adresi Ta adresa je bila tudi sprejeta se je razpravljalo o dasi so koro VSI se je na piimer vse čitalo o dogodkih govorniki povdarjali, da se z njeno centialistično in germani Celju časopisi so priobčili časih na gimnaziji v zatorično tendenco ne strinjajo Adresa seveda nima reelnega uprav kričeče slučaje, pomena, še manj pomena pa imajo govori starih gospodov Naposled je ravnatelj tega uzornega zavoda še avanziral ^^^si lordi nimajo na javnost prav nobenega vpliva in se in prišel za deželnega šolskega nadzornika na Kranjsko, na njegovo mesto pa je prišel še bolj zagrizen nemški za njihove opomine ne zmeni nihče več. Cehi med seboj V nacionalec 1 čigar oseba daje nemški stranki jamstvo da zbornice je bil češki socijalec Fressl predzadnji seji poslanske prav pošteno klofutan se bo mogla tudi v prihodnje vsaj tako svobodno gibati niso priskočili na pomoč in obrcan, ker je naskočil predsednlštvo. Mladočehi mu nalašč kakor doslej in socijalci nastala velika nejevolja Vsled tega je mej češkimi agrarci ✓ Nejednakost v postopanju učne uprave je eklatantna membo mladočeške taktike zoper Mladočehe opustitev obstrukcij Pre hočejo in se ne da prikriti, vse pa kaže da je v tej nejedna kosti neki sistem. Kar je naučni minister v gospodski zdaj te ekstremne stranke porabiti, da uprizore veliko vojno zoper Mladočehe. Začne se ta vojna z mnogimi shodi pri- hodnj zbornici glede politične agitacije v šoli povedal to so nedelj Ali se desnica obnovi bile v pač lepe besede, katerim mora vsakdo pritrditi 1 kajti politika absolutno ne spada v šolo, ne nemška ne slovanska, ne klerikalna ne liberalna, ali nam se dozdeva. tarnih krogih vlada bojazen, Kolportira se vest, da se je V nemških parlamen da se obnovi nekdanja desa neki sam cesar izrekel da je vender bolje vladati s Slovani, kakor z nemškimi nacijonaJci. Bolgarska Te dni bilo ustanovij novo mi da za one kraje, koder prebivajo Slovenci, ostanejo mini- nistrstvo Na čelu mu stoji Petko Karavelov. V novem mini strove besede samo besede in druzega nič 1 kajti praksa svedoči » da merodajni krogi nimajo volje, narediti konec nemškonacionalni agitaciji v šolah na Slovenskem strstvu so zastopane vse stranke, a najbolj značilno za njega tendanco je pač to. da je postal tudi načelnik macedonskega revolucijonarnega komiteja, Sarafov, član tega ministrstva. Srbija Kralj Aleksander je te dni dopisnika pa Politični pregled. Državni zbor. to se je naposled vender zgodilo. Cehi so odnehali Česar že Rkoro niliče ni pričakoval riškega lista „Figaro" rekel, da je bila rajnega Milana Av striji prijazna politika zgolj osebna, Aleksander pa da hoče po jeziku tudi obljubil, da se voditi politiko z vednim ozirom na to, da so Srbi in veri bratje Rusov. Pri tej priliki ali tehnične obstrukcij in od omogočili, da se začne prvič tihe po bo srbska ustava v liberalnem smislu revidirala Angleška V torek se je v štirih letih zopet redno posvetovanje in sklepanje o posameznih zakonskih predlogah. Vlada je sprevidela zbornici primeril velik škandal Irski da s silo ne bo mogla premagati češke obstrukcij da preko Čehov ne bo devi niso hoteli udeležiti glasovanja več sej izključeni. Ker se niso hoteli odstraniti angleški poslanski poslanci se v neki za-in so bili vsled tega za mogla preiti na dnevni red. Začela se je torej s Čehi poga jati in res dosegla uspeh, katerega pač nihče ni pričakoval klicani policaji,. ki so uporne poslance so bili po Nastali so pretepi, in se je zasedanje obpravilo iz parlamenta vrgli tem seveda ni rečeno, da so Čeh vedno opustili obstruk Vojna v južni Afriki Komaj je bil De Wett cijo, pač pa je dejstvo, da hočejo pripustiti nemoteno posvetovanje in sklepanje o rekrutnem zakonu, o zakonu glede de- po-da je „primoran" umakniti se iz Kaplandije, in donska borza to zamogla izkoristiti, se še predno položaj lon-V južni Pod katerimi želnih doklad na žganje in o investicijah goji se je to doseglo, ni znano, vender je brez dvoma Afriki zopet spremenil. Buri so zopet, udrli v Kaplandij m morala vlada Čehom za to uslugo zagotoviti izpolnitev gotovih želja. Z ozirom na opetovane slovesne izjave ministrskega odkar se sklepa, to zgodilo, ni nobene vesti z bojišča, iz česar se da se Angležem slabo godi predsednika, da vlada ne privoli nikacih narodnih in političnih koncesij, ako bi se morale jednostransko dovoliti, se splošno sodi. da je vlada Čehom obljubila samo gospodarskih koncesij. Poroča se pa tudi, da jim obljubila ustanovitev novega ministrstva in sicer za javna dela. Za ta portfelj je baje določen češki poslanec Kaftan. Vse te posamičnosti se bodo pač tekom prihodnjih tednov pojasnile in tedaj bomo v položaj Narodno-gospodarski pomen moderne tehnike. Velikanski^ so napredki na polju tehnike, ki so za deljek in v torek že razpravljala o nekaterih nujnih predlogih beleženi v zgodovini minulega 19. stoletja, zlasti pa zad da o njih kaj več izpregovorimo. Za sedaj je faktum da je pot do stvarnega dela odprta Poslanska zbornica je v pone predlog zastran razveljavlj Kielmanseggovega ukaza njega desetletja minulega veka Letnik LIX. > Stran 93 T I Tesno združen z napredkom tehnike pa tudi Pa tudi na razvoj splošne narodne prosvete vpliva socialno-politiöen napredek. Zistematična socialna politika tehnika v veliki meri. Ta fakt se kaže na delavcu ob je v novejšem času izvedljiva ondi ) kjer se naslanja socialno politiko pečati se zamorejo bist- postane inženir tudi odgojitelj. na tehniko. veno in z uspehom le one države, ki morejo beležiti neko primerno višino narodnega blagostanja; da je tega blagostanja deležna, potrebuje moderna država absolutno tehnike. Socialno-politično deluje tehnika, ker v neprestanem napredovanju rodi vedno novih virov delavnosti in stroju ) 4 na katerem se vežba njegova inteligenca. Tako i f ' Seveda splošni veliki napredek ni le na strani teh nike marveč tehnika pripozna tudi drugim strokam delež na splošni prosveti. Vender se sme dati tehniki priznanje, da je jedna glavnih nositeljic človeške kulture > tudi blagostanja; pred vsem pa omogočuje delavskemu naraščaju pošteni obstanek. Kajti tehniki gre zasluga za to, da ljudstvo dobiva t « zdravejih