Kiklopovo oko 
DUSAN NOVAK 
V okviru sistematičnega raziskovanja kraškega sveta v Triglavskem narod­
nem parku je speleološka sekcija PD Zelezničar - Ljubljana tudi v letu 1960 
deset dni raziskovala kraški svet zahodno in jugozahodno od Triglava v okolici 
Doliča, na Hribaricah in Prehodavcih pa v Dolini triglavskih jezer do četrtega 
- Velikega jezera. 
Med 69 objekti, ki jih je skupina raziskala, je zanimiva ledena jama pod 
Kočo na Prehodavcih. Jama je zanimiva po legi in dostopu. Vhod v jamo vidi 
vsak obiskovalec Vršaca v steni nad Zadnjico. 
Novinar, član osemčlanske ekipe, jo je imenoval Kiklopovo oko, saj kot 
veliko osamljeno oko gleda po dolini. 
Jama leži 13° 49' E od Greenwicha in 46° 20' 30" N od ekvatorja, W od 
Vršaca (2194) in skoraj severno pod Kočo na Prehodavcih (2050 m) v višini 
1950 m. 
V skoraj navpični strmini se odpira na ca. 20 m široki polici vhod v jamo. 
Pri vhodu je okrog 7 m visok kup snega. Z vrha snega je le še 4 m do stropa. 
V notranjost se snežno pobočje strmo spusti okrog 20 m daleč na 8 m dolgo in 
enako široko ledeno ploščo. Led ni debel, saj skozenj vidimo še grušč in 
skalnato osnovo. 
V isti smeri se jama nadaljuje proti jugozahodu vzdolž prelomne cone. 
Srednji del jame tvori okrog 5 m visok kup velikih skalnatih klad pod ka­
minom, ki verjetno sega do udora, ki je v pobočju nekako 40 m nad opisovano 
333 

··--~· 
/',' Y ,~ 
i 
r 
1: 
• 
o000l Z. NI PA.Ont 
jamo. Za podornim kupom se jama zelo zoži in po nekako 10 m konča v razpoki. 
V celoti je jama dolga okrog 50 m, v sprednjem delu široka 15-18 m, v sredini 
pa okrog 7 m. 
Jama je nastala v snopu prelomnic, ki se odražajo tudi v površini nad 
jamo tja mimo Koče na Prehodavcih. Površina nad jamo je močno zglajena 
od ledenika, kasnejši proces pa je izoblikoval tudi globoke žlebiče, ostre 
škraplje in kotliče v čistem in svetlem zgomjetriadnem apnencu. 
334 
TRIGLAV 
4 
286J 
51TVACtJFI JAME "KIKLOPOVO OKO " 
NA PRfHODI\VC IH