List št. 46.
Nesrečnik.
Spomlad je prišla, vse cveti, Življenje novo se rodi, — Za mene več spomladi ni; Je v persih huda zima.
Zelenje spet oblači vse, Veleva sladko upanje, Zelenje pa in upanje Je vzela meni zima.
Opasa polje rožic cvet, Metulj popiva 'z njega med, Po meni pa se dela led: Je v persih huda zima.
Kar diha alj življenje ima Z veseljem vse spomlad obd&, — Pri meni žalost je doma: Je v persih merzla zima.
Prisvita komaj beli dan Glasi se petje od vsih stran, — Alj gluh za vse sim in zaspan: Mori serca me zima.
Spomladi noč tud strašna ni, Slaviček vižice drobni, Po meni borja pa hruši: Je v persih strašna zima.
Povejte, rožce, vprašam vas, Povej mi ptičic mili glas: Bo še za me vesel kdaj čas ? Alj bo nehala zima?
Dobro razumem dobro vse Kar pravite mi, rožice , Kar pravite mi, ptičice, Kdaj bo nehala zima.
K dar mine lica tvoj1ga cvet, Kdar zgine pred očmi ti svet: Taj bo spomlad ti prišla spet,
Taj bo nehala zima! —                     J. Hašnik.