bivališč. Deluje torej na zdravstvenem polju in izvršuje s tem važno socialno-politično nalogo. obsežnejši pa je vpliv tehnike na narodno go ter da bi brez nje ne dospeli do onega viška kulture, na katerem se človeška družba danes nahaja. Zato je tudi resnica, da se po napredku tehnike v kakem narodu rodi tudi njegov splošni kulturni napredek. živahnem soglasju tehnike z narodnim gospo* darstvom in socialno politiko pa je tudi potrebno, da se tehnik, ako hoče stati na višini svoje dobe, tudi ?aveda spodarstvo. Vzemimo samo razmerje med številom delav naloge, ki mu jo nalaga njegov poklic v socialno poli nega ljudstva srednjovelike moderne države 1 v kateri napreduje tehnika delo. 5 stroji stoječi v Franciji, izvršijo ono za katero bi trebalo 225 milijonov ljudi. Ako pa tičnem oziru. Brez tehnike in praktične socialne politike. __ ^» ' Zato je tudi dolžnost tehnike, da obrne vso pozornost na politično stran svoje delavnosti. se pomisli, da je povprečno v Franciji le kakih 25 mili • • jonov delazmožnih ljudi t tedaj se da izračunati, kako velikansko delo in zaslužek izvršujejo stroji. To, kar v starem veku pomenilo za kulturo suženjstvo, to pomeni za moderno kulturo stroj. In vender je nezmisel govoriti o ^množenju nesreč v poklicu na strojih. Statistika govori, da se v jednem mesecu in to na celem svetu zgodi na pr. na Mizarske zadruge šentvidske občni zbor. Pretečeno nedeljo dne 24. m. m. vršil se je občni zbor mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, katerega so se člani polnoštevilno (24) udeležili. Računi so se enoglasno odobrili. Sklenilo se je tudi takoj letošnje leto zgraditi me samo 687 nesreč, med temi 21 s smrtnim I/ železnicah izidom in to vkljub velikanskemu aparatu na celi zemski obli. V istem času je zabeleženih 250 nesreč s kolesom nasprotno hanično delavnico in shrambo za zalogo pohištva. I Denarni promet prvega pol leta je bil sledeči: (biciklom) med temi s smrtnim izidom 5 pa je pri uporabi konj in voz zabeleženih 1200 nesreč od katerih 84 s smrtnim izidom. • . 4 Kako pa je tehnika ob silnem napredku prometnih Prejemkov je bilo......16168K29vin Izdatkov pa........ 16.056 „ 16 Svota denarnega prometa 32.224 45 vin Gibanje zadruge pa je bilo prvega pol leta 10.128 sredstev vplivala na razvoj narodnega gospodarstva in za prodano blago se je izkupilo . . narodnega blagostanja sploh, o tem nas najbolje pouči Vrednost surovin v skladišču 31. de-zasledovanje orjaških nalog, katere izvršuje prekomorski cembra 1. I. "........3.446 29 vin. parobrodni promet n P . Tirjatve 31. decembra 1900 Kakor je zlasti zadnjih deset let napredovala teh- Vrednost blaga v skladišču 31 dec. 4.241 7 327 D n 76 04 50 » » D nika v pogledu hitrosti, varnosti in uglednosti parobrod nega prometa^ to pač zasluži največjega priznanja, tem najbolje govori dejstvo, da parobrodi in ladje, Skupno 25.143 K 59 vin so plovile pred 10 leti čez morje, spadajo danes v po Plačila za izdelano blago Tirjatve članov . . . 11.829 99 vin 4.304 „ 34 » zabnost na tehničnem polju parobrodarstva. Tehnika pa je tudi nadalje pospeševalka miru. Dolg na materialu in drugem Dolg na lesu..... 4.576 „ 21 3.103 „ 10 » » 9 Baš orjaški napredek v tehniki na polju iznajdbe vojnih razstrelnih sredstev, posebno v gradnji vojnega brodovja, ima za posledico to, da so se države oklenile Skupno . . 23.813 K 64 vin miru, oziroma, da se bojijo vojne tudi narodi sicer hitro pripravljeni -udariti". ) ki bili te Preostane torej kosmati dobiček . . Od te svote se odbijejo razne zgube upravnih stroškov itd...... 1.329 95 vin 1.010 „ 27 „ Omenjeni vpliv tehnike na narodno blagostanje je Iznaša torej čisti dobiček . . 319 68 vin. omogočil praktično izkoriščanje splošne domobranske Kakor je razvidno iz predstoječega poročila imela dolžnosti. Ali le države, katerih narodi živijo v primernem je zadruga prvega pol leta primeroma veliko prometa blagostanju so zamogle uresničiti ta princip ter ima vkljub ustanovnim stroškom 319 kron 68 vin. stran 94. Letnik L1X. čistega dobička. Zadruga bode gotovo uspevala, ako jo pa palce treh očes. Palce ne puščaj nikoli nad napneacem bodo podpirali tudi častiti gg. odjemalci, katerim se tem ampak vedno pod tem. » potom najtopleje priporoča. Trti tudi nikoli ne puščaj takozvanega pijančka 1 to je, pod palcem ne puščaj še. enega čisto kratkega palčka enega očesa, čemu neki pijanček puščati » ko • p * Obrezovanje trt. Prvo delo, katerega se bode vinogradnik lotil 1 ko bode v vinogradih sneg skopnel, bode pač obrezovanje trt. trta z napnencem in palcem treh očes že čisto dovolj obložena, in ko je še čisto nizka. Pijančke se napravlja opravičeno pri starih, v deblih že previsokih trtah, da se je z njih pomočjo v deblih skrajša in zniža, ne pri še čisto mladih. šestem letu odvrži lanski napnenec popolnoma pa Najprej se lotimo obrezovanja trt, katere so bile v proč, iz treh mladik na palcu pa napravi nov palec roki na suho cepljene, torej v trtnici izgojene, ter iz te treh očes in nov napnenec osem do devet očes v vinograd presajene. Potem se bodemo pa zmenili o mladiko pa odreži Tretjo obrezovanji trt, katere so bile na stalnem mestu visoko • » na zeleno cepljene, katere treba torej zagrubati. Na suho v roki cepljene ter v trtnici izgojene trte šajo, obreži jih na en sam palec štirih očes in kaže tako-le obrezovati: Takrat, ko se jih zasaja, pusti In tako obrezuj potem trte leto za letom naprej, dokler zamorejo toliko obkladanje prenašati. Kadar ope- posebno naj se vsaki jeden čisto kratki palček le jednega očesa. Ne pušča naj jim pa nikdo kar po tri, štiri očesa, kar se prav rado zgodi. Že celo naj jih pa ne sadi nihče kar nič obrezane, kar se žal tudi sem ter tam zgodi. drugem letu rašče v vinogradu obreži vsako trto na jeden palček dveh očes, ne pa na več. Dve očesi zadostujeta, ker trtica tako iz takozvanih spečih očes v inožju palčka tudi še več poganjkov požene. Ko so poganjki že dobro ped dolgi postali, poveži dva ali več jemu tri najriiočnejše kotu vse druge odmandaj tretjem letu rašČe v vinogradu obreži vsako trto na dva palčka, vsak naj spečih. ima po trta dve očesi. Te brez eno mladiko na sebi imela > Ako bi pa kaka 0 kar je tudi mogoče, potem obreži jo le na jeden mla- palček, pa temu pusti tri da, tudi štiri očes, ako dika prav močna. Ko postanejo iz očes pognali poganjki dobro ped dolgi, poveži najmočnejše štiri ostale pa odstrani, omandaj. kolu ) vse četrtem letu rašče obreži vsako trto na en sam kratek napnenček (šparonček) petih večjemu šestih očes. Tega pa poveži naravnost kvišku ob kolu ne pa na kako stran sključeno. Tako obrezano in povezano trto imenujemo po vi pavsko prerezavka. Namen prerezavke je dvojen. Prvič da se trta od tal dvigne drugič J da se jo prvikrat za roditev obreže. Prerezavke imajo že vse roditi. Ko pre- vezavke dobro ped dolge poganjke zaženejo, poveži tri ali štiri najvišje najmočnejše kolu, nižje pa nad tretjim listom, rastočim nad najvišjim zarodom, kar od ščeni 1 torej okrajšaj. Ako pa nima kak nizko rastoč pognanek nič zaroda, odmandaj ga kar proč. petem letu obveži trte prvič tako, kakor jih kaže potem leto za letom obrezovati. Torej obreži jih kakor pravimo v prvič na stalno vsakoletno režno, pri kateri zadobi vsaka na vrhu iz najmočnejše mladike napnenec (šparon) osmih do desetih očes, nižje nekoliko pod tem Jim dobro zagnoji. Dobro zagnojene trte potem obrezuj pa pet naprej leto za letom na palce in napnenec Na stalnem mestu, visoko na zeleno zagrubano trto obrezuj pa tako-le: cepljeno ter Pri zagrubanju pusti vsaki grubanici, ako je cepi- očes Ako pa cepičeva mladika slabotna, pusti vsaki grubanici sledečem letu napravi prerezavke čeva mladika močna, palec treh, k večjemu štirih nikoli pa kar cel napnenec, kar se tako rado dela palček dveh očes in zopet v sledečem obreži stalno, to deset očes pa grubanice v prvič na na en palec treh in en napnenec osem do Ako se tako cepljene trte obrezuje kakor smo tukaj popisali, ni se bati nehale. ) da prezgodaj rasti in roditi Ravno tako se pa tudi ni bati, da bi trte pri taki obrezatvi premalo obložene bile, ter da tega znabiti rapaste postale. Višje kakor pa nihče svojim trtam debel en zaradi meter naj ne izgoji. Ako pa trta v teku gotovega števila let v deblu to visokost preseže, onda pusti na deblu pijančka drugem letu potem . ko si ga pustil, pa šele trto nad njim odreži iz mladik na pijančku pa napravi palec in napravi napnenca. Kar ne- odpustno bilo, ako se v navih vinogradih tako vi soke trte imelo, kakoršne so bile v starih (Slika. Spisal Z ), bodo otroci mraz" Zay pečjo pa res ne bodete ležali; kje ! Pa pojte na svisli v svojo posteljo, saj ni tako pa Siv, sključen starček v ozkih jirhastih hlačah in v odrgnjenem škrlatnem oprsniku je prilezel počasi izza peči. Nataknil je raztrgano obuvalo, ogrnil se z oguljenim kožuhom in iskal staro polhovko po klopi. Letnik LIX Str 95 ! / Sinaha, ki ga je spodila izza peči, je režala še « zapustili deda na so sprva osupli J pa kmalu nekaj nad njim, a starec je molčal. Pokril se je in od- so se spustili v smeh, ko so videli, kako starec z roko r hropel počasi skozi vrata Zunaj bila zima, in gost sneg je naletaval. Burja je pihala starcu snežinke v obraz, ko stopal čez dvo rišče. Zavil se tesneje v kožuh in se opotekal tre tt sočih korakov dalje. Ko je dospel na svisli, zgrudil se je ves zasopljen na posteljo v senu. ščalo, in sapa mu je pohajala. Prijel ga je hud dolg 5- maha in šepeče. Jožkotu je prišlo takoj nekaj lepega na misel: Micika mu je posodila trak, tega je privezal za nogo od slamoreznice in ga dal dedu v roko. In ta je potegoval za trak in šepetal: „Aja tu-tu, aja tu-tu ■ Otrokom se je zdelo tc neizrečeno smešno. Počenih . . . Zdaj je za-takoj je segel po njem prsih ga je ti- so okrog starca na tla in se smejali pazil Jožek dedov kožuh trajan kašelj, da so mu stopile debele potne kaplje na in zlezel vanj. Potem so se zapodili vsi trije z glasnim čelo. Ko se je malo odsopel, vlegel se je na ležišče, po- krikom nazaj v sneg kril se z raztrgano odejo in razgrnil kožuh po nogah. Nekaka omotica se ga je polastila vsled utrujenosti. a bilo je zopet^ vse tiho okrog starčka. se je komaj zavedal 1 kje da je. da zmedenih, nejasnih Od vaške cerkve sem začulo se je zvonenje. Včasih prinašala burja polno-doneče slikah so mu stopali dogodki iz preteklosti pred oči. Slabo se mu je godilo na svetu, prav slabo. glasove 1 včasih se je čulo zvonenje zamolklo in nerazločno. Snežilo je še vedno in trudil se je do sive starosti In ko Delal izročil sinu in sneženi hosmiči so padali skozi line na svisli. Starec je pričel zopet k zavesti. Noge so mu vsled mraza po posestvo, izgovoril si je kot in kos kruha, da bi v miru preživel stara leta. Pa zmotil se je. — — Delati je moral še bolj kakor poprej. Leta so mu uklonila hrbet, starost je skrivila kolena, in naduha se ga je polastila. polno otrpnile ganjati ga pokril jih je na debelo s senom začel zopet kašelj da ni mogel , Na ležati sklonil se je na ležišču po konci in težko hropel. mu Od hiše sem je pritekel .Jožek v velikih materinih Delati ni mogel več, in domači so dati. ga začeli grdo gle- škrpetih. Pogledal je pri vratih na svisli in začel Požreti je moral marsikatero gor ko, zlasti od si nahe jih je mnogo slišal. Kadar se je potegnil za svoje pravice, so kričali, kakor so slišali mater. Od začetka mu cati: » Oče pojte kosit J kli- so mama rekli. Gori vam ne bodo nosili u No pojte a vpila u »ijseii. ivttuar hö je püiegna za svoje uuoin . —^ pu nad njim, sin je hudo gledal, in otroci da se slednjič ne zmeni. je ponavljal, ko je videl » to „Ne morem, ne morem u je stokal starec na ležišču kaj hudo delo in marsikdaj so mu stopile solze v oči toda sčasoma se je privadil. govorjenje mu je delalo težave n sem ni treba prav stojično mirnostjo nositi"! je prenašal vse zabavljanje. Sedel je na klopi pri peči in zibal unuke. Pet jih je že zibal šestega ni do Jožkova glava je izginila pri vratih. D Mama 1 oče zibal. Prijela ga je naduha » kakor še nikdar poprej nočejo iti", je vpil Jožek, ko je pricokljal v hišo. 1 moral se je vleči za peč. Toda sinaha mu še zapodila ga je na svisli. ležišča ni privoščila; % Strašno mrzlo poke v vratih je gorkega „Pa naj žlice po mizi; pustijo tt J rekla sinaha, in metala alo, Jožek moli"! pažu. Malo bilo na svislih. Skozi široke razburja in odhajala skozi line v manjkalo, da ni prinašala snega na deda. Vse popoludne je ležal starec na svislih ) nikdo bila se ni zmenil zanj Gospodar popravljal v hiši stare škafe J Starec se je tresel od mraza. Za hip ga je zapustila gospodinja je pa imela opraviti" z otroci. Deda je objela težka omotica. Nič več ni vedel omotica. Čutil i je 7 da je začel. njim pri koncu in bati se je se godi okrog njega 1 čutil mraz Pokrižal se je in začel moliti. Molil je počasi mraz, ki ga je pretresal prav do mozga , kaj strašanski sredi 1 prve besede je glasno izrekal, potem je nadaljeval šepe-taje. Molil je dolgo, ponehal in iznova začel, a zopet ga popoludneva se je vzdramil ) začel je zopet moliti 9 m potem klical s hripavim glasom sina: „Janez, Janez" ) prijela omotica. Pred očmi mu je začelo mrgoleti } različne slike so mu stopale vse navskriž pred oči — pa čula ga ni živa duša. privpili zopet otroci na svisli m Mešati se mu začelo. Zdelo se peči in ziblje malega Janezka, odeje in mahal mu je, da sedi pri Potegnil je roko izpod t njo po zraku okrog, kakor bi zibal. da so ga vzdramili starec najstarejšemu iz lahkega sna. Jožek. Proti večeru še le so se drvili okrog deda „Jožek", je rekel i Če nočejo sami priti vnuku, „Jožek, pojdi, pa reci atu Pa v naj grejo po gospoda! « In zraven aja tu-tu šepetal: „Aja tu-tu J spančkaj sladko veliki skrinji 9 veš > tam gori na izbi, imam še nekaj 9 tt tisto naj vzamejo za maše « Po dvorišču so se podili otroci: devetletni Jožef, materi, kar mu je ded naročil. Jožek je tekel, in ker ni očeta dobil, je povedal sedemletna Micika in triletna Barbika. Bili so od mraza že vsi rudeči m modri n seveda a 1 je dejala sinaha. » Zdaj poši pa so se podili, pehali po Ijali po gospoda, kadar bi se kdo izmislil. Take sile mu snegu in kričali. Nekaj časa so se kepali ko pa za- pa že ni 1 čela Barbika jokati, lotili kopriva ne požebe". In tekla je na izbo v so ■ se vrabcev, ki so brskali veliko skrinjo. Ker ni mogla ničesar najti, je šla vsa * okrog hleva. Enega se jim je posrečilo spoditi na svisli, jezna nad starca in vpila nad njim: z glasnim krikom so se spustili za n Kaj se pa lažete 9 njim Ko so saj pravim, vedno ste se lagali"! Stran 96. Letnik L1X. » Ob, Mina, po gospoda tt ) se je odzval s tre Iz Verdijeve mladosti. Bočim glasom. „E seveda, kadar se boste izmislili*^, zare- Francoski pisatelj žala nad njimi, „kje so križavci?^ „Tam so v veliki skrinji, pod predalom v kotu" je ječal starec, „pa po gospoda pošlji. Mina, po go- spoda 1 meni je slabo a . Pougin je objavil pred 20 leti Verdijevo biografijo, ki donaša od vseh največ življenje-pisnih in anekdotoričnih dospevkov in služi poznejšim v vir. Povzemimo tej najvažnejše bilježke o mladostnih letih tega slavljenega italijanskega skladatelja. Sinaha mu ni več utegnila odgovoriti » hitela je Verdi je bil rojen oktobra 1813. v milje denarjev iskat. Zmračilo se so polagoma in tesnobna, neprijetna tišina je nastala. Prenehalo je snežiti, pa bilo je mrzlo 9 od Busseta oddaljeni vasi Roncole. Njegovi stariši imeli tam borno gostilno, in poleg te še kramarijo ter se s tem siromašno preživeli. Dečko je v vasici le malo- — strašno mrzlo. Ledena, do kosti segajoča burja je zavijala je okrog voglov in stresala sneg z vej. Pihala skozi razpokane stene na svisli in brila čez starca na ležišču. Ni se več zavedal; vse križem podile so se mu misli po breme, ali da opravlja tako trudapolno delo, zdaj zopet kdaj čul kakega lajnarja, a tedaj pa je pozabil vse drugo in sledil tem sirenskim glasovom. Cerkvica v Roncole imela orgije, na katerih se je ob nedeljah izkazoval stari organist. Stariši > ki so zapazili Josipovo ljubezen do glasbe, mislili so, da se mu morda posreči da postane možganih. Zdaj se mu je zdelo, da nese težko kedaj njegov naslednik ter ga izročili njemu v glasbeni pouk. Kupili so mu tudi starinski glasovir, katerega je da se prepira s sinaho. Mahal je z rokama vspenjal se po koncu in kričal: „Veš, Mina bomo sadili — — pa je, — Jožek, skoči no po tobaka! Ti si meni dolžna. Mina - jaz sem gospodar. okrog, krompir - Alo, imel neki stari duhovnik v Bussetu v svoji lasti. Tri leta je užival Verdi organistov pouk in ga tudi sem ter tja v cerkvi nadomeščal. Oče mu tedaj kljub svoji ne češ ? ne jaz tebi Čakaj no tt ) revščini, hotel preskrbeti nekoliko več izobrazbe in Te- poslal v Busseto v šolo. Tu ga stanoval pri nekem žavne, grgrajoče sopel Zdaj pa zdaj se je vspel malo znancu, milarju (Seifensieder). A vsako nedeljo in praznik po koncu, mrmral nekaj nerazločnega in ^končno utihnil hodil peš v Roncole 1 kjer opravljal sedaj organi Zopet se mu zdelo > da ga gredo obhajat. Cviljenje stovo službo, kar mu je dajalo skromen zaslužek. Jeden burje imel za glas zvonca. Zdelo se mu 1 da vedno krat o božiču, zašel v temini ter padel v vodo, k bližje prihaja zvončkanje. Začel je moliti in se trkati na sreči so ga še pravočasno rešili. prsi. — Glej varjev Pavle . . . strani dva angeljca altar ju . . . zdaj je stopil čez prag cerkovnik Br- dveh letih si je v Bussetu osvojil elementarno za njim pa župnik in na vsaki znanje, ter dobil službo pri izdelovalcu likerja, Barezzi-ju } prav taka, kakor sta na velikem v Bussetu, ki je bil star očetov prijatelj. Ta mu je tudi in zadaj, kdo je ta, v visoki kapi? aha preskrbel mestno ustanovo, katero so oddajali mladeničem njegov patron sveti Volbenk, pa hudiča ima na verigi. za poučevanje glasbe. Barezzi bil sam strasten Iju- Pa kako se vse sveti! • da kar gledati ne more kakor zlato. Blišči se mu 9 bitelj glasbe pri njem se zbiralo „ filharmonično društvo a V mestu. Kapelnik tega društva, Prevesi je Obdala ga je prijetna toplota, kakor ležal za Verdija stavil ponudbo ) da ga nadalje izobrazi v glasbi 1 gorko pečjo. Zdelo se mu ) kakor bi ga kdo odeval z kar ta hvaležno sprejel. Zato ga je podpiral v društvu mehko volneno odejo. Nič več ni čutil mraza priha in sem ter tja nadomestoval v organistovi službi. Oba jalo mu je toplo, iutil ničesar več . tako toplo ... in nazadnje ni pokrovitelja pa sta sklenila, da skrbita še nadalje za višjo glasbeno izobrazbo priljubljenega jim mladeniča, ter In druzega dne zjutraj je prišla sinaha klicat starca, sklenila, da ga v ta namen pošljeta v slavni milanski Ker se ni oglasil mrtev. 1 stopila bliže in videla, da konservatorij. Mesto mu je zvišalo ustanovo od 300 na 600 lir, a zato mu mesto za 1 za leti podelilo. Tekla je v hišo, postljala za pečjo ležišče, in z Barezd pa je sam dodal 1 kar še manjkalo dragemu možem sta prenesla starega očeta v hišo, položila ga za življenju v velikem mestu. peč in lepo odela. Potem je šla sinaha k sosedu povedat, da je ponoči ded umrl. Silila se je jokati, potegovala je s predpasnikom preko očij in javkala: „Bog jim daj nebesa da so umrli. Dospevši v Milan, se poda Verdi vatorja k preskušnji za sprejem v šolo. vodju konser ta ga za dober mož so bili! No, pa je bila že božja volja, Kaj si vrnil » češ 1 da nima absolutno nobene muzikalne nadar Saj bili lahko še dolgo živeli. jenosti! Verdi pa kljub temu ni obupal. Podal se mislite saj se jim ni slabo godilo na svetu? Delati Oh. skladatelju Lavigna ) ki bil tedaj kapelnik v gleda jim ni bilo treba, kak poboljšek so pa vedno imeli, tako smo jih imeli vsi radi! Pa kako so lepo umrli! No, Bog jim daj nebesa, prav dolgčas nam bo po njih lišču della scala. Ta je pregledal Verdijeve skladbe ter ga brez ugovora sprejel med svoje učence. Verdi se tt vso marljivostjo lotil učenja. V filharmoničnem društvu je dirigiral Haydnovo „St varjen je" ter si s tem pridobil prvič priznanje skladbah. Tudi se že skušal v raznih manjših D I 'i ' Letnik LIX Stran 97 Leta 1833. je umrl TOletni kapelnik Provesi. Dasi so si Verdijevi zaščitniki prizadevali, da on dobi njegovo Ii službo je bil vender imenovan neki drugi, od škofa iz Kočevja v Ljublj v Mirnopeč Kranju in Karoliaa Klemenčič iz Škocij Paternost iz Radomelj v Šmartno pri Marij Praprotnik iz Krke v Veliko Dolino Vpokojena sta Karol Bermel j, naduöitelj v Cerknici in Fr protežirani organist. „Filharmonično društvo" je iz jeze Muh i 6, učitelj v Št Jerneju. Jednorazredaica v Dvoru pri vprizorilo štrajk v cerkvi, in prepir med strankama je Žužemberku postane dvorazrednica Potrjen deželni zakon vladal več let Barezzo. 9 Cesar pri katerem je Verdi stanoval, je imel zbora kranjskega sklenj zakon potrdil od dež. s katerim se ustanovi nova lepo hčer Margareto. To je zasnubil Verdi, in oče gemu glasbeniku ni odrekel. Leta 1835 se je ubo-2 2 letni občina Bukovje v postojinskem političnem okraju Ljubljanske občinske volitve. Imenik volilcev Terdi poročil. Bil je tedaj vodja filharmoničnega društva in imel letno plačo 300 lir. Ko mu je potekel kontrakt, je uvidel, da mu v malem kraju ni pravega mesta, zato za letošnje dopolnilne volitve v ljubljanski občinski svet je razgrnjen na magistratu vsakomur na vpogled in sicer do 14 marca Našim kiparjem! Ljublj ima zadnji čas se je preselil z rodbino v Milan. Odslej je le želel po pozno sicer, pa vender vsaj zdaj pokazati svetu že par tem da si 1. opero pridobi ime in veljavo. Leta 1839. spomenikov naših slavnih mož prihodnjih se prvenec res predstavljal v gledališču della scala njegov . conte di san Bonifacio''. Stekel si je se jih bo menda vsaj se par Ali kar imajo letih tujci postavilo že dolgo Oberto pred nami, mi nimamo, pa tudi živemu krstu ne pride na sprožil misel .za to lepo in koristno idejo ? Naših misel da lep uspeb, in gledališki ravnatelj si je za prihodnje leto glavnih mož ne zmoremo drugod kot na slikah, mesto da bi pri njem naročil komrčno opero: „Un giorno di segno", naše sobe krasili njih doprsni kipi ki pa propadla tako, kakor še nobena popreje družin doma in izven Kranjske še predno se je predstavljala, mu ^ je umrla ljubljena Ta izguba in pa velik neuspeh opere sta pripra- okrasili svoje sobe ! B 1 e i w In koliko stotin narodnih bi radi s temi kipi , zdaj Jurčič, Vodnik žena P pozneje se drugi imeli bodo svoje ulite in izklesane kipe. Slovenci jih še nimamo, s katerimi bi sta vila Verdija do obupa; sklenil je, opustiti vsako muzi- novanje dičili. Ali bi se ne mogel dobiti slovenski kipar ki « kalno delovanje, podati se v Busseto in tam zopet na Gledališki vodja s težka ob nam te naše velmože upodobil In ali bi te stvari ne stopiti skromno dirigentsko službo. — ki ni izgubil zaupanja v Verdija, mu je ljubo nadaljnih del, 1 mogel v tek spraviti odbor za Prešernov spomenik ali pa naše n umetniško društvo"? Ti kipi nesli dotičnemu kiparju obilo a ga zagotovil, da mu je vedno na živ del uslugo za vprizoritev, kadar zopet kaj zloži Ijenje v malem inestu Verdiju vender ni moglo več uga jati stotin dobička Torej izvršite to idejo vi narodni kiparj Javen shod bo v nedeljo v Katohškem domu. vrnil se je zopet v Milan, da prične tam poučevati gevskem okraju. delovanju državnega zbora bo govoril poslanec dr. Šusteršič. Novo posojilnico so ustanovili v Strugah v Ko- gojdfnce v glasbi. Vinarska zadruga se je te dni ustanovila v Novem Seveda je zopet obiskaval opero, tu ga nekoč na- govori vodja Merelli, mu usili libreto ter ga prosi 1 nai mestu. Obširnejše poročilo priobčimo prihodnjič. — Kreditverein kranjske hranilnice ima plačati toliko dohodarine, da bi v petih letih pošel ves njegov re ga vsaj prečita in potem — se bo šele nadalje govorilo, zervni fond Če pritožbe ne bodo pomagale, se društvo razide. Verdi se mu da preprositi, slednjič poloti se tudi skladbe Idrijska deputacija na Dunaju Dne 1. marca in opera „Nabucco" je 1842. dosegla velikanski uspeh, se je deputaciia mesta Idrija, v kateri so bili župan Lap Odslej je bil Verdi zopet pridobljen za skladbe, in zlagal je z veliko marljivostjo opere, katerih mnoge so si stekle svetovno slavo. etnik Šepetavec iu šolski ravnatelj Novak, pod vodstvom obč drž. poslanca Ferj in dež poslanca dr. Maj poklo nila poljedelskemu ministru Giovanelliju in naučnemu ministru Hartlu. Deputacija je poljedelskemu ministru in zlasti referentu 3 na tega ministrstva razložila vsa vprašanja, ki se nanašaj blagor idrijskih delavcev zlasti Osebna vest. Nadlogar šneperske grajšč na Mašunu Etbin Schollmav je dobil viteški križec u meklenburg-šverinskega reda „Greifenorden Iz deželnega šolskega sveta. V zadnji seji je predsednik najprej pozdravil novega člana, vodjo dr. Jos s a r j a in se v toplih besedah spominjal delovanj dr. prašanje o zvišanju delavskih mezd in o pomankanju stanovanj Deputacija je dobila zagotovilo, da se bodo vse zadeve še tekom letošnjega leta temeljito popravile, oziroma izvršile. Oba ministra sta tudi obljubila najboljšo podporo akciji idrijskega mesta za ustanovitev realke, tako da se prvi razred realke še letos otvori. Senzacijonelno aretiranje v Ljubljani. V so- K1ofu tarj Imenovana sta bila učiteljem v Zagorju ]e gosp gosp. prošta bil dolgo let član te korporacije nad K if er le v Podbrezjah nad boto je bil ljubljanski stavbenik dr. Fran Faieschini proti kateremu teče kazenska preiskava poklican in pridržan v zaporu, a še tisti dan na dež. sodišče izpuščen proti položitvi kavcij v znesku 20.000 kron. Dan poprej je bil v Gorici S t i a s n v v Radovljici aretiran bivši učitelj Sever, ki je glavna priča v tej Faleschi nijevi zadevi. učiteljem v Cerkljah pri Krškem. Premeščen je nadučitelj gosp Jugoslovanska delegacija. Vse upanje da se P u n č u h iz Tomišlj v Šmarj Definitivni so postali Jenko v Nevljah, St. Legat pri Sv Gregorj Cink Tavč Krat v Mavčičah Gabr Cidrih v Ljublj v Jerneju D em S v črnomij , Fran Gizela Marija v Vodicah. Ernestina Janusch na Studencu in vsi slovenski in hrvatski poslanci na Dunaju združijo v jeden klub je splavala po vodi. Ta srčna želja vseh resničnih rodoljubov se ni izpolnila. „Slovanski centrum" je odklonil ponovljeno ponudbo, naj se ustanovi skupen klub. Žalostno ! letos v Električna razsvetljava se napravi še Angela B a u d e k v Dragatušu. Premeščeni so! Gabr. T s c h Eadečah pri Zidanem mostu. ■ stran 98. Letnik L1X Slovenski industrijalec odlikovan. Izdelki paro- gostov. Svečanost je otvoril pevski zbor „Lutnije mlina gosp. Petra Majdiča v Celju so bili odlikova riški svetovni razstavi z šjim odlikovanjem na pa kantato Slovenske kramariče v Celju so bile nemškim mogotcem tako na potu, da je občinski svet prepovedal kramarije po hišnih vežah. vse s posebno Ko je vstopil v dvorano slavljenec Sienkiewicz, zagr-melo mu_je iz sto grl najodliönejSih Poljakov navduSen po- izrocil slavljencu škof Euszkiewicz v imeou rojaki zdrav to dežele poklonitbeno pismo, s katerim mu poklanj urad krasno posesljjo Oblegorek, ki je vredno eden milijon rublj Slovenskih ulog noče sprejemati celjski mestni Sienkiewicz se je zahvalil na tem dokazu ljubezni in spošto občinski svet celjski to odobril Pri občinskih volitvah v Sinčivasi na roškem so v dveh razredih zmagali nemškutarj Ko- Slovenstvo vanja svojih rojakov v dolgem, iskrenem govoru. Potem je defiliralo mimo njega 28 deputacij poljskih znanstvenih, na Koroškem nazaduj tako Petdesetletnico da je res žalostno svojega nedeljo na slovesen način praznovala celovška višj obstanka je preteklo gimnazij , literarnih in patrijotičnih društev pod vodstvom predsednika krakovske znanstvene akademije, grofa Stanislava Tarnowskega, katere deputacije so molče pozdravljale slavljenca in jednako od nje. — O tej priliki je Sienkiewicz dobil od vseh krajev V Beljaku zgrade protestantovsko cerkov, kar Poljske neštevilo daril, častitk itd kaže, da je tudi tu gibanje' „Proč od Eima" odmeva. Žalostno 1 našlo mnogo pero iz brilanta v vrednosti 20.000 rubliev med drugimi tudi pisalno Tako Slovani svoje pesnike in pisatelje slavijo Deželni šolski nadzornik za Primorsko Anton Klodič vitez Sabladoski je vložil prošnjo za umirovij Največja mesta na svetu so: London s šest in la prebivalcev. Novi Jork z Brusklinom s štiri mil.. ustanovlj Slovensko trgovstvo v Trstu Lani v Trstu pol milijo Pariz z tri in pol milij Berolin z dva milij Kanton z Trgovsko izobraževalno. društvo" otvori sedaj 1,800.000, Dunaj z 1,750.000 in Peking z jeden SVOJO trgovsko šolo. To je lep napredek, ki ga pozdravljamo milijona prebivalcev; tem sledi se z veseljem kakih deset drugih in pol mest. Radi motenja vere je bil te dni obsojen v Trstu znani lahonski agitalor odpadnik dr. Krstic na 40 kron globe v Haasbergu pri Planini inšpektor imajo več kot jeden milijon prebivalcev. Na Portugalskem, v sosednji je tudi pojavil odpor ljudstva proti iezuitom deželi se Umrli Umrl čaj da delavci so Oporta poro-demonstrovali proti jezuitom, kamenjali kneza Windischgraetza gosp. Fr. Reis m till er. Umrl v Ljubij posestnik in trgovec Fr. P e t e r c a st palačo Jos6 Pesbana, okamenjali pa so tudi neki katoliški dom Kako narašča denar? Mnogo časa je imel urednik Smrt pred sodiščem Mariboru 27. m. m nekega nemškega lista, ki zračunal, kako bi narastel jeden nemški pfenig, ako bi se ga ob rojstvu Kristusovem 4odstotno vršiia obravnava proti bivšemu uradnemu slugi Jakobu Pin- naložilo. Dne 25. decembra 1900 tarju iz Kranja. Obtoženca je mej obravnavo zadela srčna kap in naredila konec njegovemu življenju. stala ogromna svota iz jednega pfeniga po mark in Zaradi detomora Cecilijo ViČek iz Kamene, so prijeli te dni 231etno deklo služila v Trebnjem. Požar v Mekinah. Dne 25. februvarja je gorelo plenigov 388408290406793712414659433839' to svoto bi se: 2555317700044695476412krat pokril izdatek (152 mil. mark) za nemško ekspedicijo v Kino. Miš za 6oo frankov. Vsako leto je v v Mekinah pri Kamniku. Zgorele so tri hiše. Škode je 2000 K. Fancier's Club-u" v Londonu natečaj miši. „Mpuse Lastniki Zažgal je 41eten fantič, ko se je igral z žveplenkami. Poskušen samomor Ljubij se je 171etni najlepših mišij dobe medalije in nagrade. Do sedaj je obvladala rekord neka holandska miš ter je bila pri natečaju 1. 1900 črevljarski pomočnik Janez Šetina vrgel pod železniški vlak fanta vlekel kacih 100 metrov daleč s seboj Šeti bil sicer močno poškodo a šel na je vender sam s policajem prodana za 175 frankov, letos jo je pa premagala neka miš, ima rudečo in črno dlako. To miš je za 600 frankov kupil nek „ljubitelj miši" iz Manchestra. na magistrat, kjer so ga obvezali in prepeljali v bolnico Kralj Edvard na smrt bolan. Sedaj, ko ]e angleški kralj Edvard gost nemškega cesarja, prinašajo-nemški listi naslednje poročilo: Žalostna usoda kralja Edvarda Dobro se jim godi. Kakor poročajo nekateri časniki se je na Dunaju osnoval klub ločenih soprog. Na prvem mestu so poprijele za besedo ženske, ki nosijo ime moža Slovana in sicer gospe Sedlaček in Ana Patek. Tudi predsednica društva, Marjeta Huber je izvršila svoje delo. V svojih go- ločenim soprogam godi je, da bode moral umreti vsled raka. Kralj Edvard ima bo lezen slično oni nemškega cesarja Friderika. Kralj ima raka v goltancu. m sicer v jabolku. Zdravnik dr. Feliks Semon da se zmirai slabo sodi vorih so posebno povdarjale krivica, ker jih svet ne mara in jih sebno pa se jim slabo godi, ker morajo stradati in večkrat nimajo niti potrebnega za življenje. Ena teh je povdarjala, da po vedno opravlja pri kralju zdravniško službo in preskrbuje .potrebno izpiranje. Dr. Semon nima nobenega upanja v ozdravljenje kralja. Dr. Semon ne smatra za izključeno, da preidejo Se leta, predno pride do katastrofe ^ Da londonski listi o tem ničesar ne pišejo, so vzrok oziri na kralja, ki vedno časopise. Prvi ločene .soproge tudi postava na brani ker ečji po postavi določeni tretji del soprogovega prihodka slučajih ne zadostuj pametna ženska del ne dobi a v največ čita je prinesel to vest „Ew. News", in ker dr. Semon tega poročila ni popravil, je splošno mnenje, da na tretj i del prihodkov za življ zahteva, naj soprog dela tudi poslej Pač ko vesti precej resnice. Nemci za kitajsko ekspedicijo. Nemška ga zapusti, kakor živina in naj bi s tretjim delom svojih pri hodkov omogočil njej dobro življenje. vlada je predložila federativnemu svetu predlog za dovoljenje 120,682.000 mark kredita za kitajsko ekspedicijo. Od teh se uporabi 100,200.000 za vojsko in 17,500.000 za mornarico. Hohenzollernci se ponašajo, da so „vedni množitelji države". slavila Sienkiewiczevo slavlje v Varšavi. Vsa Poljska ali narod nemški mora drago plačevati to slavo. kakor so poročali že listi ta mesec trideset letnico pisatelj kitajskih dostojanstvenikov. Londonskemu najslavnejšega zdaj živečega poljskega „Standardu" se brzojavlja iz Shanghaja: Verodostojne vesti pesnika Henrika Sienkiewicza. V Varšavi so pričele slavnosti iz Siganfu javljajo, da je nekaj obsojenih kitajskih dostojanst-z imy.ozantno službo božjo v tamošnji katedrali, katero je da- venikov že — ušlo. Princa Tuan in Cwang, kakor tudi vitez katero je daroval ob ogromni azistenci sam škof Euszkiewicz, ki je bil predsednik slavnostnega odbora. Opoldne pa je bila v mestni venikov že Lan in general Tungfusiang so mirovne pogoje kvitirali z. hiši velika svečanost. Ogromna dvorana je bila polna častnih Siganfu. begom proti mestu Ninghsia, je oddaljen 300 milj od I Letnik LIX. Stran 99 Verdi in lajne Nekoö Verdi stanoval v % letnem času v Martecatian. ObiSče ga prijatelj nenaden, da Verdi prebiva v jedni sobi, obednica in delalnica. Verdi mu to pojasni dve sobi. a tam po ves IZ mu je spalni rekoč: „Imam udi postavljeni v natezanje izdelane naprave, v katerih se seveda ne morejo gibati, ker bi se zopet polomilo, kar se še pravi Ako slučajno vsled operacije nastopi vročica (febre) po nekaj kar sem za letos vzel v najem tt ptič noče ali ne more hrane povžiti, se ga umeteljno hrani In ko odpre vrata vidi prijatelj dve veliki krepi sobi ia ne pogine glaiu. V drugi zgradbi lajno poleg Verdi pa nadaljuje v njih pa stanovanja posameznih bolnih lO sem prišel semkaj poseli zdravnika in lastnikov. Ta zgradba pa 80 urejena ptičev v katerih se sprejemajo —I— r^'^ö ^ \.M.\Ax ocm pistJuiiLčij pusmi zurdvuii^ prihajali so lajnarji drug za drugim ter poskušali od jutra do lastniki ptičev ves dan polna večera arije iz mojih oper „Traviata", .Aida'* in drugih. povpraSevat o stanju svojih bolnikov. Ko Meni je to bilo tako zoprno, da sem vse lajne od njih najel mejo lastniki seboj ter seveda obilo nadarij oper Traviata Aida drugih ponajveč gospe in gospice, prihajajo namreč povpraševat o stanju svojih bolnikov Ko pa ozdra^^e, jih vza- in stane me le 1500 frankov. Tako imam mir, nihče me dr. Walla več ne jezi u posla pa da dr. Wallu dopisov ker Naj namreč dobiva vsak dan tisoče pisem in poročil, na katera mora ajtočneje odgo- i. Ima Lakota v Italiji. Leta 1896. so se vršili po go- ^^ svoje klijente na njih vprašanja zadovolj Italiji velikanski nemiri, katere je provzročila beda in ® ^^ skoro vsako mrtvo živalico lakota. Te dni pa so se pojavili taki nemiri nakrat v Apulij razparati pregledati, da ustanovi katere 175 kmetov je delalo na njivah mi Depaudija Zvečer da potem natančno obvesti odnosnega bolezni je lastnika ptiča umrl. Res so šli skupno k posestniku zemlje ter zahtevali hrupno 75 cen- Praktična misel, katera dr. Wallu gotovo dobro nese. tezimov plače na dan Ko policija zaprla več razgrajačev Velikansko vročino in jih odvedla na magistrat, je 2000 lačnih revežev naskočilo grebški kanonik Blaž Švinderma imajo sedaj v Kairu Za municipij, razbilo in požgalo vse ter oprostilo aretirance. Nato ^ Jeruzalemu in v Kairu kjer sporočil, da vlada na jtigu je dospelo vojaštvo. Ljudstvo je ostalo navidezno mirno, a vre silno. Tudi v albanskih gorah, v Marinu in Labanu vlada se le mudil tako strašna vročina, da je ni prestajati, ter da se mora vrniti domov Kako velika beda Županst daj <3entezimov na dan. Italijanski brezposelnim osebam po 25 veduje neki ondotni zamorci v Ameriki napredujejo list V Združenih kralj odredil 100.000 državah iz lastne blagajne v podporo stradajočim ter ministru za no tranje zadeve naročil, da kakor hitro za kraje, poslancem nikakih je beda velika. Plača poslancev. Anglij mogoče 13 odstotkov odkar je odpravlj zamorcev in dasi že pripo-Amerike je minulo štirideset let odredi podpore vilu posrečilo, da so se povzdignili suženjstvo, se je venderle malemu šte do stojnosti. Vender imajo skoro 200 časopi blagostanja in samo plač plače i in Nemčija ne plačujete V Nemčiji pa uvedo menda tudi so jim na-zdravniki in v drugih stanovih zavzemajo mnoga odlična mesta, dasi se klonj se potegujejo za njih pravice Kot avsfrijski zbornici dobivajo poslanci na dan 20 Tako v češkem deželnem zboru 10 poslanci 6000 K na leto, v Francij v ogrskem parlamentu imajo Jim radi njihovega rodu dela premnogo zaprek, kot zdravniki vstopa v javne bolnišnice in morali so si usta- nimajo 9000 na železnici ia prosto vožnj noviti zavode prosto vožnj v Ameriki pa 25.000 K na leto. V Italij dobe so popolnoma pod njihovim vodstvom in ljudstvo rado zahaja v njihove bolnišnice. Posebno jeden izmed dobe parlamentovi poslanci Nemčiji se je te dni stavil predlog, naj Viliams v Čikagu povspel se je do zelo is- prosto vožnjo po železnicah in 20 mark plače na dan. Predlog še ni sprejet, ker se je izročil šele odseku. kanega zdravnika in bil je v špansko-ameriški vojni kot prvi ranoceljnik z jako častnimi naslovi. imenovan Tudi so zamorci jako pobožni. Duhovniški red babtistov šteje 1,600 000 vseh v Strajk v Marzelju. Francoska zveza delavcev je odločila štrajk za vse delavce v luki Marzelju na Francoskem. Vsi parniki, osobito öni iz bližnjih francoskih naselbin Korzike in Alžira morajo čakati s svojim tovorom, sestoječim večinoma iz živil, katera se bodo gotovo pokvarila, ker ni udov in ima premoženja rablj blizu 44.000 000 kron ki se v upo delavcev da Do sedaj štrajka tovore parnikov izkrcali in dalje odpravili. hočejo izobraževanje svojih rojakov Boj zoper žganje. Dasi se povsod več ali manj dela na to, da se omeji poraba žganih pijač z ozirom na splošno zdravstveno stanje človeštva, vender je v Severni Ameriki odločna ženska mrs. okoli 5000 delavcev, katerim se popolnoma posveti temu Nation smatrala za potrebno, da se apostoljskemu poklicu in stori več pridružiti tudi kurjači na parnikih in železnicah. Parniki teri so namenjeni za Marzelj novo in druge bližnje luke. pelj , ka zdaj svoje tovore v Gre kakor je sploh možno storiti ženski, za napredek dobre stvari. Zbrala je namreč v Kausas u okoli 500 ojih omišljenk katerimi je šla po zloglasnih prodajalnicah in gostilnah Nesreča na morju. Na obali Škotske sta trčila skupaj parnika Nelly sunil, da ga je kar razklal Opal Poslednj je pod njenim poveljstvom seveda ne praznih s Ondi šlo neštevilno steklenic in sodov prvega s tako silo na cesto. Zaradi poškodovanj na kose in žganje je teklo po tleh a ker so gorenji deli ostali izven vode Parnik Nelly se je precej potopil tuj prle teh jamborov oprijelo Morski valovi in hud ter se je moštvo v sili se vztrajalo dokler bi prišla a na zahtevanje neštevilnih ni moglo dokazati, da dela posesti so oblasti za- pomoč njenih proti dali, da je zdaj enemu, zdaj mraz pa so ponesrečence JO prav kinalu. Od strahu pred njo pristašev in pa ker postavi, izpustili so zaprli 80 krčmarj vse drugemu drug za drugim popadali v valove. Tako so se potopili vsi zdravnika tako napa- ondotne krčme, kajti vzlic da jo črtijo se vender boje njenega Nation je žena necega višjega zmanjkalo moči in so vpli neustrašenosti Mrs razun necega Smydta, kateri je 9 ur vztrajal na mrazu, dokler prvi mož umrl je na posledicah žganjepitja ga ni konečno pobral parnik « Nord Demet Zares ta človek mnogo prestal, gledajoč svoje tovariše jednega za drugim padati v valove in utoniti v globočini. Bolnišnica za ptiče. V Londonu se nahaja in od tedaj sovraži udova to pogubonosno pijačo amerikanskih mestih se boj Tudi v veseli krčmarji, da jih drugih obišče in raz- s svojim uničevanjem, ker se je izrazila. da neverjetnih stvari ali med najčudnej niča za ptiče. Dr. Wall spada ima več zgradb osnoval bolnišnico za ptiče več gotovo bolniški delo šele pričeto Družba treznosti katerega pa hoče po • • SVOJI moči smatra k dovršiti. tudi razpisala veliko nagrado onemu, ki naredil najlepšo pesem o vodi in njenih dobrotah vsaki zgradbi veČ soban. V jedni zgradbi skrbi Sredstvo proti bledici. Kdor ima premalo dvorana za posvetovanja in prostori za upravo bolnišnice da si pridobi Na to nato lekarna in delalnica, v kateri se in diugi pohablj tičj udi popravlj gledati bledične ženske Da krvi, morale v prvi vrsti krila noge _« • se to doseže, poslužiti se prav med tem ko so ptiči z razbitimi v primerni množini vsak dan pripostega sredstva — sladkorja. Sladkor treba pridevati jedem Tudi naj se pije večkrat slad Stran 100. Letnik LIX. korno vodo in je temu kruh. Ako se rabi to sredstvo več t 60 časa, se gotovo bledica odpravi, kri se redi zdrava, rudeča lica. m človek dobi rije", kateri znesek se po odbitku 20 ^L v got r kron je glavni dobitek „Invalidendank lote- [ izplača. času kajti Kako se mora dihati ? Sedaj v mrzlem pomladnem k Mi opozorimo naSe častite bralce, da bode srečkanje 2 3. m P 1901 je posebno paziti vsakomur na to, da se ne prehladi po zimi smo večjidel oboroženi z dobro obleko proti mrazu, spomladi pa, zaupajoč solncu, često pustimo v nemar previdnost glede zdravja. Najvažnejše je, da pazimo na svoje dihanje in to s tem, da dihamo z zaprtimi ustmi, samo. skozi nosnice. Kajti uže v naravi je, da se zrak, prihajajoč skozi nosnice na pljuča deloma segreje in združi s toploto telesa, kar je za zdravje pljuč velike važnosti. Nasprotno pa je zrak, prihajajoč skozi odprta usta na pljuča mrzel in rezek in ne Loterijske srečke v Brnu dne marci j a t. Na Dunaji dne 2. marcija V Gradci dne 2. marcija t. 8, 40, 44, 87, 81, 71, 35, 43, 67, 49, 83, 14, 16 redkokedaj prvi provzročitelj prehlaj iz tega, ker se vsakokrat pljuč, kar se vidi že pri nastopajočem mrzlejem podvoji Število pljučnih katarov in enakih lahkih boleznij času In Tržne cene. ako pliva to že pri popolnoma zdravih ljudeh toliko bolj V Ljubljani dne marcija 1901. Pšenica K 8 še pri slabotnih in na pljučih bolnih. To čisto priprosto in lahko sredstvo, posebno proti vetru dihati samo z nosnicami, ohranilo bode marsikateremu zdravje in dobro voljo. K 7. ječmen oves 6 50 ajda proso fižol 7 10. turS^ica nova 6.40 stara 7.20 Vse cene veljajo za 50 kilogramov nepreklicno Glavni dobitek v g^otovlni 20 Vo odbitka. V priporoča menjalnica v Ljubljani. Tiskarna in kamenotiskarna Ljubljani izdeluje vsa tiskarska dela najkrajšem času j ako nizkih cenah. Posebno priporoča za tisek knjig, brošur, diplomov, trgovskih pisem, računov, kuvertov, raznih tabelaričnih del itd. itd. Tiskarna je z najnovejšimi črkami, okraski in stroji preskrbljena more vsem zahtevam popolnoma UStreČi WimimmSMMMM T ifMT I/.'IT ^JiT y.'iT rt T rt T ^^^ Odgovorni urednik: Avenst Pncihar. ~ Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki.