rniiitumimiiTm 11 ii m iiiiiniimm If undelivered re mri to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 0117 St. Clair At«. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly In the United Ststea of America. Sworn circulation 17,300 Issued every Tuesdsy Subscription rate: For members yearly ....$084 For noamembers ______31.00 Foreign Countries ........$3.00 Telephone: Randolph 301? mmtmmmmmmmmtm OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1 slovenski tednik ruienlb Državah Izhaja vsak torek Ima 17,300 naročnikov Naročnine: Za člane, ns leto...........$0.84 Za nečlsne ______________.$1.60 Za inozemstvo ...--------$3.00 NASLOV uredništva in uprsvniitvs: 6117 St. Clair Ave. Clevelsnd, O. Telefon: Rasiolph 3912. 1912. ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE l^ROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Stev. 30. — No. 30. cleveland, o., 27. julfa (july), 1926. Leto xii. — Volume xii. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA. glavnim uradnikom, krajevnim društvom vsemu Članstvu v naznanje. in Naša XVI. konvencija je pred durmi; delegatje in delega-tinje so večinoma izvoljeni, in že smo čitali njih imena objavljena v "Glasilu." Na podlagi Jednottnih pravil, člen VII, točka 76 na strani 50 sem izmed izvoljenih delegatov izbral ter v gospodarski odbor imenoval sledeče: Sobrat Leo Kushlan. delegat druživa sv. Vida. šl. 25. Cleveland. Ohio. Sobrat Jcsip Sitar, delegat društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29. Joliet, III. Sobrat John Zefran. delegat društva sv. Štefana, šl. 1, Chita go. III. Sobrat Rev. Geo. M. Trunk, delegat društva sv. Jožefa, št. 56. I.eadville, Colo. Sobrat John Sterle. delegat društva Friderik Baraga, št. 9.1, Chisholm. Minn. Imenovanih pet delegatov bo pomagalo glavnemu odboru tekonKkonvencije. Ta gospodarski odbor se bo pridružil glavnemu odboru v Jolietu dne 11. avgusta v uradu Jednote, da tako skupno sodeluje v vsem potrebnem za konvencijo in prospeh iste. Nadalje častitam vsem izvoljenim delegatom in delegati-njam 16. konvencije in jih obenem takoj opozarjam na njih važne dolžnosti. Vedite, da gre čas tako hitro naprej, da nam ne bo ostajalo nobenega trenutka prostega; začnite torej takoj zbirati vse ono, kar se bo na konvenciji potrebovalo. Na konvenciji ne bo časa za ukrepanje in premišljevanje; tam bomo morali samo sklepe potrditi; delati morate sedaj; razmišljevati morate sedaj; potem ne bo časa. 7 Društveni tajniki naj takoj odpošljejo na glavni urad. vse, ka^ mislijo, da je do sklepu njih društva naročeno ali skfertilRo. PREDNAZNANILO zlato kladivo prinese na konvencijo predsednik društva sv. jožefa. št. 7. pueblo, colo. ky mislijo, da je po sklepu njih društva naročeno ali g^knjAfi Ni treba čakdtf. (ta bi delegatje'to s seboj prinesli, ker bnRo to potem samo dvakratno delo in zamuda na konvenciji. Pošljite na glavni urad takoj ali najkasneje do 9. avgusta vse sklepe, naročila, priporočila, prošnje ali morebitne pritožbe; tam se bodo skupaj zbrali vsi odbori, da tako vsaj po mogočnosti malo pripravijo in urede potrebne stvari za konvencijo. Kateri želite, lahko tudi pošljete na naslov predsednika gospodarskega odbora sobrata Leo Kushlan, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Cim več bomo že pred konvencijo naredili, tembolj uspešna bo konvencija. Nikar ne recite: "Kaj bomo pa delali na konvenciji?" Bodite brez skrbi, dovolj dela bo za vse tudi na glavnem zborovanju. Učimo se od drugih, ki imajo boljše skušnje kakor pa mi, in skušajmo v tem oziru posnemati druge vzorne ameriške organizacije. Torej društva in posamezniki! Zdaj je čas, da pošljete svoja uradna ali privatna poročila in naročila odborom v takojšen začetek. Torej na delo! Cul sem pritožbe naših bratov Hrvatov rekoč: Tri tedne ?mo bili na zadnji konvenciji v Clevelandu; toliko denarja smo zapravili, pa se nam zdi, da nismo pržtv ničesar naredili!". Jaz sem prepričan, da bi bilo z nami ravno tako, ako ne bomo nekaj odločnega že takoj sedaj pričeli. Cenjeno članstvo Jednote naj vpošteva ta moj klic; v prihodnji številki "Glasila" vam bom l>a podal nekaj važnih priporočil. Ostajam vam udani sobrat, Anton Grdina, glavni predsednik. --o- Za naše tobakarje. Državni oddelek za trgovino na sled nepoštenosti obrežnih P°roda- da se .^ta 1925 v Nepošteni obrežni stražniki. Ker so prišle vladne oblasti stražnikov v Toms River, N. j., v Ocean okraju, je bilo vsled tega pred nedavnim 21 iz službe odslovljenih, med temi se je nahajal tudi en častnik. Dognalo se je namreč, da so bili ti vojaki v tesni zvezi z butleggerji s tem, da so prejemali od $200 do $1,000 podkupnine. Nekaj izmed prizadetih vojakov je zaplenjeno žganje celo butlegger-jem prodajalo. Združenih Državah ameriških produciralo za $7,128.246 vrednosti raznovrstnih pip za kadilce in za $156,000 verdnosti raznih drugih potrebščin za "kadilce tobaka, smotk in cigaret. Izstop Braziliji iz Lige narodov. Predsednik brazilske republike je pred nedavnim podpisal dekret, s katerim se uradno naznanja, da Brazilija nima nobenega stika več z Jago narodov. Domače časopisje je ta korak navdušeno pozdravilo z opombo, da bo boljše dosedaj za Ligo narodov prispevani denar vpo-rabiti za gradbo šol. Brazilija je vsako leto izdala aa Liffo narodov do tri milijone dolarjev. Vri in agilen Jednotar deluje za Jedneto! Kardinal Bon za no se vrača domov. Dne 21. julija se je proti New Yorku napotil chikaški kardinal Mundelein, da se poslovi od kardinala Bonzano, ki je 23. julija odpotoval domov proti Rimu. Kakor znano, je bil kardinal Bonzano zastopnijc papeža na minulem Evharističnem kongresu. Par zdravniških nasvetov za poletni Čas. Ne preoblagajte si preveč želodca z jedili. Pijte dosti hladne, toda ne preveč mrzle vode. Držite vaše telo blad&o in ne vznemirjajte s6 preveč. Pijte dosti mleka in držite se v senci, kolikor vam največ mogoče. V izredni kampanji, ki se je vršila v pretočenem letu je glavni odbor Jednote določil Zlato kladivo, kot prvo nagrado onemu društvu, ki bo ob zaključku imelo največje število članov in članic v odrastlem oddelku. Med velikimi društvi se je vnel vroč boj za prvenstvo. Posebno hud boj se je vršil med društvom sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., in društvom sv Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111. Brat John Germ, kot tajnik društva sv. Jožefa, št. 7, Pu eblo, Colo., in kot nadzornik K. S. K. Jednote, je poklical na ko-rajžo neumornega delavca na društvenem polju sobrata Martina Težaka, predsednika društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, ni. Kakor hitro je sobrat Germ poklical brata Martina Težaka na boj, je ta takoj organiziral svoj generalni štab, zavihal rokave m hajd na delo! In kaj se je zgodilo? Ko se je kam panja zaključila, je bilo društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., največje dru št v o pri K. S. K. Jednoti. Zaradi tega je bilo Zlato kladivo dne 1. novembra. 1925 izročeno nadvse zaslužnemu agi tatorju sobratu Martinu Težaku, predsedniku društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111. Brat Germ iz Pueblo, Colo., se je vsled tega počutil nekoliko užaljenega, vendar pa je v lepih in prijaznih besedah častita! bratu Težaku, na zmagi. Istočasno pa je pripomnil: "Priznam, da ste nas sedaj premagali, toda zapomnite si, da kladivo ne bo dolgo časa ostalo v Jolietu. Zlato kladivo mora nesti na konvencijo predsednik našega društva." Kakor je brat Germ prerokoval, tako se je tudi zgodilo. Ob zaključku polletnega poslovanja je štelo društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 655 članov in članic, ter je tako postalo največje društvo pri naši Jednoti, v kolikor se tiče članstva od-rastlega oddelka. Takoj spočetka tega meseca se je Zlato kladivo odposlalo v Pueblo, Colo., in brat John D. Butkovič, predsednik društva sv. Jožefa, št. 7 bo prinesel kladivo na konvencijo in ga izročil glavnemu predsedniku Jednote. Da se je prerokovanje brata John Germa tako hitro uresničilo, je na eni strani pripisovati njegovi in njegovega štaba agilnosti in pridnosti, na drugi strani pa neljubim razmeram, ki so zavladale in spravile sobrata Martina Težaka ob vse veselje za nadaljno delovanje na društvenem polju. Pri slavnosti, ki se je vršila ob času, ko se je tamkaj nahajal prevzvišeni škof Jeglič, je sobrat Matt Jerman, prvi podpredsednik K S. K. Jednote izročil Zlato kladivo bratu But-koviču, kot predsedniku največjega društva. Kakor se mi po- VAŽNO ZA ATE preskrbite si stanovanje! Konvenčni pripravljalni odbor nam iz Pittsburgha, Pa., poroča, da se je glede stanovanj nanj obrnilo šele jaki malo število delegatov in delegat in j. Da bo mogoče temu odboru kmalu vse potrebno urediti za toliko število delegatov in delegat in j bi označenim svetovali, da se takoj pismeno obrnejo glede stanovanj na tozadevni odbor Delegatje (mpški) pišite na sobrata Joseph Valenčiča. 4602 Stanton Ave.. Pittsburgh, Pa.; delegatinje pa na Miss Justi Lokar, 1908 Hatfield St., Pittsburgh. Pa. -o- Referendum za odpravo prohibicije. Washington, 24. julija. — Pri prihodnjih jesenskih volitvah se bo osem držav potom ljudskega glasovanja izjavilo glede prdhibicije. in sicer: New York, Wisconsin. Missouri, Colorado, Californija, Montana. Illinois, Nevada. V teh državah počo volilci določili, je-li naj se prohibicije odpravi ali pa za nekaj ublaži. Za popolno odpravo amendmen-ta glede prohibicije mora na podlagi zvezne ustave glasovati 36 držav. Se bomo čakali! CLEVELANDSKE NOVICE. Nesrečna vožnja z busom. Ko se je 22. julija proti ve čeru domov vračala večja družba izletnikov v N.vack, N. J., je voznik busa pri ^ Piermontu vsled neprevidnosti zavozil s ceste, da se je voz s potniki vred večkrat prevrnil v 50 čevljev globok jarek. Na mestu je bilo ubitih deset oseb, 23 pa nevarno ranjenih. roča, je med članstvom nastalo velikansko veselje. Obudilo se je v članih in članicah novo življenje. Nove gonilne sile so se pokazale, in kakor sem od strani čdl, bo društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., koncem tekočega leta štelo 700 članov in članic odrastlega oddelka. Prh vsem tem imam sedaj pred seboj eno vprašanje, katero sam nikakor odgovoriti ali rešiti ne morem. Zato pa vprašam cenjeno članstvo društva sv. Vida, št. 25, društvo Marije Magdalene, št. 162, Cleveland. O. in društvo sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa.: -Prosim, odgovorite mi, kaj mislite, koliko časa bo ostalo Zlato kladivo pri driištvu sv., Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo.? Končn9 častitam sobratom in sosestram društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., tako v svo-em imenu, kakor tudi v imenu ostalih sobratov glavnih uradnikov in uradnice, ter izrekam naprisrčnejšo hvalo bratu Germu, njegovemu štaffei kakor tudi vsakemu posameznemu članu in članici, ki je na ta aH oni način pripomogel časti, s katero se danes članstvo naše Jednote v Pueblo, Colo., ponaša! —Dne 20. julija oft, 6:45 je umrla Jennie Valehčicl rojena Saus, po osem-tednov trajajoči bolezni. Pokojna je bila stara 31 let ter je bivala let v Ameriki. Doma je bila iz Ljubljane. Tu zapušča soproga, dve hčerki in mater. Bila je Članica društva Kras, št. 8 S. D. Zveze. Naj v miru počiva! —Dne 20. julija je preminul po dolgi bolezni dobro poznani rojak Ignac Jerič, stanujoč na 1193 E. 60th. Tukaj zapušča soprogo in tri hčere, brata in sestro pa v Detroitu, Mich. Tukaj je bival okrog 35 let. Doma je bil iz Žužemberka na Dolenjskem. Pokojni je bil član društva Srca Jezusovega in Woodman of the World. R.I.P. —V petek, dne 23. julija je umrl po jako kratki obolelosti dobro poznani rojak Frank Meh. star 39 let. V Ameriki je bival 16 let. Doma je bil iz Šoštanja na Štajerskem. V Clevelandu zapušča ženo, dva brata in v Milwaukee, dve sestri. V starem kraju ima še brata žtvega. Ran j ki je bil dobro poznan kot spreten lovec. Dasi je imel eno samo roko, pa ti je ^ia! pogoditi s strelom vsako divjačino. Mnogi prijatelji so kaj radi hodili z njim na lov. Zad nje čase se je pečal s prodajo zemljišč. Svoje dni je bil za stopnik "Glas Naroda" ter je mnogo potoval po Ameriki, ko je živel v Milwaukee, Wis. Naj mu bo ohranjen blag spomin, ZLOBNI MEHIKANCI 3og vas živi! Z bratskimi pozdravi, vdani Šepic in John Videniek, v ban vam sobrat Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, m., 23. julija, 192«. sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje! —Clevelandska naselbina se pripravlja na velik dan 1. avgusta, to je v nedeljo, ko je trgovsko društvo St. Clair Merchants Association najelo enega največjih parnikov, ki plovejo po jezeru, "City of Erie," da popelje elevelandske Slovence na krasen iziet v Put-in-Bay. Ta paraik je za omenjeni dan najet izrecno le za Slovence, ža njih soproge in otroge. Cene so tako nizke, da se vsakdo lahko brez pomisleka vdeleži. Za osemurno vožnjo po jezeru tja in nazaj, velja voznina samo $1.75, za. otroke med 5-12 let samo 90 centovj, otroci izpod pet let, so prosti. Na parniku dobite goifka in mrzla jedila, pijačo in drugo postrežbo. Poleg tega pa igra tudi izvrstna godba in vsakdo se bo lahko do dobrega naplesal na parniku. Mi mislimo, da je vredno, da se skupaj pokažemo in naredimo dan 1. avgusta: Slovenski dan. Druge narodnosti se tako složno zbirajo in naredijo največji uspeh od takega izleta, in nas Slovencev v Clevelandu je dovolj, da trikrat napolnimo par-nik. Odhod je točno ob 8:30 zjutraj 1. avgusta, in naj bo vsakdo točen na mestu, ker par-nik ne bo čakal. Izlet se vrši v Put-in-Bay, ki je najimenitnejše letovišče ob velikih jezerih. Pripravite se, boljšega časa niste imeli nikdar. Vstopnice se dobijo pri raznih trgovcih po St. Clair Ave., pa tudi v Newburgu pri Jančarju in v Collinwoodu pri Jim aretacija DVEH KATOLIŠKIH ŠKOFOV. CERKVE ZAPRTE. — Noga?es, Ariz., 23. julija. — Iz Mexico City se semkaj poroča, da je mehiški generalni pravdnik po naročilu zvezne vlade dal aretirati katoliškega nadškofa Dr. Jose Maria Mora y Del Rio in Dr. Pasqual Diaza, škofa v Tabasco. Vzrok aretacije se pripisuje kršitvi mehiške verske postave po označenih dveh škofih. Poleg označenih je obdolženih še več drugih višjih cerkvenih dostojanstvenikov, ker se upirajo vladi vsled stroge nove postave, naperjene proti katoliški Cerkvi. Duhovščina namreč priporoča ljudstvu, da naj na ekonomski način bojkotira brezversko vlado, ker tako strogo preganja katoličane. V to svrho je namreč Narodna liga za verske svobod-ščine napovedala veliko konvencijo, oziroma protestno Zborovanje. Dne 1. avgusta t. 1. stopi novi zakon v veljavo, da se mora vse one cerkve v Mehiki zapreti in zapleniti, kojih predstojniki še nočejo poRoriti tej postavi. Vlada si hoče narrirec sama pridržati kontrolo nad cerkvami in šolami. V privatnih, tako tudi v javnih šolah bo verouk strogo prepovedan. Ker je pričakovati koncem tega meseca po celi Mehiki velikih verskih bojev, ima vlada že vse svoje vojaštvo na to pripravljeno. RAZNE VESTI. Deportacija nezaželjenih ino-zemcev. Iz Washingtona se poroča, da je delavski department odredil obširno preiskavo in pregledovanje raznih jetnišnic, hiralnic in bolnišnic, da se dožene štev-lo nezaželjenih inozemcev na-hajajočih se v teh zavodih. Do-sedaj so po jetnišnicah našteli že nad 50.000 oseb, ki bodo deportirane kakor hitro prestanejo kazen. Tako se bo postopalo tudi z inozemci po bolnišnicah in hiralnicah, ko enkrat okrevajo, kajti te osebe so ameriški javnosti v kvar. Zvezna oblast bo skušala vsak mesec deportirati okorg 1,200 nezaželjenih inozemcev. Cerkveno izobčenje članov mehiške vlade. Mexico City, Mehika. 23. julija. Tukajšnji list "El Imperial" poroča, da je papež izobčil iz katoliške cerkve predsednika mehiške republike Calles-a in vse člane vladnega kabineta. Ta korak je Vatikan storil vsled tega, ker sedanja mehiška vlada katoličane preveč preganja. Prebrisan židovski trgovec. Ko je bila dne 22. julija v ■New Yorku neznosna vročina, je to priliko za reklamo porabil židovski trgovec z oblekami Samuel Kippieman. Pred svojo trgovino je namreč odprl vodovodni hidrant, kjer so se ljudje s tušem hladili. Ta šport je pa dovolil samo onim, ki so pri njem kupili kopalno obleko. Konec tega biznesa: je naredila policija s tem, da je zaprla hidrant in prebrisanega Sama aretirala. ki, ali pa v uradu "Ameriške Domovine" ter pri "Enakopravnosti." Število skrivnih gostiln v New Yorku. Zvezni prohibicijski administrator Chester P. Mills poroča, da se nahaja dandanes v New Yorku več tajnih (skrivnih) gostiln kakor za časa, ko ni bila prohibicija še uvedena. V New Yorku je namreč po njegovem zatrdilu nad 15,000 lokalov, kjer se toči raznovrstna opojna pijača; Število gostiln leta 1918 je pa znašalo 13,085. Klub veteranov peša. V mestu Stillwater, Minn., so se zbrali dne 21. julija t. 1. še trije preostali člani veteranskega kluba (Last Man's Club), da so proslavili 65-letnico znamenite bitke pri Bull Run. Označeni klub je bil ustanovljen v Stillwater, Minn., pred 42 leti za veterane severozapada. Tedaj je štel 34 članov; od teh živijo samo še trije: P. A. Hali, 87 iz Atwater. Mirni.: C. B. Lockwood, 84 iz Chamberlain, S. D., in John S. Goff, 84 iz St. Paul, Minn. Ob ustanovitvi tega kluba se je shranilo v posebno blagajno eno steklenico dobrega vina z določbo, da naj istega spije zadnji preostali član tega kluba. Ker so pa gorinavedeni trije veterani mnenja, da ne bodo olge tke skupaj izpili. več dolgo živeli, so na zadnjem sestanku to 42 let staro vino Čeden slučaj kihanja. V neki bolnišnici v Bristol, Tenn., se nahaja že več dni 15-letna deklica Dorothy Baker, kamor sb jo prepeljali vsled prepogostega kihanja. Nave-denka je tekom 28 dni že 25,000 krat kihnila. Dasiravno je v oskrbi devet najboljših zdravnikov, ji ti ne morejo kihanja ustaviti; pravijo, da je dobila to bolezen vsled živčne mala-dije. Drzen napad na ječo. ' V noči 21. julija okrog 12. ure so trije maskirani moški s silo udrli na farmo kaznjencev blizu Midway, Tex. Naj prvo so usmrtili službujočega čuvaja pri glavnem vhodu, zatem pa s seboj odvedli šest kaznjencev v velikem avtomobilu. Po tem drznem činu so k sreči zopet zaklenili velika omrežna vrata, drugače bi lahko ušlo še vseh 145 ostalih kaznjencev. Izgubljena stavka. Že več tednov trajajoča stavka uslužbencev podzemske železnice v New Yorku, se bliža h koncu. Edward P. Lavin, vodja stavkarjev je izdal danes na vse uslužbence oklic, da se vrnejo na svoja stara mesta. Stavka motormanov in sprevodnikov te železnice je po zatrdilu Lavina vsled tega izgubljena, ker se ni hotel zanje zavzeti mestni župan Walker; zakrivili so pa tudi stavkarji sami, ker niso solidarno nastopali. VABILO NA PIKNIK katerega priredi društvo sv. Ci-r rila in Metoda, št. 8, K. S. K. Jednote, Joliet, 111., v krasni Obenem pa apeliram na vse Člane našega društva, da se gotovo vsi vdeleiite tega piknika; izjema bi bila samo bolezen. zeleni senčnati naravi imenova- Pridite vsi na plan, ker je čiBti ni Homewood dne 1. avgusta t. dobiček te prireditve namenjen v korist bolniške blagajne. Ker to vsi potrebujemo v času bolezni in nesreče, zato se pokažimo dragi sobratje, da res delamo vsi za enega, eden za vse. Godba bo pričela igrati točno ob 2. uri popoldne; katerega pa veseli, lahko pride že pred-poldne. Zato vsi- Slovenci in Slovenke iz Chicaga ter okolice: Na plan goriomenjeni dan! S sobratskim pozdravom in na veselo svidenje! Joseph Fajfar, predsednik. V prvi vrsti ste vabljeni vsi člani in članice omenjenega društva, potem pa vsa sobrat-ska društva K. S. K. Jednote iz Jolieta in Rockdale, potem pa tudi vsa druga društva, spadajoča k raznim drugim organizacijam. Vabimo sploh vse Slovence, Hrvate in Slovake ter Srbe ;tako bomo enkrat skupaj vsi Jugoslovani iz našega mesta. Na razpolago bo za okrepčilo stara dobra kapljica, in še dosti raznih drugih stvari se ne bo pogrešalo. Zatorej še enkrat uljudno vabimo vse skupaj, da na dan 1. avgusta t. 1. ne pozabite priti na naš izletniški prostor v Homewood. Za kar najboljšo zabavo in postrežbo bo skrbel za to pripravljeni odbor. S sobratskim pozdravom, Odbor. VABILO NA SEJO Člane društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., prav uljudno vabim, da se vde-ležijo v polnem številu prihodnje mesečne seje v nedeljo dne 1. avgusta. Prihodnja seja bo zadnja seja pred 16. konvencijo, katera se pr(čne 16. avgusta v Pittsburgh, Pa. Zatorej je dolžnost vsakega člana, da se zanesljivo vdeleži imenovane seje. Na dnevnem redu imamo več važnih stvari za napredek društva?* Nadalje naznanjam članom, da je bilo na zadnji mesečni seji dne 4. julija sklenjeno, da se društvo vdeleži proslave 20-let-nice obstanka sosednega društva sv. Treh Kraljev, št. 98 v Rockdale, 111. S la vn ost se bo vršila v nedeljo, dne 8. avgusta. Cenjeni sobratje, kateri se mislite vdeležiti označene slavnosti, pridite na prihodnjo sejo, da se pomenimo ali odpotujemo v sosedni Rockdale s pouličnimi ka-rami ali z avtomobili. Zatorej vas ie ponovno prosim, da se vdeležite prihodnje seje v polnem številu. I Z bratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 45, E. Helena, Mont. Tem potom naznanjam, da se prihodnja seja vrši dne 9. avgusta namesto 14. (štirinajstega) kot po navadi. Tajnik je to želel, to pa zato, da vse uredi prej ko se poda na konvencijo. Zato se prosi vse člane in članice gorioznačenega društva, da to vpoštevajo in da vsak plača svoj asesment do 9. avgusta, oziroma na seji ravno-isti dan. To je sklep zadnje seje. Jes. M. Sasek, tajaik. VABILO NA PIKNIK Iz urada društva sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., se prav uljudno vabi vsa cenjena chika-ška društva in iz okolice, da nas posetijo na nedeljo, dne 1. avgusta, ko bomo priredili piknik v John Vidmarjevem Grove v Willow Springs, 111. Ker se bomo tamkaj skupno zabavali pod košatimi hrasti, zato nikar ne pozabite na gori omenjeni dan. Ko boste vi kaj sličnega priredili, se bomo rade volje tudi mi odzvali. Imeli bomo vsem dobro znano Račičevo godbo; zato si bo lahko vsakdo nabru-sil svoje srbeče pete, pa naj si bo že star ali mlad. Poleg tega bomo imeli tudi okrepčilo za suha grla in za prazen želodec; za vse to bo skrbel vese-lični odbor. / ' . Naznanilo. S tem naznanjam vsemu članstvu našega društva sv. Antona Padovanskega, št. 87, Joliet, 111., da se bo vršila prihodnja seja dne 1. avgusta ob 9. uri dopoldne. Člani so uljudno prošeni, da se te seje vdele-žijo v polnem številu, ker bo dosti važnih točk na dnevnem redu; torej je vsakega dolžnost, da se označene seje zanesljivo vdeleži, ker bo vsem v korist. Ne pozabite torej zgoraj imenovanega dne, da se pogovorimo na seji vse v korist društva in tudi glede nameravanega piknika dne 8. avgusta. Torej delajmo vsi za napredek društva in Jednote! S sobratskim pozdravom, Joseph Horvat, tajnik. Zlato kladivo K. S. K. J. sc nahaja v Pueblo, Colorado. Pueblo, Colo..-r Ob priliki bi, vanja duhovnega vodje K. S. K. Jednote je imelo naše društvo sv. Jožefa, št. 7, dne 10. julija izvanredno sejo, ali pozdravni večer v počast našemu častite-mu duhovnemu vodji. Dasirav-no je bila sobota, se je vseeno odzvalo do 150 članov in članic. Duhovni vodja so imeli prav krasen govor, zakar so želi veliko pohvalo. Višek presenečenja za vse člane in članice kakor tudi za predsednika društva sobrata Butkoviča je pa bil, ko je prosil za besedo sobrat M. Jerman, prvi podpredsednik K. S. K. Jednote, omenivši, da- želi iz-pregovoriti par besed po naročilu glavnega predsednika sobrata Anton Grdina, ki se žali-bog ni mogel te slavnosti vdeležiti. Njegov govor je bil značilen in jedrnat. Castital je društvu in njihovim uradnikom na lepem uspehu ravnokar zaključene kampanje; društvenega tajnika Germa je pa prav pošteno ozmirjal, ker je ves teden za nos vlekel društvenega predsednika in ostale člane s tem, d&. je razzvonil po Puebli novico, da je društvo sv. Jožefa zopet propadlo v borbi za Zlato kladivo. Pri tej priliki potegne 'iz svojega žepa Zlato kladivo, ter ga v veliko presenečenje in prijetno zadovoljstvo izroči predsedniku Butkoviču, kot predsedniku sedaj največjega društva K. S. K. Jednote v aktivnem oddelku. Po dvorani je zavladalo nepopisno veselje; trenotek prej — člani še vsi poparjeni in gotovi, da je kladivo zgubljeno, češ: saj je nam povedal to sam društveni tajnik — in sedaj pa to presenečenje — Zlato kladivo na mizi! Vsak ga je hotel potipati, ali je pravo ali ne? Ali ni morebiti ponarejeno? Seveda ko so se prepričali, sem moral članom vse pojasniti, kako se je vse zavriilo. Bilo je še več govorov o Zlatem kladivu; vsak se je pa izrazil, da mora ostati to kladi- vo vedno v metropoli Slovencev na zapadu. Ako se bo to zgodilo, bo pokazala bližnja bodočnost, morda energija Cleve-landčanov in Jolietčanov ? Kot tajnik tega ponosnegs društva, že danes odločno povem, da bo boj velik in hud, ter da homo branili Zlato kladivo pred vsemi napadi, in ako katero dru štvo kljub temu nas premaga mu ga bomo z veseljem odstopili. Pred nami ne stoji samo društvo št. 7, ampak mi vidimo pred seboj celo K. S. K Jednoto, ki raste, ki se širi, ki napreduje. Po seji se je vršil mal banket v počast Rev. J. J. Omanu, duhovnemu vodji K. S. K. Jednote, in sicer v dvorani Kolumbovih vitezov. Zopet so sledili lepi, kratki govori; razšli smo se že proti polnoči, v nadi, da bomo vedno in povsod delali skupno, vsi.po znanem geslu: vse za vero, dom in narod! John Germ, tajnik društva sv. Jožefa, št. 7 Peoria, III — Tudi jaz se hočem enkrat oglasiti na tem mestu, ker iz našega znanega mesta Peoria še nisem videl kakega poročila v "Glasilu." Naj torej omenim, da nas je dne 9. julija obiskal zelo redki in odličen gost, dr. Ivan Franc Gnidovec, škof v Skopi ju. Do-šel je k nam tako nepričakovano, da o njegovem prihodu še znali nismo. V petek zvečer je škof Gnidovec pozno v noč spovedoval; pri večerni pobožnosti z blagoslovom je bila tudi pridiga; v soboto ob 5. zjutraj je bila sv. maša in sv. obhajilo. Ob 9. uri je naš visoki gost že odpotoval proti Springfieldu. Meni je bila dana ta izredna čast, da sem imel priliko voziti tega blagega gospoda v Spring field, 111. V imenu vse naše peorijske slovenske naselbine se prevzvišenemu g. škofu iskreno zahvaljujem, da je nas, tako zapuščene obiskal in nam podelil sv. zakramente in apostolski blagoslov. Veliko gg. duhovnikov in vsakovrstne lju di sem že videl, ali tako blagega delavca v vinogradu Gospodovem kakor škofa Gnidovca pa še ne. To je vam pravi mi sijonar, živi angel in vnet namestnik Kristusa, ki hodi po svetu in pridobiva izgubljene duše nazaj k Bogu. Srečno mu pot daleč tjakaj na njegove misijonske postaje v Južnem Balkanu! Njegovega obiska v naši naselbini ne bomo nikdar pozabili! S sobratskim pozdravom, Matija Kašič, 903 Krause Ave. Plymouth, Wis. — Cenjeni sobrat urednik: Najprvo naj omenim, da jas j ako rad čitam in zasledujem razmotrivanja »v "Glasilu." Kar se tiče premem-be Jednotinega imena, sodim, da to ni tako važna točka; bolj potrebno se mi zdi, če bi zbolj-šali pravila glede dolgotrajne bolniške podpore ter za stare in onemogle člane. Glede teh naša Jednota ne posluje na pravi bratski način. Ko Član ali članica boleha leto dni, se ga vpo-števa, potem se ga pa pusti vnemar in na milost drugim. Člani bi morali dobivati toliko časa podporo, dokler so bolani, in če to traja tudi več let. Po tem načinu delajo vse druge bratske organizacije. O drugih točkah razmotrivanja ne bom tukaj omenjal, ker nisem zmožen za to; saj bo konvenčna zbornica gotovo vse najboljše rešila. Se nekaj moram navesti, kako sem obhajal letošnji 4. julij. Moja draga hčerka me je povabila na obisk v Tower, Minn. Podal sem se torej na 600 milj dolgo rajžo in se srečno pripeljal v Tower k Antonu Gornik, kjer sem ostal dva tedna. Pri Gornikovi družini sem se imel prav izbornp, kajti vozili smo se prav po gosposko v kočiji, brez konja. V itej stari slovenski naselbini (Tower) ugih so-l r. Med sem obiskal še več drugih rodnikov in prijateljev tem časom je pa prišla semkaj tudi moja starejša hči iz Pu eblo, Colo.; videl sem torej obe moje drage hčerke. Cez dva tedna zatem sem se preselil na Eveleth k rojaku John Repar tam pa živi naša teta; kjer se je pričelo zopet novo, veselo življenje. Pri nad vse prijazni Reparjevi družini sem ostal en teden; v resnici prav težko sem se loči I od njih. Tudi v Ev eleth usem se sestal z nekateri mi prijatelji in sorodniki, nakar sem se podal nazaj na Tower h Gornikovi družini. Mr. Anton Gornik je v pravem pomenu besede mož na pravem mestu; kakor se vidi, je tudi premožen, saj tako so mi dru gi ljudje pravili. K sklepu prav lepo pozdrav Ijam cenjeno Gornikovo druži no, obe moje drage hčere, John Repar j a in teto; tako tudi vse ostale sorodnike in prijatelje na Evelethu in v Tower ju. Frank Slabe, član društva sv. Cirila, in Metoda, št. 4. VABILO Najuljudneje vabimo vse Slovence in brate Hrvate, da pri dejo v nedeljo, dne 1. avgusta v Lemont, 111., ko bo slovesno blagoslovljen provincijalni dom Šolskih sester in zavetišče otrok. ♦ Slavnost se bo vršila po sledečem programu: Na griču imenovanem "Assisi," kjer se nahaja sestrski dom, bo ob 11 uri slovesna sv. maša na prostem. (Po chikaškem času ob 12. uri.) Ob 2. uri popoldne ali po chi caškem času ob 3. url blagoslov kapelice in doma . Temu sledijo govori v angleškem, slovenskem in hrvatskem jeziku. Vodstvo šolskih sester. -o—»- Lorain, Ohio. V pondeljek je doletela našo Slovensko naselbino velika čast, ko nas je posetil prevzv. škof ljubljanski/ dr. A. B. Jeglič. S kakšnim ve seljem smo brali naznanilo v časopisu, da pride prevzvišeni na Evharistični shod v Chicago in da pozneje obišče razne slovenske župnije. Tudi mi smo hrepeneli, da bi doživeli dan, ter naznanjal, da se bližajo Častitljivi gosti, ki so tedaj dospeli v Elyrio. Deset minut čez štiri so že pridrčali avtomobili pred našo cerkev. Rev. L. Vi-rant je pripeljal milostljivega g. škofa v spremstvu več slovenskih duhovnikov, kateri* je tukaj sprejel naš g. župnik, Rev. Kraker s farani vred. Častitljivi starček je takoj izstopil in se podal v župnišče, in kmalu potem v cerkev. Pri župnišču jih je nagovorila in pozdravila mala Miss Jakopin v spremstvu male Evelyn in Edvarda Svete, ki so škofu podali krasen šopek rož. Za tem se je začela procesija šolske mladine, za katero je korakala časti-i ta duhovščina ter škof v cerkev. Društvo Marije čistega Spočetja, št. 85. KSKJ ter Oltarno društvo fare sv. Cirila in Metoda sd napravili špalir. Prevzvišeni so nam dali dobra navodila in lepe nauke. Govorili so o dolžnosti mož, žen in otrok, katere moramo spol-novati kot katoličani, da si tako enkrat pridobimo večno življenje in zvellčanje naših ne* umrjočih duš. Podelili So nato sv. blagoslov z Najsvetejšim ter končali slovesnost v cerkvi. Vrnili so se potem v župnišče ter spotoma blagoslavljali množico, ki se je Obrala pred cerkvijo. Prihitela je mladina in poljubovala roko častitljivemu, prihitele so matere in očetje, mladeniči in dekleta, vsak bi se rad še enkrat ozrl na blagega višjega pastirja, štarčka, ki je že toliko prestal v svojem življenju za svoje slovensko ljudstvo, katero tako očetovsko ljubi. Njih "obraz je bil smehljajoč, a videlo se je, da čuti- jo to, kar čutimo mi, da je to naše slovo od njih. Le ena želja je bila nas vseh, da ljubi Bog ohrani dr. Jegliča ie mnogo let. Ob Šesti uri so se odpeljali naprej proti Clevelandu v West Park, kjer jih je zopet pričakovala velika množica. Nam je bilo žal, da nismo imeli škofa v svoji sredini vsaj en večer, kajti čez dan je bila veČina naših mož na delu, toda kljub temu se je cerkev napolnila z verniki. Cerkev je bila lepo okrašena s cvetlicami škof so za njih leta še jako čvrsti in agilni, in ko jih človek opazuje, takoj vidi, kako so navdušeni za delo za svoj narod. Vročina je bila neznosna ta dan, in bali smo se, da škof ne bodo mogli prenesti naporov dneva, ko^ napravili tako dolgo pot. Odpeljali so se od nas naprej, proti domu, proti lepi slovenski domovini. Ohranili jih bomo v svojih srcih. Naj. lenkost ni pri tem izostala, am jim Bog poplača njih trud in trpljenje dolgega potovanja, mi se jih bomo spominjali do konca življenja. Poročevalec. Slovenski škof Jeglič v Coloradi. Veličasten sprejem v Pueblo. Ko se je raznesla vesela novica, da nas obišče apostolski vladika Slovenije dr. A. B. Jeglič, škof ljubljanski, je naše verno ljudstvo v Puebli veselja vriskalo. Takoj se je sestavil posebni odbor, da pripravi vse potrebno za sprejem in bivanje visokih gostov v naši naselbini. Škofov dan. v Puebli je bil določen na dan 11. julija, za Denver, Colo., pa dan 9. julija. Ker je naš vladika Jeglič sin gorate Slovenije, zato smo vedeli, da ga bodo zanimale skalnate pečine, divnih Rocky Mountains. Zato se je že v petek popoldne 9. julija podala posebna deputacija Slovencev, pod Vodstvom Rev. Ciril Župana v Denver, Colo., po škofa, ter da potem celo družbo popeljemo v zanimive soteske divne Colorade. Deputacija je bila sledeča: John Butkovič, Andrew Petros, Peter Elich in John Germ, vsak s svojim avtomobilom. Poleg teh so bili še sledeči rojaki; Rev. Ciril Zupan, George Thomas, Joe Godec, Joe Fricel, John Simonich, Matt Kochevar, Joe Bozich, John Gorsich, Rev. Butala iz Jolieta, ki se je ta čas nahajal v Pueblo in Rev. Bernard iz Chicaga, po narodnosti Ceh. Pueblo smo zapustili okoli pol štirih popoldne in ob 7. uri zvečer smo bili že- v 120 milj oddaljenem Denver ju. V slovenski cerkvi, ki je bila natlačena denverskih Slovencev, so imeli večernice, in škof Jeglič so imeli pridigo. V soboto zjutraj ob 8. uri smo se poslovili od prijaznih Denverčanov ter odšli s škofom Jegličem, njegovim začasnim tajnikom Rev. Markežem in Rev. Omanom, duhovnim vodjem K. S. K. Jednote proti Colorado Springs. Krasno jutranje solnce je svetlo odsevalo ter pošiljalo žarke na veličastne vrhove skalnatega pogorja. Pot proti Colorado Springs je divna. Vije se med zelenimi travniki, skozi valovito nižino v znožju divnih Rocky Mountains. Vsi smo umolknili, vsak je imel svoje misli ter premišljeval to božje stvarstvo. Okoli 11. ure pridemo v Colorado Springs, svetovno znano letovišče, polno turistov iz vseh nimivosti v Colorado Springs, in smo iste odložili na nedeljo po shodu v Pueblo; zato smo jo takoj odrinili skozi takozvani Dead Mans Canon proti prijaznemu Canon City, Colo. Pot je k»*sna ter se vije kot kača vedno višje in višje v srce skalna, tih sotesk in gorovja. Nekako v višini 9,500 čevljev smo se ustavili, da si nekoliko ogledamo divno okolico. Človek ne more popisati krasnega razgleda s teh divnih gora, najrajše bi bili ostali za vedno tam ter uživali to naravno krasoto. Gospoda škofa je okolica nadvse zanimala, njegov tajnik Rev. Markež je bil pa jako zaposljen s tem, da je vse zanimivosti popisal. Rev. Omanu je pa srce vzrastlo tako veliko, da je moral dati duška s tem, da je zapel ono znano slovensko pesem: "Slovenski fantje saj smo mi . . ." Moja ma- pak povspel sem jo visoko in Rev. Omanom sva jo zažingala tako lepo in milo, da so pričeli pope vati vsi, tudi sam g. škof, ter so potem še sami ponovili ono znamenito pesem: "Popotnik pridem čez goro, od doma jemljem še slovo, in kamor se oko ozre, povsod se mi nov svet odpre' "Od, domovina Slovenija, kje ležiš? ki jezik moj mi govoriš Daleč si od nas, toda tVoj škof te pozdravlja." Tako približno je vzkliknil vladika Slovenije v coloradskih gorah v soboto, dne 10. julija, 1926. Vsi smo bili židane volje, naj bolj pa g. škof Jeglič in Rev Oman. Nato je nas vse še Rev Butala postavil v vrsto in fotografiral. Naš kažipot Rev. Zu pan pa izviečejo iz popotne tor bice lepo zavito steklenico, ter jo podajo meni, rekoč: "Nate John, vam jo najbolj zaupam, pri vas je na varnem! In ni se motil Rev. Zupan Pregovor pravi, da je Bog sam sebi najprvo brado ustvaril, in tako 'sem tudi jaz steklenico odprl, pokusil, in ker je bilo jako tečno, sem pokusil še enkrat in pokušal bi bil še nadalje, ako ne bi bil v tem trenotku priskočil junak Elich, ter steklenico zgrabil. On je potem pošteno razmeril vsem jednako vsaj tako je on trdil, jaz seveda nisem to pot prišel v poštev Zasedli smo zopet svoje prostore v avtomobilih ter nada ljevali svojo pot proti Canon City, Colo., kamor smo dospeli ob 2. uri popoldne, in sicer i opatijo očetov benediktincev Opat nas je nad vse ljubeznjivo sprejel; s škofom sta se razgo-varjala v nemščini. Nato smo odšli v Stratmore Hotel, kjer je za našo družbo naročil juži-no ljubeznjivi opat Right Rev. Cyprian Bradley. Kosilo se je nam dokaj pri-leklo, po kosilu smo se pa takoj podali na znamenito goro Royal Gorge. Pot do tja je precej strma, toda ne tako, kakor pa pot nazaj. Royal Gorge se nahaja med Canon City in Salida, Colo. "Da človek v resnici zapopade to veličastno naravo, jo mora v resnici videti. Da pa tudi rojaki, ki še niso nikdar videli kaj takega, dobijo vsaj bližnjo sliko, hočem to Sotesko vsaj deloma orisati. Ta skalnata soteska je približno 20 milj dolga na dnu od 50 do 100 čevljev, in na vrhu od 150 do 200 čevljev široka, ter nad 2,600 čevljev globoka. Skozi ta prepad se vije kakor kača valovje reke Arkansas, poleg nje pa znamenita Rio Grande železnica, ki popelje potnika v solnčno Californijo. V Royal Gorge je tudi znameniti viseči delov Amerike. Colorado Springs je prav čedno mesto;' most.' Most, ki je vdelan iz ene leži v znožju znamenitega Pikes strani skalnate soteske, v drugo Pika. Ta 14,600 čevljev visoka j stran. Po njem teče Rio Grande gora se veličastno vspenja v gosto meglo, in je najbrž tačas tam padal sneg. Ker je bil cilj našega kažipota, Rev. Ciril Zupana Canon City in tamošnja' opatija očetov benediktincev, zato si ni- žcleznica, pod mosto se pa vije valovje reke Arkansas. Človeku nehote utripi je srge, ko zre na te velikanske prepade; neka skrivna moč te pa vleče vedno in vedno bližje. > In to znamenito gorovje siio smo mogli ogledati nobenih za- hoteli pokazati našim milim go- stom, zato smo se ustavili na višini 8,000 čevljev, od koder je na vse strani divni razgled v daljavo na skalnato pogorje, še bolj divni in nad vse zanimiv, a obenem tudi strašen pogled v globočino Royal Gorge. Človeku kar sapo zapira. In res vsi smo obmolknili in premišljevali delo onega, vsemogočnega Boga, ki vlada nebo in zemljo. Z Rev. Omanom iri Rev. Butala smo se podali do 300 čevljev globoko v prepad, ki vodi v nižino, oprijemši se skalovja. Od tam je krasen razgled v globočino pod teboj. Skoro navpično v globočini kakih 2,500 čevljev se ti kaže viseči most, svetovno znani Hanging Bridge. "Kako je vse to nastalo?" je nehote vzkliknil Rev. Oman. "Ali velikanske vode ali potresi, ki so naredili to velikansko odprtino v zemlji ?" In zopet smo se spomnili na Stvarnika sveta. Vrnivši se nazaj iz prepada, smo srečali vladiko Jegliča, ki so bili na potu v globočino. In komaj smo jih pregovorili, da so se vrnili. Toda povedati smo jim morali zanimivosti visečega mosta. Še enkrat smo se ozrli na te orjaške pečine, in ta čas je pa porabil Rev. Butala, da je zopet sprožil svojo mašino in spremstvo vred z g. škofom Jegličem je bilo slikano na vrhuncu Royal Gorga. Zasedli smo zopet svoje prostore in se vrnili nazaj proti Canon City. Pot proti Canon City je bolj kratka, zato pa tem bolj strma. In ko prideš na vrh holma, se ti odpre krasen razgled v daljavo. Nehote sem se spomnil prizora ravno na tem mestu pred dvemi leti in zasmejal sem se. "Cemu se smejete?" me vpraša Rev. Butala. In povedal sem mu, da se je pred par leti tukaj mudil Joli-etčan Josip Zalar in ravno od tukaj opazoval okolico in zvrti-lo se mu je v glavi, da si je prikriti ter vzkliknil: O Jeruzalem!" In res v daljavi se ti dozdeva, da so velikanske pečine in strmi goli grebeni med katerimi se vije pot kot kača, in po kateri se moramo peljati mi. Vsako sekundo ti preti smrtna nevarnost, ena a reč napačno prj^vtomo-bilu, in z Bogom ta 4fet, kajti pobrali bi nas daleč v globočini. Zaradi tega ni čuda, da se človeku, ki prvič vidi to naravno stavbo, res vrti v glavi. Gotovo se je kaj takega pripetilo tudi mojim tovarišem, kajti nobenega glasu ni bik) slišati od nikoder, dokler nismo prišli v nižino. Tam so se pa zopet jeziki razvozlali in vsak je hvalil krasoto teh gorskih velikanov. Nazaj grede smo si še ogledali opatijo benediktincev. Opat, iskreno dobra irska duša je dovolj tudi poučen v nemščini in s škofom Jegličem so se pogovarjali v nemščini, ko so ogledovali veličastno stavbo. Ker se je že bližala peta ura popoldne, zato nismo smeli gu-biti časa; poslovili smo se od prijaznega opata Rt. Rev. Brad-ley-a ter se podali na naš zadnji cilj, v Pueblo. Kakih 10 milj pred Pueblo je nas čakalo nad 100 avtomobilov lepo okrašenih in polnih slovenskega ljudstva, došlega naproti, da pozdravi svojega nekdanjega višjega pastirja, vladiko Jegliča. Veličastna je bila to procesija in vsak je bil ginjen do solza. Pred farovžem se je nabralo na stotine ljudstva, ki 'so želeli videti škofa Jegliča. In ko se je apostolski vladika prikazal, ni bilo navdušenja konca. V kratkih besedah jih je pozdravil; in nato smo se odpeljali v cerkev, kjer je bilo zbranih veliko vernikov; podelili so nam g. škof apostolski blagoslov ter potem šli v farovž na nekoliko okrepčila, nakar so se vrnili v cerkev, kjer so spove-dovali pozno v noč. Drugi dan ob pol deseti uri (Dalje oa 3. strani) ' so se zbrala vsa pueblska društva, v dvorani društva sv. Jo. Žefa, št. 7, K. S. K. Jednote. L)a, res lepo je bilo videti, ko so vihrale zastave vseh sloven-sko-hrvatskih društev skupaj. Nehote mi je prišel naprej pregovor: V slogi je moč. Bil sem ginjen do solz. Da, pue-blski Slovenci in Hrvati so 11. julija zopet pokazali, da v slogi je moč in da sloga jači in nesloga tlači. Stopili smo v vrsto in naredili špalir do cerkve, ki je bil štiri bloke dolg. Sv. mašo je - daroval Rev. Oman, (Tuhovni vodja K. S. K. Jednote. Slavnostno pridigo je pa imel ljubljanski vladika dr. A. B. Jeglič. Slovensko pevsko društvo "Prešeren" je pa pod vodstvom iz-' vrstnega pevovodja Jermana pelo latinsko mašo. Naj še omenim, da je Mr. Jerman tudi preskrbel godbo, ki je našo slavnost poveličevala, in sicer brezplačno pri orkestralni sv. maši. Po sv. maši so odšli vsi na svoje domove za nekoliko okrep-čila. V farovžu se je pa pripravilo južino za goste in kakih 50 drugih, kolikor so pri tem razmere in prostor dopu ščali. Ker je bil čas kratek, ni bilo mogoče kje drugje kaj več narediti. Točno ob pol drugi uri popoldne so pričeli ljudje prihajati na vrt pred farovž. Ob 2. uri je že tam bilo par ti soč Slovencev in Hrvatov, ki so še enkrat želeli slišati vladiko Slovencev. Ob drugi uri otvori shod Rev. Zupan s tem, da naznani program ter predstavi pevski zbor "Prešeren," ki nato zapoje ameriško himno "America" in slovansko himno "Hej Slovani." Sledili so potem lepi govori: Rev. Markeža, Rev. Butala, Rev. Omana, Matt Koche-varja, Jchn Butkoviča, John Germa in škofa Jegliča. V imenu slovenske mladine je škofa Jegliča v lepih besedah pozdravila Miss Mary Petros. V imenu članov in članic K. S. K. Jednote v Rueblo, Colo., je lepo pozdravila Rev. Oman-a Miss Rachel Culig. V imenu dečkov visokošolcev je pa pozdravil Rev. Markeža kot učitelja mladine v domovini Anthony Kolbezen. Ljudstvo je bilo navdušeno in tudi do solz ginjen*; saj je bil med njimi mož. Jtaterega so že enkrat vsi videli To je bilo takrat v mladih letih, ko so prejeli zakrament sv. birme, nekateri tudi zakrament sv. krsta. In ta mož je sedaj zopet med njimi; prišel je, da jih še enkrat vidi, da nas prisrčno pozdravi ter nam zakliče morebiti zadnji: Z Bogom. In ko jim je apostolski vladika voščil srečo in želel božjega blagoslova in nazadnje zaklical prisrčni z Bogom, ni ostalo nobeno oko suho. Tako je prišel čas odhoda. Shod se je ob pol štirih popoldne zaključilo; škof so se še potem privatno razgovarjali z rojaki. Med tem časom so pa pripravili naši možje, Petros, Elich in Germ svoje avtomobile. Naložili smo škofovo prtljago in ono ostalih gostov, ter se odpeljali v spremstvu Rev. Zupana, Jos. Rusa, Peter Culig, Joe Pritekel, John Germ, Peter Elich, Andrew Petros, Rev. Butala iz Jolieta in nekaterih drugih proti prijaznemu mestu Colorado Springs, kjer smo hoteli pokazati našim gostom še nekatere zanimivosti Colorada, predno jih odpelje vlak proti vzhodu, v srce slovenskih naselbin. Vlak odhaja iz Colorado Springs ob 8:30 -zvečer, in mi smo prišli tjfr ob 6. uri, torej imeli smo dve uri časa. Takoj smo se odpeljali k znamenitim takozvanim Seven Falls. To je zanimivost visoko gori v skalovju, kjer pada voda preko sedem skal. Zares nekaj lepe- ker jim sape primanjkuje, toda to ni branilo našemu g. škofu da bi se ne podal do vrha. Vsi smo se čudili njegovi čilosti dasi že 76 let star; prav koraj žno je prehodil vseh 400 stopnic. Od tam smo se podali v znameniti Manitow, to je letovišče v znožju znamenitega Pikes Pi ka. Pogledali smo tam vse bolj površno, napili se one znameni te "soda" vode, ki izvira iz na ravnih vrelcev. Radi bi še pokazali takozvani Cave of the Winds, to je jama slična oni Postojni, samo manjša. Ker pa nismo smeli vlaka zamuditi, in ker smo hoteli še pokazati ta kozvani Vrt Bogov (Garden of the Gods), smo se takoj tja odpeljali ; žalibog, da se je že mra-čilo, in smo samo površno videli velikanske pečine rdečega kam na, nekatere prav podobne ži vali, na primer kamela, in zopet drugi podobno človeški ose bi. Vse to se je pa naredilo v dolgi dobi od solnca in dežja Ako te velikane opazuješ iz da ljave, misliš da tam stoji kak človek-velikan ali pa kaka ži val. Ko pa prideš bližje, pa ne vidiš drugega kot rdeč ka men. In to je oni znameniti vrt bogov v Colorado Springs Colo., ki je postal slaven po vsej Ameriki in kamor ljudstvo kar trumoma drvi, da vidi to naravno lepoto Colorade. Seveda ljudstvo pa tukaj tudi izra bi to v trgovske svrhe in nekateri v resnici delajo lepe dobičke. Torej Vrt Bogov smo samo iz daljave gledali, in to v polu-mraku. Ura je bila že osem in mi smo morali hiteti, da nam vlak ne uide; na večerjo ni bilo misliti; bilo je že prepozno. Ko pridemo na postajo, preskrbi Rev. Oman nekaj sadja, in to je bilo našim milim gostom za skromno večerjo. V tem času prisopiha vlak Rock Island železnice ; naši gostje so šli na vlak, kamor smo jih vsi spremili. Se zadnji pozdrav g. škofu in Rev. Markežu in pozdrav Rev. Omanu, in na veselo svidenje s slednjim zopet v Pitts-burghu, Pa. Sprevodnik je že klical "All on board!" Vlak se je pričel pomikati; še zadnji pozdrav z robcem in vlak je izginil iz pred naših oči ter za vedno odpeljal iz divne Colorade dr. A. B. Jegliča, škofa ljubljanskega. John Germ. o- Navdušen sprejem škofa Jegliča v West Park, O. V pondeljek večer, dne 19. julija je bil slovesen trenotek za našo malo slovensko naselbino v West Parku blizu Cleve landa. Ta dan je imela označena naselbina čast pozdraviti in sprejeti največjega moža Slovenije, prevzvišenega škofa Dr. A. B. Jegliča, škofa _ iz Ljubljane. Ko se je zvedelo, ta pride ta visoki gost tudi v Cleveland, so tudi vrli rojaki na West Parku iz srca zahrepeneli videti tega častitljivega moža, in želja se jim je spolnila. Takoj ko se je zvedelo, da se bo prevzvi-šeni na povratku iz Loraina malo časa mudil tudi v West Parku, že so pričeli s pripravami za čim lepši sprejem. Kar brž so hiteli po mlaje in cvetlice. Mr. John Lunder je malone vso noč risal in delal pozdravni napis na desko; ženske so pletle vence kakor za stavo ter hitele olepšati cerkev. "Naš nekdanji škof pridejo," so rekle. Ob 5. uri popoldne so se pričeli* že zbirati ljudje za sprejem. Društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 K. S. K. Jednote, ki je bilo glavni faktor pri tem sprejemu, je razvilo svoje zastave, ter je s kor-porativno vdeležbo članov in članic hitelo naproti škofu. Ko ga, slično onim Niagara Falls, i je došel pričakovanec, so se po-samo v majhni obliki. Do vi-' stavile v vrsto belo oblečene de-šine kakih 300 čevljev so na- klice z vrtnicami v rokah; popravljene stopnice. • Nekateri, j tem dečki, z» njimi pa člani dasi mladi, opešajo v sredini, društva Presvetega Srca Jezu- sovega in drugo občinstvo. Pred župniščem so napravili špalir prevzvišenemu, ki se je pripeljal iz Loraina okrog ure zvečer v družbi več gg. du hovnov. V imenu.mladine je pred cerkvijo pozdravila škofa Miss 01 ga Bezjak, Miss Mary Sammich mu je pa poklonila krasen šopek svežih rož. V imenu društva Presvetega Srca Jezusovega in naselbine je pozdravil škofa Mr. Josip Grdina, tajnik označenega društva. Izpred župnišča se je napotil prevzvišeni v cerkev, kjer je imel pridigo, namenjeno west-parkškim Slovencem. "Le ljubezen zamore napraviti tak sprejem," je rekel g. škof svojem pozdravnem nagovoru na rojake, ko je videl, da ga tudi v tujini še ljubijo. Nato jih je v krasnem govoru navduševal za lepo krščansko krepostno življenje po božjih zapovedih, ter jih bodril, da naj ostanejo še v bodoče zvesti Bogu, sv. Cerkvi in narodu. Marsikomu je pri tem porosilo oko, videč svojega nekdanjega visokega nadpastirja, ki ga je še v stari domovini potrdil pri sv. birmi Kristusovega vojaka. Pri tem se je gotovo vsakdo tudi spominjal velikih zaslug, kate re si je sivolasi vladika Jeglič iztekel za Slovenijo, tekom 28. letnega škofovanja in to v najbolj kritičnih časih. Spoznali smo, da škof Jeglič ljubi Slo-vepce tudi tukaj v tujini. Saj jim je vedno svetoval: "Ah, kaj ne? Le lepo krščansko ži vite, varujte se greha in srečni boste že na tem in na onem svetu v nebesih!" K sprejemu škofa Jegliča so prihiteli ne samo Slovenci iz West Parka, ampak tudi Polja ki, Italijani, Irci in drugi. Po pridigi škofa je sledil blagoslov z Najsvetejšim. H koncu se je Rev. P. Hyland župnik na West Parku v angleškem jeziku iskreno zahvalil škofu pred altarjom, ter časti-tal Slovencem, da jih je obiskal tako visoki gost Iz stare domovine. Na to so cerkveni pevci zapeli v slovenščini, krasno himno: "Presvetemu Srcu, slava!" in Zahvalno pesem; slednjo so peli vsi navzoči verniki cerkvi. Iz src jim je priki-pevala zahvala Bogu za ta lepi trenotek, da še enkrat vidijo in slišijo svojega ljubljenega bivšega nadpastirja, ki jih že z utrujeno roko blagoslavlja — zadnjikrat. Po pridigi in blagoslovu so naši ljudje pred cerkvijo kar obkolili g. škofa; vsak mu je hotel poljubiti prstan. Prevzvišeni se je razgovarjal prav po domače s prisotnimi možmi in ženami o njih življenju, delu in okoliščinah od kod je kateri doma. Mr. John Cimperman je pojasnil g. škofu, kako je bila ta župnija ustanovljena in je omenil, da je zelo težavno, ker nimajo slovenskega duhovnika za spovedovanje in pridige. Za take prilike je treba iskati vedno od drugod pomoči. Iz cerkve so verniki spremili g. škofa do župnišča; tam so pa še vsi čakali in stali, da ga še enkrat vidijo, ko se vrne iz farovža. Pri tej priliki je Rev. Hyland prosil g. škofa, da naj še enkrat podeli zbrani množici svoj apostolski blagoslov. , Kakor Kristus na oni gori, predno je odšel v nebesa, je prevzvišeni dvignil svojo desnico ter blagoslovil zbrano množico, ki je padla na kolena, da dobi zadnji blagoslov iz rok slovenskega škofa. Nato se je odpeljala družba s škofom vred proti Clevelandu. "Z Bogom!' so mu klicali rojaki, ko je stopil v avtomobil. Verni Slovenci v mali westparkški naselbini ne bodo nikdar pozabili večera 19. julija, ko'je bival med njimi slovenski škof iz dalnje< Ljubljane. - o ■ GOVOR počasi škofu dr. Jegliču v Collinwoodu (Cleveland), O. (Govoril dne 16. julija zvečer v Slovenskem Domu. A. J. žužek.) "Prevzvišeni! — Govoril sem z vami v Chicagu ob priliki svetovnega Evharističnega kongresa in vam izročil pozdrave naše * Cleveland-Collinwoodske naselbine s prošnjo, da nes postite osebno s svojim obiskom. Kratek čas, ki nam je bi: tam na razpolago za osebne razgovore ni dopuščal, da bi vam povedal v imenu naših dobrih Slovencev, kaj čutijo, kako se radoste, kako želno pričakujejo, da vam izrazijo hvaležnost, da vam povedo; da so ostali zvesti načelom vere, da ljubijo rodno grudo in ljudi, ki ji stoje načelu; spoštujejo svetost ' in predstavnike svete Cerkve. "Mož, ki je bil voditelj ljudstva celo polovico stoletja, bodisi na verskem ali narodnem polju je danes med nami. On je bodril in blagoslavljal delo naše vseučiliške mladine, katere pogumu in odločnemu krščanskemu nastopu se danes divijo drugi narodi. On je blagoslavljal delo našega nepozabnega dr. Janeza Evangelista Kreka. On je žrtvoval vse svoje, trkal in trkal na dunajska vrata, da je tedanja vlada dovolila prvo vseslovensko srednjo šolo. On je molil in vzgajal mladi naš narod, da je ostal moralno zdrav in, da se je organiziral v nešteto verskih, politič nih in mladinskih organizacijah, iz katerih veje edino privi narodni duh, na kateri sloni bodočnost slovenskega naroda. Narod, ki moralno propada, nima bodočnosti — določen je smrti, kar nam priča zgodovina. Narod, ki ne spoštuje učenosti in izobrazbe, zida stavbo na prazno skalo. Mož, ki je danes med nami, je pretrpel gorje svetovne vojske. Ko so barantali za našo zemljo, je hitel v Pariz, da bi pomagal rešiti, kar se rešiti more. Videl je propast stare nemške Avstrije in sodeloval je, ko so stvarili Jugoslavijo, današnjo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta mož, ki je zidal, branil, vstvarjal in blagoslavljal vse, kar je dobrega in zdravega med slovenskim narodom, je naš dobri in nepozabni knezoškof dr. Anton Bo-naventura Jeglič. "Prevzvišeni, sprejemamo vas kot poslanca božjega, pozdravljamo vas kot odposlanca narodnega, objamemo vas kot očeta dobrega in želimo, da bi vsaj nekoliko občutili ljubavi, ki jo čutimo mi do vas. Poglej te radost na obrazih navzočih in v tej radosti berete hvaležnost, ki jo čuti slovensko srce, do svojih neustrašenih voditeljev. V tej radosti vidite delo svojega življenja, in lastno zavest, da vaše delo ni bilo za man, da smo ostali zvesti naukom, ki smo jih slišali iz vaših ust, in prevzeti od teh naukov postali koristni udje Človeške družbe in naše nove domovine — naših Združenih Držav Severne Amerike. "Dnevi, ko boste bivali med nami, so tako kratki, da se nam zdi, da nam je vaš obisk — vaše slovo od nas amerikanakih Slovencev. Zato se mi naj ne šteje v zlo, da vam s pozdravom : dobrodošli, izročimo nekaj srčnih želja pred vašim odhodom v domovino. Kadar se spomnim na dom, tam ob beli cesti pod zelenim gozdom, se mi vtrne solza: Tam je mir, tukaj drvenje in vrvenje, tam je zadovoljnost, tukaj tisto večno koprnjenje zasigurati si sveta sile, tam spoštovanje do izobrazbe, tukaj toliko veljaš, kar plačaš. Vsekakor pa nam tujina v drugih ozirih nudi boljše pogoje za Življenje in vdomači-li smo se, da f>i skoro rekel, da je rek pravilen; ubi bene ibi pa-tria. Vendar vseeno, daai lepa je tujina, lepša kakor domovina ni. 'Domovina, vi učeniki, naši očetje, matere, bratje, sestre, znanci in prijatelji, mi čutimo z vami, se veselimo z vami, vaš The North American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VAftA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomafa da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nas Vem vloga vedno više. URADNE URE: Ob delavnikih od t. do S. v soboto od 9. do S. in rre-£er od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Zs denarno po-ftiljstev od 6. do 8. pri stranskih vratih, aredo »večer. sorodnikom in znangem od (asa do časa gotovo poliljate denar v atari kraj; To delo izvršimo Vem točno in zanealjivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. napredek je naš napredek, vaš polet je naš ponos. Prevzvišeni, ljubimo vas, ljubimo domovino in ljubimo svojce. Ko se vrnete, vzemite seboj našo ljuba v, naše hvaležno srce, to vam damo, to vam poklanjamo, z zatrdilom, da je čvrsto in nepokvarjeno, ' kakor tedaj ko se je ločilo od domovine, vedno pripravljeno stati na braniku za vero, dom in narod. Povejte bratom v domovi ni, da le v združenju je moč in nikdo si ne želi bolj, kakor mi v tujini, da bi se vresničile one lepe Finžgarjeve misli v Kaci janarju, ko govori: Naš dom je lep in rodna so mu tla. Od sivih Karavank do Carigrada glasovi enega zvene jezika, in slutnja mi bodočnost lepo slika, da duh edinosti nekoč zavlada, da se zbudi iz spanja dolgega Slovenija, svobodna, mlada." o- Slavnost v Indianapolis, Indiana. Indianapolis, Ind., 16. julija. — (Ponatis iz lista "The Indiana Catholic Record"). Ob na vzočnosti več sto oseb je bil minulo sredo, dne 14. julija položen vogelni kamen nove slovenske šole cerkve Presvete Trojice na 907 Holmes Ave. Ta slavnost se je vršila zvečer ob 6:30 uri ob navzočnosti škofa Rt. Rev. A. B. Jegliča iz Ljubljane v Jugoslaviji. Omenjeno slavnost se je preložilo s torka na sredo, ker je bil škof Jeglič prvi dan zadržan vsled potovanja po Ameriki. Procesijo do slavnostnega prostora so tvorili zastopniki raznih cerkvenih in podpornih društev s svojimi zastavami, šolska mladina, ministrantje in duhovščina. Na čelu te povor-ke je korakal neki deček z veliko ameriško zastavo. Se prej in ves čas med polaganjem vogelnega kamna se je čulo ubrano potrkavanje iz stolpa slovenske cerkve. Špalir škofu sta tvorila društvo sv. Alojzija, št. 52 K. S. K. Jednote in društvo sv. Jožefa, J. S. K. Jednote. škofa je spremljal Rev. J. J. Oman, duhovni vodja K. S. K. Jednote iz Clevelanda, O. Rev. Kazimir Cverčko, domač župnik, dalje Rev. William F. Keefe in Father Leonard, O. F. M. iz In-dianapolisa. V vogelni kamen se je vdelalo zapečateno bakreno škatljo, kamor je bila položena posebna listina z zgodovino označene fare in več sto imeni darovalcev za zgradbo nove šole. Po končani ceremoniji je procesija krenila v cerkev, kjer je imel škof Jeglič kratko pridigo. Posebno je vernikom priporočal, da naj bodo stanovitni v veri, katero so prinesli semkaj že iz stare domovine. Na- šoli. Zvečer se je vršil v Gačniko-vi dvorani slavnostni sprejem v počast ljubljanskemu škofu z bogatim programom, petjem in raznimi govori. Škof Jeglič je nato odpotoval v Cleveland, O., da obišče še tamkajšnje slovenske fare. Prevzvišeni prelat je star že 76 let, toda izgleda navzlic temu še čvrst in zdrav. V Ljubljani pastiruje kot škof že 28 let in se je vdeležil Evharističnega kongresa v Chicagu; v staro domovino se vrne dne 1. avgusta. Šola Presvete Trojice šteje 425 učencev. Stavba, ki bo merila 110x64 čevljev bo narejena v romanskem slogu iz opeke in kamna. Skupni stroški so pro-računjeni na $70,000. V gornjem nadstropju bo velika dvorana (avditorij) z odrom, balkonom in dvema sobama za društvene seje. • V veliki dvorani bo prostora za 900 oseb. V prvem nadstropju bo šest šolskih sob. V pritličju bodo klubovi prostori, kegljišče, bi-Ijardnica, kopališča in naprava za centralno kurjavo. 2e pred štirimi tedni se je pričelo s kopanjem pritličja in gradbo do prvega nadstropja tako, da bo nova šola do jeseni še popolnoma gotova za rabo. o-- Novice iz Springfield, lili Nemško-slovenski misijonar Iz Westfalske. Le redki so slučaji iz misijonskega življenja slovenskega naroda, da bi se kaki drugoro-dec priučil našega jezika v svr ske. Naši ljudje so č. g. Ten-sunderna z velikim zanimanjem poslušali. Stavili so mu sto in sto vprašanj o tem in onem na Westfalskem. Pri tem prijetnem kramljanju je večer naglo potekel. Drugi dan je č. g. v naši slovenski cerkvi maševal in še isto dopoldne spet odpotoval v Cleveland. Č. g. Tensundern nam je pripovedoval, kako lepo so \vest-falski Slovenci organizirani v katoliška društva in klutje. Imajo krasen pevski zbor in če se ne motim tudi svojo slovensko godbo. Celo svoj lastni slovenski list "Naš Zvon" izdajajo v Bottrop-Boy, Westfalen. Odpadnikov od vere in naroda tam ne poznajo. Bi li ne bilo primerno, ako bi se nekaj ameriških Slovencev naročilo na westfalski "Nas Zvon?" C. g. Tensundernu sem zelo hvaležen za njegov prijazen in prijateljski obisk. Razvide! sem. kako pač sam Bog poskrbi za Slovence, ki so mu tudi v tujini zvesti, da celo trdemu in pristnemu Nemcu podeli milost slovenskega jezika, in kako duhovniku ni nič pretežavno, da le služi v dušni prid ljudstva, katero mu je Bog izročil v varstvo in oskrbo. Sam Bog naj z obilim svojim blagoslovom ostane z misijonarjem Tensundernom in njegovimi Slovenci. Rev. F. S. Mažir. Uspešen avijatik. Dne 20. julija ti. L je major ho pastirovanja Vaših ~Sloven- j C*rl sPatz v enem samem dne" cevv v tujini. Med Nemci je pač Rev. Božidar Tensundern, pomožni župnik pri cerkvi sv. Lamberta v Gladbeck na Westfalskem, edini. Temu pravo apostolskemu nemškemu duhovniku so se zasmilil tamošnji Slovenci, ki so na stotine zapos-ljeni v rudokopih in pri drugih obrtih. Podal se je v Ljubljano ter se tam priučil slovenskega jezika v pismu in govoru docela perfektno. Koliko truda je to moralo stati pristnega Nemca, pač mi Slovenci najbolje razumemo, mi, ki smo imeli toliko prilik v starem kraju biti priče klavernim poizkusom raznih Nemcev, ki so skušali priučiti se našega težkega jezika iz zgolj denarnih razlogov. Rev. Tensundern je prišel na Evharistični shod v Chicago z namenom, da bi prinesel nam ameriškim Slovencem pozdrave od svojih slovenskih župljanov ter da bi proučeval ameriške razmere po slovenskih naselbinah v prid bodočega svojega delovanja med našimi ljudmi v Nemčiji. Vsi smo se mu čudili, ko je pri slovenskem shodu v dvorani Kolumbovih vitezov govoril vu s svojim aeroplanom preletel razdaljo 1,600 milj iz mesta Washington, D. C. v San Antonio, Texas. glaŠal je, kako imajo tudi Slo- o naših rojakih na Westfal-venci lepo priložnost v tej adop- skem. Slovenščino je rabil tirani domovini, da lahko delu-! pravilno, celo naglas je bil lepo jejo na cerkvenem in verskem slovenski polju. K sklepu je želel fara-nom cerkve Presvete Trojice največ uspeha v vseh zadevah, osobito pa še pri novi šoli. Nato je sledil blagoslov z Najsvetejšim, katerega je podelil škof Jeglič. Cerkveni pevski zbor je pri tej priliki krasno nastopiL Tem povodom so veliki altar nad vse krasno olepšale Šolske sestre iz reda sv. Frančiška, ki podučujejo na tej Kanadi je znano. Kanada je dežela velikih prilik. Kanada obsega 358 milijonov akro v ^rodovitne zemlje za farmarje, od te se pa obdeluje samo 140 milijonov akrov. Tudi kanadskim farmarjem je poznano Trinerjevo grenko vino; tudi ti so prepričani o njegovi zanesljivosti. Mr. George Stecun nam je nedavno iz Leduc, Alberta, Canada, pisal sledeče: "Trinerjevo grenko vino je pomagalo že mnogim farmarjem v naši okolici." Ce gre star kanadski farmar kupit želodčno toniko, on vedno zahteva Trinerjevo grenko vino.« To je neprekosno zdravilo osobito sedaj v polet- Ni čuda, da je žel nem času, ker : čisti črevesje, mnogo pohvale in občudovanja, odvrača zabasanost, ki se v tej Že tam se mi je priljubil in dobi rada pojavlja vsled pre-povabil sem ga v Springfield, membe pitne vode. Druga Kmalu po kongresu je tudi pri- zdravila za poletni čas so slede-šel. Veseli smo ga bili in to ča: Trinerjev Liniment za tem bolj, ker je obiskal nekaj i utrujene noge, Trinerjev zdra-tukajšnjih Slovencev, ki so svoj vilni obliž za rane, Trinerjev čas bili ravno tudi v Gladbecku preganjalec komarjev (Mosqui-aaposljeni v premogokopih. Ta- to Chaser). Ako teh zdravil krat so tamošnje Slovence le morda ne morete kupiti v bliž-včasih obiskovali slovenski du- nji lekarni, pišite na: Joseph hovniki iz Kranjske in Štajer- Triner Co., Chicago, 111. (Adv.) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE« Izhaja vsak torek. Lastnima Kranjako-Slovenske Katoliške Jed note v Združenih državah ameriških. 6117 St. Clair Ave. Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 3612 CLEVELAND, OHIO Za člane, na leto ________ Za nečlant ____________________ Za inozemstvo Naročnina. ...SO.84 ...$1.60 ...$3.00 OFFICCIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. ______Issued every Tuesday _ OFFICE: 6117 St. Clair Ave. Telephone: Randolph 3812. CLEVELAND, OHIO IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE RAZPIS ASESMENTA ZA ONEMOGLE ČLANE Člen XLI., točka 203, zadnji odstavek Jednotinih pravil se deloma glasi: "V svrho pokritja izplačevanja podpor za onemogle, plača vsak član (iea) Jednote meseca junija vsako leto 25 centov." Omenjeni asesment ni bil meseca junija t. 1. razpisan, marveč je bil potom določila brata glavnega predsednika Jednote odipžen na poznejši čas. Zato se službeno naznanja, da meseca avgusta plača vsak član in članica poleg rednega asesmenta tudi 25 centov v onemogli sklad. Cenjene tajnike in tajnice krajevnih društev se tem potom opozarja in prosi, da omenjeni onemogli asesment 25 centov od članstva tekom uvgusta meseca t. I. blagovolijo kolektati. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik. IMENA DELEGATOV IN DELEGATINJ ZA XVI.! KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE Za društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111.: Louis Zeleznikar, John Zefran, Frank Grill, Frank Banich. » Za društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111.: Jakob £ega, John Živetz st., John Filak, Louis Kosmrl, Dr. M. J. Ivec, Anton Russ Za društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111.: Joseph Klepec. Za društvo ev. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn.: George Nemanich. Za društvo sv. Družine, št. 5, La Salle, HI.: Joseph Gende. Za društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo.: Joseph A. Stanko, Matt J. Kochevar, Joseph Russ, Dr. Jos. F. Snedec, Peter Culig st., Frank Boitz. Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111.: Frank Terlep. Za društvo sv. Janeza Kfstnika, št. 11, Aurora, 111.: Joseph Fajfar. Za društvo sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., Martin Mu hichK Ignatz Pancar. Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont.: John - Male rich. Za društvo sv. Roka, št. 15, Pittsburgh; Pa.: Vinko Besal. Za društvo sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn.: Joseph Jakše. Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 20, Iron wood, Mich.: John Simonich. Za društvo sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa.: Rev. Albin Moder Za društvo sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O.: Michael Ho-chevar. Za društvo sv. Vida, št. 25, Cleveland, O.: John Gornik, Rev. B. J. Ponikvar, Leo Kushlan, Dr. M. F. Oman, Anton Strniša. Za društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111.: John Gregorich, Frank Laurich, Simon Setina, John Lekan, Joseph Sitar, Frank Skul ml. Za društvo sv. Petra, št. 30, Columet, Mich.: Math F. Kobe. Za društvo Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa.: Joseph Pavlakovich. Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans.: Peter Majerle jr.. Za društvo sv. Barbare, št. 40, Hibbing, Minn.: John Čov- sha. Za društvo sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa.: John Jev-nikar. Za društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa.: John F. Si-monič, Anton Malešič. Za društvo sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont: Frank Petelin. % Za društvo Vitezi sv. Florijana, št. 44, South Chicago, 111.: John Likovich, Martin GolobiČ. Za društvo sv. Frančiška Serafinskega, št. 46, New York, N. Y.: Frank Potočnik. Za društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111.: Frank Kozjck. Za društvo Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa.: Math Ivanich, Miehael Bahor, Louis Rihtarsieh. Za društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind.: Rev. Kazimir Cvercko. Za društvo sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111.: Frank Jerina, August Cepon. Za društvo sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo., Joseph Sedmak. • ' t_ Za društvo sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo.: Rev. Geo. M. Trunk, Matt Yamnik. Za društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y.: Alois Cešark. Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveieth, Minn.: George Brince, Frank Peterlin. Za društvo sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O.: Michael Pavlakovich. Za društvo sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O.: Ignao Godec, Anton Kordan, Anton Globokar. Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa.: John Skoff, Joseph Yagušič. Za društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65 Milwaukee, Wis.: Frank Francich, Luka Urankar. Za društvo sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo.: An- ton Muich. Za društvo sv. Antona, št. 72, Ely, Minn.: Louis Perušek Za društvo Marije Vnebovzete, št. 77, Forest City, Pa.: John Oaolin. « Za društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111.: Mary Ko-bal, Julia Gottlieb, Mary Gregorich jr. Za društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., Ignacij Grom. Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111.: Louise Likovich, Ursula Kucic. Za društvo Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa.: Josephine Fortun. Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O.: Frances Tomazin. Za društvo sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo.: Theresa Potochnik. Za društvo sv. Antona Padovanskega, št. 87, Joliet, 111.: Frank Skedel. Za društvo sv. Alojzija, št. 88, Mohawk, Mich.: Joseph N Rozich. Označeni delegat zastopa tudi društvo Marije Sedem Žalosti, št. 84" Trimountain, Mich.; društvo sv. Pavla, št. 118, Little Falls, N. Y., in društvo sv. Alojzija, št. 179, Elmhurst, 111. Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 91, Rankin, Pa.: R. G. Rudman., N Za društvo sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa.: Mary Novo-gradac Za društvo Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn.: Joseph J. Sterle, Joseph Virant. Za društvo sv. Alojzija, št. 95, Broughton, Pa.: Anton Ipa- vec. Za društvo sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, 111.: Frank Gospodarich. Ta delegat zastopa tudi društvo Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, 111. Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O.: John Juha:- ' Za društvo sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis.: Anton F. KozlevČar. Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo.: Mary Kocman. Za društvo sv. genovefe, št. 108, Joliet, 111.: Jean M. Težak, Mary Golobitsh. Za društvo sV. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa.: Anton Ha-bich. Ta delegat zastopa tudi društvo sv. Antona Padovanskega, št. 168, Hostetter, Pa., in društvo sv. Antona Padovanskega, št. 185, Burgettstown, Pa. Za društvo sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa.: Anton Ha-bich. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Antona Padovanskega št. 185, Burgettstown, Pa., in društvo sv. Antona Padovanskega, št. 158, Hosetetter, Pa. Za društvo sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O.: Joseph Lek-šan. Za društvo sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O.: Frances Brtoncelj. O.: Joseph Grdina. Za društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis.: Mary Lukškh Za društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich.: Frank Hrešček. Za društvo Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton, Pa.: Mrs. Dorothy Dermes. • • Za društvo sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn.: Mary Smolich. Omenjena delegat in j a zastopa tudi društvo sv. Cecilije št. 263, Ely, Mina.; društvo Marije Majnika, št. 204, Hibbing, Minn., in društvo Marije Vnebovzete, št 205, Ely, Minn. . Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O.: Anton Kauiek. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Jožefa, št. 175, Summit 111. Za društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O.: Ivana Pust Ta delegatinja zastopa tudi društvo Marije Pomagaj, št. 184 Brooklyn, N. Y. Za društvo Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn.: Helen Yurcich. Označena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Cecilije, št 200, Eveieth, Minn., in društvo Marije Čistega Spočetja, št. 202, Virginia, Minn. Za društvo sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111.: Agnes Mahovlich. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Ane št. 139, La Salle, 111. Skupno število dosedaj priglašenih delegatov znaša 113 in 39 delegatinj. Josip Zalar, glavni tajnik. IZ URADA DUHOVNEGA VODJE. Čas za izvršitev velikonočne dolžnosti je že davno prešel. Vendar pa mi manjka še nekaj potrdil od raznih društev. Zato prosim vse one tajnike in tajnice, kateri mi še niso poslali spričevala velikonočne spovedi, da mi to nemudoma pošljejo. Čas konvencije je tu in do takrat moram imeti svoje zadeve glede tega v redu. Prosim pa tudi, da mi pošljejo spričevala na zato pripravljenih polah. Te pole so narejene v obliki v kakoršni so zato, da jih je mogoče potem vezati in ohraniti v Jednotinih ar hivih. Prosim torej tajnike in tajnice, kateri ste poročila zanemarili, da jih sestavite takoj do prvega avgusta. Obenem pa se zahvaljujem vsem onim, kateri so svoja poročila že poslali in so skrbeli, da so bila zanesljiva. Kar ne ve ste za gotovo, poročajte kot negotovo. Prišlo je nekaj poročil, katera so kakor se kaže, bila vedoma nepravilno podana. Onih seveda ne morem pohvaliti. Bodimo vedno in povsod pošteni in zanesljivi. Laž je povsod laž in je greh in zelo poniževalna stvar, pa naj bo izgovorjena ali pa zapisana. Mož, na katerega besedo se človek vedno lahko zanese, to je pravi mož in vreden spoštovanja. Z bratskim pozdravom do vseh, vam udani, Rev. J. J. Oman, duhovni vodja. FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE za mesec junij, 1926. Asesment št. 6 1926. Za društvo sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., Frank Jerich. Dr. St. i Ptafc na M«». 6-26.i Smrtnine I'oikodnine Central bol. ikmIp Za društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo.: Anton Jeršin. 1----------$ 563.56 .-$ 1,000.0« $ 150.00 ' Za društvo sv. Veronika, št. 115, Kansas City, Kans.: K&ty 2___________ 927.87 _ 1,000,0« 200.00 Martincic. 3.......... 239.19 Za društvo Marije Milosti Polne, št. 114, Steelton, Pa.: Ma- 4 283.93 100.00___$ 100.00 rija Starašinič. 5........... 300.82 v ________ 47.00 Za društvo sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa.: Pauline Oso- T. _ - __ — — 200.00 lin, Mary Telban. 8 192.08 Za društvo sv. Jožefa, št. 122, Rock Springs, Wyo.: Matt 10____ 31.13 Leskovec. Ta delegat zastopa tudi društvo Marije Pomočnice, 1L ; 173.91 115.00 št. 17, Jenny Lind, Ark., in društvo Marija Zdravje Bolnikov, 12__________ 417.49 _ 1,00«.00 št. 94, Sublet, Wyo. 13_______ 99.16 Za društvo sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O.: Marija Hoge. 14 ...... 401.04 100.«« 80.00 Za društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111.: Frances Ter- 15.......... 261.12 ček. 16... 169.60 100.00 Za društvo Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, 17_________ 37.38 Minn.: John Verant. 20_____ 227.41 112.50 Za društvo sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind.: Mary Du- 21_________ 179.45 50.00 11.00 gar. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Ane, št. 23_______ 212.20 - 75.00 208, Butte, Mont. 24_____ 6.49 Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 135, Gilbert, Minn.: 26______ 1,213.37 ___ ______ 200.0«________ 323.00 Leo Kukar. 20.______ 924.66 _ 1,000.00 Za društvo sv. Družine, št. 136, Willard, Wis.: Ludvik Pe- 30._______ 415.79 200.00________ 173.00 rušek. 32 119.61 ____________1_______ 36.00 Za društvo sv. Cirila in Metoda, št 144, Sheboygan, Wis.: 33- . - 226.69 Rev. James Černe, John ,Udovich. 38_______ 206.88 0 Za društvo sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa.: Joseph 39_______ 22.44 ' » • • Kempelja. * <■ 40_:____ 160.46 10«.00 Za društvo sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O.: Dominik Blat- 41 .......- 355.35 88.50 nik, Anton Miklaučič, Joseph Lekan. 389.99 Za društvo sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn.: Anton 43^ 171.03 100.00 Kolar. ' 14_________ 346.66 . - Za društvo sv. Ane, št. 150,;Cleveland, O.: Mary Globokar, 45............ 116.42 _ 1,000.00___ 69.50 Mary Miklaučič. * 46— ...... 117.09 Za društvo sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111.: Fabi- 47______ 166.92 —— jan Markovich. 50................ 492.81 _ 1,000.00 Za društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburgh, Pa.: John 51........-..... 94.06 Pelhan. 52______ 410.68 500.00____ ____^_________ 32.00 Za društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn.: Mary Champa. 53 369.41 \ J Za društvo Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis.: 55.......* 248.20 — 35.50 Mary Falle. „ v < 55„____ 208.72 Za društvo Marije MagdSlene, št. 162, Cleveland, O.: Hele- 56-j____ 486.32 na Mally, Mary Bombaeh, Josephine Menart, Frances Debevc, 57 -...... 277.98 117.00 Antonija Znpan. 58___________ 134.55 122.00 Za društvo sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa.: Matt Bro- 59. - - — — 1«0.««_____ 104.00 zenič, Anton Paur, Kata Vidonič, Mijo Kovačič. 60__^___ 86.49 12.00 Za društvo Marija Pomagaj, št. 164, Eveieth, Minn.: Mary •1______ 221.10 Shukle. 62_____ 39.40 » Za društvo Marija Pomoč Kristjanov, št 165, West Allis, «3_____________ 503.80 100.00 Wis.: Angeline Pishkur. 64..............- 303.99 350.00___ 100.00 Za društvo sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem, Pa.: Charles M. U.............. 315.13 200.00 Kuhar. ^ 69 . 51.88 Za društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.: Frank Matoh, 70___ 149.14 Anton Leskovec jr., Karol Skebe. 72_____ 262.03 90.OO Za društvo sv. Ane, št. 170, Chicago, 111.: Ana Frank, Ome- 73...... .... 49.12 njena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Rozalije, it. 140, 74............ 133.33 v 52.50 Springfield, 111. 75_4__- 77.66 • 16.00 Za društvo sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn.: Rev. 78- 442.89 _ 2,000.00 Alojzij Pirnat. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Bar- 79......----- 134.39 , 1 bare, št. 97, Mount Olive, 111., in društvo sv. Štefana, št. 197, St. 80 ...... - 372.10 Stephen, Rice, Minn. 81. .... 75.01 • * 13.00 Za drultvo Pmvetega Srca Jezusovega, #t 172, West Parit (Dalje s« «. stresi) Mladinski oddelek. FINANČNO POROČILO za mesec junij, 1926. št. Plačana vsota Ustanovljena v Jolietu, III., dae 2. aprila 1894. Inkorperirana v Joti** državi Illinois, dne 12. januarja, 1808/ GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.43%; solvenfnost mladinskega od delka znaia 135.42%. Od ustanovitve do 1. julija 1926, znaša skupna izplačana podpora $2,70934.0(7 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 02nd St, Cleveland, Okle. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, Puefelo, Gek. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III. podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Am, l>iiij|ii. Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Pomožni tajnik: Steve G. VertJn, 1004 N. Chicago St, Joliet, QL Blagajnik: John Grabek, 1012 N. Broadway, Joliet, lil. Dubovni vodja: Rev. J. j. Oman, 3547 E. 80th St, Cleveland, Ohla. Vrhovni zdravnik: Dr. J os. V. Grahek, R. 303 Amer. Stat« Bank Bldg. 000 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa. NADZORNI x)DBOR: Frank Opeks, 26—10th St, North Chicago, J1L John Jerich, 1849 W. 22nd St, Chicago, I1L John Germ, 817 East MC" St, Pi*blo, Colo. * John Zulich, 15301 Waterloo Rd, Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St, Chicago, III. Fraak Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Mum, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Imenik krajevnih dr. K. S. K. J. m njih uradnikov. SV. St l.-DRUSTVO CHICAGO. ILL. — Predsednik John Zefran, 2723 W. 15th St. Tajnik Louis 2eleznikar, 2112 W. 23. Place. Blagajnik Frank GriU. 1818 W. 22nd St. Bolniški tajnik Silvester Hrastar, 2123 W. 21st PL, društveni zdravnik I>r. Joseph E. Ursich, 1901 W. 22nd St. cRdna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani cerkev sv. Štefana. At 2-DRUSTVO SV. JOŽEFA. JOLIET, ILL.— Preds. Jacob Šega. 811 N. Hickory St. Tajnik Louis Koš-mrl, 1004 N. Hickory St. Blagajnik John Filak, 1203 Elizabeth St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli. St. 3-DRUŠTVO VITEZOV 8V. JURIJA, JOLIET, ILL— Preds. John Nemanich, 302 Stone St. Tajnik Pejer Musich, 1207" N. Center St. BTagajnik Frank Pire, 314 Smith Ave. Mesec. seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šoli. Št 4.-DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, TOWER, BONN. — Preds. George Nemanich, Box 741, Soudan, Minn. Tajnik Fr. Schweiger, Box 835, Soudan, Minn. Blagajnik Joseph Erchui, Box 665, Soudan, Minn. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani v To-werju. Št. 5.- DRUŠTVO SV. DRUŽINE, LA SALLE, ILL. — Preds. Alois Be-denko st, R. 1. Edwards sve. Tsjnik Jos. Spelich, R. F. D. No. 1. Blagajnik Joseph Gende, 70—2nd St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v slovenski cerkveni dvorani. št 7- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, PUEBLO .COLO. — Preds. John D. Butkovich, 1201 S. Santa Fe Ave. Tajnik John Germ, 817 East "C" St. Blagajnik Peter Culig, 1227 S. Santa Fe Ave. Redna seja se vrši vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v lastni dvorani. Št 8.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, JOLIET, ILL.— Preds. Fr. Terlep. 1407 N. Hickory St. Tajnik Matthew Buchar, 706 N. Broadway. Blagajnik John Kralj, mL, 1205 N. Hickory St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari šoli cerkve av. Jožefa. it lO-DRUSTVO SV. ROKA, CLINTON. IOWA. — Preds. John Stefa-nič, 609 Pearl St, Lyons, Iowa. Tajnik in blag. John Tancik, 609 Pearl St, Lyons, Iowa. Redna sej s se vrii vsako drugo nedeljo v meseca. St 11- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST, AURORA, ILL. — Predsed. Martin Zelenšek, 54 Forest Ave. Taj. Josip Fajfar, 586 N. Broadway. Blagajnik Aug. Werbich, 491 Aurora Ave. Sejs se vrši vsako prvo nedeljo v meseca v dvorani dr. sv. Jerneja. St 12- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, FOREST CITY, PA- — Preds. John Dechman, Box 529. Tajnik Frank Zidar, Box 672. Blagajnik Gregor Vrhov-šck, Box 506. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani pevskega društva "Naprej". Št 13,- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. BIWABIK, MINN. — Preds John Stopntk, Box 303. Tajnik Matt R. Tometz, Box 81. B!«gajnik Joseph B. Tometz, Bos 81. Seja se vrii vsako prvo nedelja v mesecu popoldne ob 2. uri v cerkveni dvorani. it 14- DRUŠTVO ST. JANEZA KRST. BUTTE, MOM. — Predsednik Charles Preleanik, 511 Wstaon Ave. Tajnik John Mslerich, 321 Wstson Ave. Blagajnik John Tekaucich, 422 Watson Ave. Redaa ssjs se vrti vsako tretjo nedelje v mesecu v Holy Savior dvorani. it IS- DRUiTVO SV. ROKA, PITTSBURGH, PA. -h Predsednik Frank Flajnik, 5179 Stanton ave. Pbah. Talni k Vinko Besal. 5406 Butler St. Blagajnik Math Jakia, 5321 Carnegie Ave. Bolniški obiskovalec Anton Curl, 1026 Springgarden Ave. N. S. Seja ss vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v K. S. De a«. St 16-DRUiTVO SV. JOŽEFA. VIRGINIA, MINN. — Peds. Msth Prijanovich, 115 Chestnat St. Tajnik Joo Jakie, 108—5th St. Sooth. Blagajnik Math Jakshe 113 — 1st St. N. Seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v prostorih Math Prijanovič«. St. 17- DRUiTVO MARLK POMOČNICE. JENNY LIND, ARK. — Preds. Martin Čof, P. O. Box 75, Jertny Lind, Ark, Taj. in blagajnik John Eržen, P. O. Bo* 57, Jenny Lind, Ark. Redna seia se vrši vsako tretjo nedeljo v mesec« na domu tajnika. it 20- DRUiTVO SV. JANEZA KRST. IRONWOOD. MICH. — Pr«da Alitan Rm«««<%. 104 LMcoln 9* Tefcrtk Martin Bukovgtz, 417 So. West St ŠTEFANA ( Blagajnik Frank Verbos, 301 S. West St. Seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. St 21.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA PRESTO, PA. — Preds. John Krek, Box 67 Presto, Pa. Tajnik Frank Primožič, Box 18, Presto, Pa. Blagajnik Ignac Krek, Box 67, Presto, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Presto, Pa št 23.- DRUŠTVO SV. BARBARE, BRIDGEPORT, OHIO. — Preds. Anton Hoohevar, R. F. D. 2, Box 31. Tajnik Ludwig Hoge, P. O. Box 871. Blagajnik Mihael Hochevar, R. F. D. 2, Box 59. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvortfni v Bodysville, O. • št. 24. - DRUŠTVO SV. BARBARE, BLOCTON, ALA. — Preds. Marija Radoš, Box 54, Sayreton, Ala. Tajnik in blagajnik Frank Jurjevich, Box 54, Sayreton, Ala. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu na Sayreton. r št 25.- DRUŠTVO SV. VIDA, CLEVELAND, OHIO. — Preds. Anton Strnisha, 1001 E. 72nd Place. Tajnik Anthony J. Fortu"na, 1093 E. 64th St. Blagaj. Ig. Stepic, 1225 Norwood Rd. Bolniški obiskovalec Joe Ogrin, 9020 Parmalee Ave. V slučaju bolezni nsj se bolnik jsvi samo pri dr. tajniku. Redna seja s«, vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v hnausovi dvorani. št 29.- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA. JOLIET. ILL. — Predsednik Martin Tjuak, 1201 N. Hickory St. Tajnik John Gregorich, 1112 N. Chicago St. Blagajnik Peter J. Rozich, 512 Lime St. Seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šolski dvorani. št. 30.- DRUŠTVO SV. PETRA, CALUMET, MICH. — Preds. Msth F. Kobe, 509—8th St., Calumet Mich. Tajnik John R. Sterbenz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. Blagajnik John Shutej, 808 Oak Street, Calumet, Mich. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani po 1. sv.'tnaii. št 32.- DRUŠTVO "JEZUS DOBRI PASTIR", ENUMCLAW, WASH. — Preds. Josip Richter, R. 1. Box 97. Tajnik Joseph Malnerich, R. 1. Box 71. Blagajnik Frank Pogorele, R. D. L Box 94. Redna seja se vrii v društveni dvorani vsako tretjo nedeljo v mesecu. ' it. 31.- DRUŠTVO MARIJE DEVICE, PITTSBURGH. PA — Preds. Josip Pavlakovich, 39 Wichell St. Sharp-burgh, Pa. Tsjnik Msth Pavlakovich, 154—48th St, Pittsburgh, Pa. Blagajnik Peter Balkovec, 4938 Hatfield St. Pittsburgh, Pa. Preda, bolniškega oddelka: Josip Adlesich, 5146 Dresden Way. Pittsburgh. Pa. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na 57th in Butler St. št. 38.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA. KANSAS CITY, KANS. — Preds. Geo. Veselich, Sr, 430 N. 5. St, Tajnik Peter P. Majerle mL, 214 N. 5th St. Blagajnik Peter Gergich, 416 N. 5th St. Redna seja se vrši vsako 1. ned. v cerkveni dvorani, 515 Ohio Ave. št 39.- DRUiTVO SV. JOŽEFA, RIGGS, IOWA. — Preds. Anton Fir, R. F. D. No. 2, Charlotte, Iowa. Tajnik in blsg. Joseph Lukeiič, R. D. No. 2, Charlotte, lows. Redna mesečna seja se vrii četrto nedeljo v Riggs, Is. št 40.- DRUiTVO SV. BARBARE, HIBBING, MINN. — Preds. Peter Sterk, 404J4 R. R. St North. Tajnik Marko Stsrk, 114 Park St. So. Hibb. Blagajnik Peter Majerle, 100 — 2nd Ave. (Brooklyn Location), Hibbtng. Seja se vrii vsako drago aedeljo v mesecu v Park dvorani. St 41.- DRUiTVO SV. JOŽEFA, PITTSBURGH, PA — reds. Josip Loksr, 4908 Hstfield St. Tsjnik Jos. Valenčič, 4602 Stanton Ave. Blagajnik Joseph Ball, 910 — 50th St. Seja se vrii vsako drugo nedeljo ¥ mesecu v K. S. Domu. St «2.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA STEELTON, PA — Prsds. Frank Kochevar, P. O. Box 359. Tsjnik Ant. Malesich, 404 S. 2nd'St. Blagajnik A. MatjašiČ, 360 S. 2. St. Redna seja ae vrti vsako tretjo nedeljo y meseca v društveni dvorani. it. 43.- DRUiTVO SV. JOiEFA, ANACONDA MONT. — Predsednik Frank Petelin, 620 E. 3rd St. Tsj. John Dertaj, 816 E. Park Av«. Blagajolk George Stokan, 1012 E. 3rd St Redna mesečna sejs se vrii vsak prvi in tretji torek v Musicians dvorani na Chestnut St. _ it 44.- DRUiTVO SV. FLORIJANA S. CHICAGO, IfJ* — Pr«d«. Friak Skulj, 9533 Ave. M. Tajnik John Likovich, 9511 Ewing Ave. Blagajnik Martin Shifrer, 9720 Ewing Ave, Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani as 96th St. in Ewing Ave. St 45.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. E. HELENA. MONT. Preds. John Kovacich, Box 162. Tajnik Joseph M. Sasek, P. O. Box 331. Bla {ajnlk John Smith, P. O. Box 86. !edna mesečna seja se vrii. vsakega 14ga v Frank Balkovca prostorih. Št. 46.- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA SERAFIN, NEW YORK. N. T. Preds. Jernej Habjan, 426 E. 80th St., New York. Tajnik Frank Potočnik, 62 St. Marks Pl. New York. Blagajnik Valent. Capuder, 102 — 1 Ave New York. Redna mesečna ~eeja se vrti vssko drugo soboto v cerkveni dvorani 62. St Marks Place, New York City. št. 47.- DRUiTVO SV. ALOJZIJA, CHICAGO, ILL. — Preds. Joelp Faj far, 1919 W. 22nd Place. Tajnik. Ludwig Skala. 2118 W. 21. Place. Bla gajnik Math Kremesec, 1912 W. 22nd St. Redna mesečne seja se vrii vsako drugo soboto v cerkveni dvorani. it. 50.*DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, PITTSBURGH. PA. —Predsednik Math Ivanič, 91 Maple Ave. Blawknox, Pa. Tajnik Michael Bahor, 5148 Natrona Way. Blagajnik Jo6ip Dolroovič, 1617 Herzel St. N, S. Bolniški obiskovalec John Gašpcrič, 306— 57th St. Pittsburgh, Pa. — Vsi bolni člani se naj njemu- naznanijo, ko zbolijo in ko ozdravijo. — Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo popoldne v K. S. Domu na 57. cesti. Št 51.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, IRON MOUNTAIN, MICH.— Predsednik Jakob Schwei, 504 Grand Blvd. Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St. Blagajnik Frank Si-kora, 221 E. Ludtogt St. Redna mesečna seje se vrši vsako prvo nedeljo v Čepen dvorani ob 2. uri pop. Št 52.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, INDIANAPOLIS, IND. — Preds. Joseph S. Zore, 772 Hough St. Tajnik Frank Zupančič, 731 N. Ketcham St. Blagajnik Joseph Gačnik, 901 N. Ketcham. St. Redna sejs se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Gačnikovi dvorani. Št 53.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA WAUXEGAN, ILL. — Preds. Frank Jerina, 1120 NVadsworth Ave. No. Chicago, 111. Tajnik Avgust Cepon, 1115 Prescott St, North Chicago, 111. Blagajnik Martin Svete, 1102 Prescott St. North Chicago, 111. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Sve-tetovi dvorani. St. 55.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, CRESTED BUTTE. COLO. — Preds Mariit.Lok"' 490® Hlt" M. Perko, Box 386. Taj. Joe Sedmak. { ^ T^ica Joseph.na Fonun, Box 165. Rlaeainik M Savoren. hox 4811 HA*r,®«L St- B'»ga*ti- Mary Ger- Box 165. Blagajnik M. Savoren, box 57j. Redna seja se vrši vsako drugo soboto v mesecu v M. Perkotovi dvorani. St 56.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA LEADVILLE, COLO. — Preds. Frank Zatz, Jr. 504 W. 3rd St. Tajnik Math Yamnick, 626 W. 2nd St. Blag. Frank Zaitz, sr. 520 W# Chestnut St. Redna mesečna seja se vrši vsakega 14. v mesecu v društveni dvorani ns 527 Elm St. št. 57.- DRUiTVO SV. JOŽEFA BROOKLYN, N. Y. — Preds. Alois Češark, 42 Halleck Ave. Brooklyn, N. Y. Tajnik Gabriel Tassotti, 1152 Dean St, Brooklyn, N. Y. Blagajnik Matija Curl, 258 Jefferson St, Brooklyn, Redna mesečna sejs sp. vrši vsako prvo soboto v mesecu na 92. Morgan Ave. it. 58.- DRUiTVO 8V. JOŽEFA HASER, PA. — Preds. John Tušar, R. F. D. No. 2. Box 135. Irwin, Pa. Tajnik Jernej Bohinc, Box 24, Export, Pa. Blagajnik Jernej Bohinc, Box 24, Export, Pa. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v meseca v društveni dvorani. it 59.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA EVELETH. MINN.—Preds. Anton Zakrajšek, 112 Norman Ave. Taj. Fr. Peterlin, Box 802. Blagajnik Anton Fritz, 112 Grsnt Ave. Meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo dopoldne v cerkveni dvorani. št 60.- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. WENONA ILL. — Predsednik Josip Oražen, P. O. Box 197. Taj. J. Kovatch, Box 374. Blagajnik Alojz Krakar, Box 285. Redns sej« se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Petra. St 61.- DRUŠTVO VIT! SV. MIHAELA. YOUNGSTOWN, OHIO. -Pred- sednik Vinko Žitnik, 617 Fairmont Ave. Tajnik John Bajs, 2 Carnegie Hotel. Eagle St. Blag. Mihael Pav-lakovič, 528 Covington St. Redna mesečna seja se vrii vsake tretjo nedeljo na 1012 W. Federal St. v Hrvatskem Domu. Št 62.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, BRADLEY, ELL. — Predsed-John Stua, Box 86. Tajnik Anzelm Lustig, Box 243. Blagajnik Math Gerdesich, Box 476. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Woodman dvorani. Št «3.- DRUŠTVO SV. LOVRENCA CLEVELAND, OHIO. — Predsednik Anton Globekar, 3612 E. 82nd St. Tainik Anton Kordan, 9005 Union Ave. Blagajnik Ignac Godec, 3555 E. 80th St Redna mesečna seja M vrti vsako drugo nedeljo v Slov. Nar. Doma, popoldne ob 1. ari. At #4-DRUŠTVO ST. PETRA IN PAVLA ETNA, PA, (Pittsburgh, Ps.) — Preds. John Erdeljac 1 Heman Line W. Tsjnik John Škof, 19 Genster St. Blagajnik Stanko Skrbtn, 119 High St. Odbor bolesti za Etna P«: John Smolkovlč, P. O. Etna, Pa. za Pittsburgh: Imbro Klic, 4824 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. Sej« se vrii vsako prvo nedeljo v Hrvatskem Domu, Etns, Pa. it 6«.- DRUiTVO 8T. JANEZA EVANG. MILWAUKEE, WIS. — Preds. George Ritonia, 307 TJrove St„ Tajnik Lak« Ursnkar, 407 Park »t, Milwaukee, Wis, Blagajnik Frank Francich, 5405 Natl Ave. Milwaukee, Wis. Sejs si vrii vssko drugo ne-deljo v mesecu v Fr. Tomietovi dvorani, vogel National in 3rd Aves. St 69.- DRUiTVO 8T. JOŽEtfA, GREAT FALLS, MONT. — Predsednik John Prevottek, 312—33rd St. N. Tajnik Anton Golob, B

0fW5 Ave. M. -3rd St. So. Tajnica Rose Tisel, 713, ST. 207. - IWUSTVO SV. DRUZI--12th St. N. Blagajničarka Mary NE, MAPLE BIGHTS (P. 0L BED Jsnkovich, 120 - 11th St. So. Seja se i FfD, O.) £Mdrut0 nedc,j° v" v Forituna^-5103 Miller Ave. Seje se vrte vsako prvo nedeljo na domu br. pred- SeST.k 208 - DRUŠTVO SV. ANE, št. 203.- DEKLIŠKO DRUŠTVO SV. CECILIJE. ELY, MINN. — Preds. Mary Hutar. Box 996. Tajnica Jennie Palcher, Box 385. Blagajničarka Albi-, ■ -----Pr(.H(l-ri Theresa na Kotchevar, Box 113. Seja se vrši; BUTTE, MONT• - P;cdscd- ygjgj vsak drugi pondeliek v mesecu v Mi*el>ch, ,315 Jeffenon St. Tainga Community Center dvorsni. A»ary Orafem, 1410 Jeffmon St. B št. 204.- DRUŠTVO MARIJE MAJ- f ft^ftrffll!. NIKA. HIBBING, MINX. —_ .Pr*d9-i s«£do' " " ~ Catherine Muhvich, 1611 —5th Ave. Tajnica Margareth Tratar, 1714—4th Ave. Blagajničarka Rose Maierle, 122 1st Ave. (Brooklyn-Loc). Se»a se vrti vsako drugo nedeljo popoldne v mesecu ob 2. uri na domu tajnice. ŠT. 205. - DRUŠTV O MARIJE VNEBOVZETJA, ELY, MINN. — Predsednica Ma o' Koščak, Box 307. Tajnica Margareth Stalcer, Box 420. Blagajničarka Barbara Sever, Box 150. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu zvečer v prostorih Jos. J. Pe-shel-na. ____ ST. 20«. - DRUŠTVO SV. NEŽE, SOUTH CHICAGO, ILL. — Preds. v mesecu v Holy Savior dvoraoi. ST. 209.- MLADENIŠKO DRUŠTVO VIT. SV. JURIJA. SOUTH CHICAGO, ILL. — Predsednik Leonard Skalla, 9627 Ave. M. Tajnik John Yurkus, 9476 Ewing Ave. Blagajnik Ed. F. Laich, 3501 E. 95th St. Redna mesečna seja se vrši v čerkveni dvorani. OPOMBA. Sobr. društveni tajniki(-loe) so ns-prošeni, ds takoj poročajo vssko pre-membo nsslovs svojih uradnikov (le) in sicer glsv. tajniku Jednote ter uprsvništvu "Glasila K. S. K. Jednote". 196 76.42 197. _______ 50.59 198 ........ 96.22 •."i" '' 199_________ 28.50 i- - 200.......... • 10.08 202_________ 44.77 203 ...... 28.82 ..... 204__________ 18.44 205____________ 19.41 ____ 206____________ 105.78 207________ 29.27 208___________ 60.91 100.00 100.00. 11.00 50.00 110.00 30.00 19.00 84 _______ 8 5________ 86 ____________ 87*._____— 88__________ 9 0......... 9 1________ 9 2__________ 9 3_________ 94 9 5__________- 9 7_________7 9 8________ 101_______ 10 3_________ 10 4__________ 105 __________ 108 10 9______________ 11 0____________ 111________ 112_.------ 11 3............ 11 4__________ 115 _________ 118_—......- 11 9______________ 120 121_______________ 122______________ 123 ______ 12 4_______ 126_________ 128___________ 130-____ 13 1________ 132 ...... 13 3________ 13 4_____________ 13 5__________ 13 6________ 140________ 14 3_____...._____ 14 4______________ 14 5__________ 14 6_________ 14 7___________ 148„______ 150_____________ 152.............. 152 _______ 153:___________ 154_________ 15 6...... 157 .1_______ 15 8___________ 160 ....._________ 161__________ 162 ____ 163_________ 163 ___________ 164 ___________ 165 .... .._____ 166 ...._____ 167 ________ 16 8__________ 169 __________ 17 0__________ 171 _____ 172.____ 173 ____ 174 . ....... 17 5_________ 176 „,„____; 17 7___________ 118 _____i______ 179 ;___ 18 0______- 181 182___________ 18 3______ 18 4.......... 18 5_______ 18 7_____ 188 -— 189______ 190-_______ 1195. 34^48 184.09 157.60 170.67 93.94 67.52 \ 190.34 171.93 478.34 84.16 162.46 78.09 90.72 262.91 321.17 214.53 79.40 279.28 87.28 258.26 267.66 179.26 205.21 146.05 191.82 36.39 71.30 371.47 51.55 90.77 173.98 14.49 25.41 89.54 11.28 249.47 150.10 49.29 131.51 188.46 140.35 33.00 . 38.49 286.48 122.69 408.80 97.43 186.80 332.20 158.62 182.62 182.49 24.92 177.97 37.31 55.79 79.88 767.16 970.93 762.21 283.22 134.35 67.57 12.44 256.87 886.77 50.25 98.83 209.78 177.46 53.38" 57.31 236.91 21.73 83.77 14.40 114.70 136.43 43.30 43.61 ' 54.97 58.02 11.20 42.00 105.15 45.93 74.89 122.43 40.83 31.10 _ 1,000.00 50.00. 100.00.... 100.00 100.00.......... _____ 300.00 1,000.00 lOO.Of 200.00 1,000.00......... 100.00 ______________ 100.00 300.00 _ 1,000.00 _______ 400.00 100.00 _________&— 500.00 100.00- 75.00... 100.00 475.00 100.00. ________ 100.00 65 Dolgotrajna bolniška podpora $20.00 "Skupaj-------$31,242.04 $ 13,500.00 . $5,225.00 $4,165.50 Preostanek 1. junija, 1926 __________________________$1,498,360.60 Prejemki tekom meseca junija, 1926: Prejeli od društev --------------------------$31,242.04 Obresti ------------------------------------ 20,074.10 Najemnina glavnega urada za prvo polovico leta 1926 ______________________ Najemnina za mesec maj od od hiše Math Samida plačal Ernest Modic ______ 900.00 15.00 $ 52,231.14 15.00 69.00 126.00 63.00 ^Skupaj--------------t________$1,550,590.74 Izplačali: ------------------,________$13,500.00 ------------------------ 5,225.00 .. 4,165.50 20.00 $ 26,703.67 — 3,793.17 Posmrtnine ________________... Poškodnine _____________________________ Centralne bolniške podpore __________ Dolgotrajne bolniške podpore ______ Upravni stroški _________ ________________ Preostanek 30. junija, 1926 _________________________ Konec FImMmm poroliU Mladinske.« oddelka. -O- 84.00 168 9.00 169 170 45.00 171 209.50 172 173 174 175 176 66.00 177 63.00 178 -49.00 180 35.00 181 182 183 184 185 187 188 189 190 193 i 194 195 198 202 204 205 206 207 29.00 15.00 43.00 110.00 90.50 68.00 163.00 27.00 267.00 27.00 140.00 18.00 7.00 3.15(196 31.20 197 4.80 5.70 16.20 3.45 6.15 6.30 .90 1.50 1.65 6.90 6.60 3.30 3.75 .30 1.35 2.85 4.20 1.35 1.65 2.40 1.20 1.65 $1.523,888.07 6.00 4.80 2.55 .15 1.35 .15 6.60 2.10 Skupaj __________$ 1,607.10 Preost. 1. jun., 1926 $52,386.35 Prejeli od društev — 1,607.10 Obresti ________________ 142.47 Skupaj ________$54,135.92 Izplačali: Posmrtnine __________$ 190.00 Za prestop med čl..... 110.25 Upravni stroški ------ 585.00 Skupaj ________$ 885.25 Preost. 30. jun.. 1926 $53,250.67 Josip Zalar. glavni tajnik. RAZMOTRIVANJE. NASVETI IN PREDLOGI ZA XVL KONVENCIJO KSKJ. r«nii»i 100.00. 175.00 RESOLUCIJA društva sv. Jožefa, št. 7, sprejeta na društveni seji dne 27. junija,' 1926. Mi člani društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., zbrani pri seji, dne 27. junija, 1926 sprejemamo sledečo resolucijo: A. Da priporočamo prihodnji konvenciji v odobritev novi obredni sistem za sprejemanje novih članov. Ta obrednik bo predložen bodoči konvenciji po delegaciji društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo. B.) Da se strinjamo s priporočilom glavnega odbora K. S K. Jednote odobrenega pri polletni seji meseca januarja^ 1926 za vse točke, izvzemši centralizacijo. Se posebno pa priporočamo premembo imena iz Kranjske v Ameriško, tako da se bo potem nazivala Ameriško Slovenska; ali pa Slovensko Ameriška Katoliška Jednota in v angleščini, Slovenian Cathol-fc Union of America. C.) Centralizacija bolniške podpore naj še za enkrat ostane prostovoljna ali po starem. Ta resolucija je bila pravilno prečitana, predložena in podpirana ter z večino pričujočih čla-62.0© nov sprejeta na seji dne 27. ju- 37.00 n».ia, 1926- Za društvo sv. Jožefa,, št. 7, K. S. K. Jednote v Pueblo, Colo. Ivan Butkovich, predsednik, John Germ, tajnik, Peter Culig, blagajnik. 83 00 (Društveni pečat) RESOLUCIJA Ker bi v slučaju prisilje-16.00' ne splošne centralizacije pri na-15.00 ši K. S. K. Jednoti veČina na-15.00 ših društev morala plačevati 46.00 večji asesment v bolniški sklad j kot se plačuje sedaj pri dru-Ištvu, in ker bi se v slučaju splošne centralizacije delo v glavnem uradu K. S. K. Jednote pomnožilo, da bi ali več delovnih moči moralo biti nameščenih v glavnem uradu, ali pa še več glavnih uradnikov moralo biti stalno v glavnem uradu, in ker bi se s tem poslovni stroški zvišali, da bi vsled tega bilo še več izvanrednega asesmenta ali stalni, višji asesment, in ke(Ti*i vsled tega vladala nezadovoljnost med članstvom K S. K.jednote, in kei£$fc> čas na prihodnji konvenciji predrag, zatorej bodi sklenjeno: 1. Centralizacija naj ostane prostovoljna kot do sedaj. * 2. O prisiljeni, to je splošni centralizaciji se na prihodnji konvenciji naj ne razpravlja. Chicago, 111., 1Q. julija, 1926. John Gottlieb, predložitelj resolucije. Predležeča resolucija je bila predložena in prečitana na redni seji društva sv. Alojzija, št. 47, K. S. K. Jednote, vršeča se dne 10. julija, 1926, in sprejeta. Joseph Fajfar, predsednik, Job. J. Kobal, tajnik, Math Kremesec, blagajnik. (Društveni pečat) Konvencija K. S. K. J. TRAJA LAHKO SAMO ŠTIRI DNI Konvencija K. S. K. Jednote je že pred durmi. K.%S. K. Jednota stoji v obče glede kratke dobe zasedanja konvencije na častnem mestu; radi tega želim in upam, da bo tudi prihodnja 16. konvencija v kratkem končana. Dvanajsta konvencija, vršeča se pred 18 leti tudi v Pittsburghu, Pa., je trajala samo pet dni; prihodnja konvencija, vršeča se istotam, naj bi ' ii t • \ \ bila pa zaključena v štirih dnevih. Nobenih pravih vzrokov ni, da bi se ne moglo tega doseči; treba je v prvi vrsti rabiti samo razum in glave, vse osebnosti in strankarske spletke pa pustiti zunaj zborovalne dvorane. Naj se torej prihodnja konvencija vrši na pravem biz-niškem načrtu, kjer bodo nastopali možje z bizniškej zmožnostjo, in ki ne bodo pripuščali, da bi malenkostne pritožbe ovirale konvencije, vsled česar bi se po nepotrebnem potrošilo na tisoče dolarjev, katere so delavci težko prislužili. Mi vsi smo delavci, čeravno spadamo k raznim strokam. Ce pravilno vpo-števamo kaj nas čaka, če se ozi ramo na ogromno število Jedno-tinega članstva, katero bomo mi zastopali in na premoženje te podporne organizacije, bi morali imeti na konvenciji v res niči samo izkušene ter zmožne zborovalce, da bi vse po najboljšem načinu uredili. Vsled tege bi morali na konvenciji zavreči vsako slabo stvar, podpirati pa vse, kar bi bilo dobrega za večino članstva. 2e danes številni člani in članice naše Jednote mislijo in upajo, da bo prihodnja konvencija zelo uspešna, pa tudi zelo kratka, kajti konvencija stane dosti denarja. Pisec teh vrstic se je vdele-žil že okrog 20 različnih kon vencij; tam je imel priliko opazovati, kako se je na tisoče dolarjev po nepotrebnem trošilo in sicer samo radi tega, ker je par mož motilo konvenčno zbor nico s svojimi malimi pritožbami. Te pritožbe sa bile slične boju. Kdor se hoče "fajtati na glavnem zborovanju, pokažite mu vrata do dvorišča, kjer je pravi prostor za kaj takega, ne pa v konvenčni zbornici na račun članstva K. S. K. Jednote. Zopet se dobi druge, ki bodo iskali šivanko v kopici sena, da bi dokazali kaj slabega napram glavnim odbornikom. "Pokažite mi onega, ki je brez greha in slabosti, da vržem nanj prvi kamen!" Tako čitamo neki znani knjigi. Torej če so morda glavni uradniki v resnici kaj zakrivili, ne kamnajte jih radi tega; ravnajte ž njimi kot gentleraani; opozorite jih na napake z opominom, da naj istih več ne ponavljajo v bodoče. Na konvenciji bodo po predsedniku od Časa do časa imenovani razni posebni odbori. Ce kak tak odbornik ni zmožen izvrševati tega urada, naj nominacijo takoj odklone. Pisec tega članka bi bil na primer slab predsednik, ker nima tozadevne zmožnosti; tako bi bil tudi slab blagajnik, ker nima zadosti prostega Časa; enako bi ne mogel opravljati urada duhovnega vodje. Opravljal bi pač lahko posle vrhovnega zdravnika, med tem, ko bi za tak urad ne bil zmožen kak kiropraktor. Tako bi lahko tudi rekli glede drugih glavnih uradnikov, ki so bili izvoljeni morda radi tega, ker so premožni. Tudi v takih slučajih se večkrat motimo. Dasiravno je kak glavni uradnik morda bogat, pa nima pri tem prave zmožnosti za izvrševanje svojega urada. V takih slučajih naj bi se nezmožni kandidatje ne potegovali za uradniška mesta. Pa bo morda kdo rekel: "Se bodo že sča soma privadili in priučili!" Toda taka šola stane včasih Jed-noto na tisoče dolarjev; vsled tega naj bi ne bila bas naša Jednota učilnica za bizniško šolanje. Lahko se igrate z vašim lastnim denarjem, toda vse drugače je igra z denarjem, katerega lastuje nad 30,000 članov in članic Jednote. Se enkrat ponavljam svoje besede: Ce ni kdo zmožen natančno opravljati svojega urada kakor glavni odbornik, naj se za iste-ga nikar ne poteguje; saj ima dosti prilike, da nominacijo odkloni. Dotični človek je v resnici moder, ki se preveč s svo- jo modrostjo v javnost ne ponaša. Na primer kak odvetnik ne bo nikdar hotel kakega zdravnika zastopati kot zdravnik ali naobratno, ker mu je znano, da kaj takega ni zmožen. V glavnem odboru naše organizacije moramo imeti tudi take, ki so delavskega stanu, kajti K. S. K. Jednota je organizacija delavcev; na izbero imamo vedno za to dosti zmožnih mož. To moje naziranje se bo morda komu zdelo čudno. Premislite ga dobro, pa mi boste dali prav. Naša konvencija bi morala biti kolikor mogoče kratka. Za isto bi samo štiri dnevi zadostovali. Ce trajajo glavna zborovanja organizacij,, broječih nad stotisoč članov samo tri dni, bi morali Slovenci to dovršiti vsaj v štirih dnevih. Pri tem je treba izdelati samo pravi sistem ali praktičen način zborovanja. Glavna ovira v tej zadevi je ta, da mi ne zaupamo drug drugemu; bojimo se, da nas bo kdo drugi v kaki zadevi prekosil in izpodrinil. Tako postopanje ni na mestu, ni pravilno, poleg tega pa stane tudi dosti denarja.' Glavni uradniki bodo tudi na prihodnji konvenciji izročili nekaj dela posebnim odborom. Ker se to lahko vrši na podlagi Jednotinih pravil in če se ti posebni odborniki zavedajo svojega dela, čemu naj bi ne bilo njih priporočilo odločilno, oziroma končno veljavno? Ker ste zaupali glavnim uradnikom za dobo treh let; čemu bi ne zaupali našim lastnim možem tudi za kratko dobo štirih dni ? Glavnemu odboru moramo dati kaj priznanja, zaeno mu pa tudi svetovati praktičen način ob-državanja konvencije. Konvencija K. S. K. Jednote ima svoje posebne udobnosti, kojih drugje ne najdemo. Na primer: chairman konvencije je običajno glavni predsednik Jednote. S tem si konvencija prihrani najmanj en dan dela. Poverilni odbor gre takoj na delo; njegovi sklepi naj bi bili tudi merodajni brez kakjh dolgih debat, izvzemši kakega posebnega slučaja, kojega pa ne pričakujemo na prihodnji konvenciji. Recimo, da bi se vse to lahko rešilo in izvršilo takoj prvi dan zborovanja. Tako naj se prvi dan tudi imenuje ali izvoli še druge posebne konven-čne odbore. Vsi ti odbori naj bi delali v večernem času čez uro, za kar naj se jim da primerno odškodnino. Morda bo najbolj važna točka prihodnje konvencije pre-memba Jednotinega imena? O tej točki se je že na dolgo in široko v "Glasilu" pisalo zadnjih šest mesecev. Delegat je so že dobili od svojih društev tozadevna navodila, ali se jim je pa dalo proste roke. da bodo po svojem prepričanju lahko glasovali. Po mojem mnenju naj bi se za to točko (premembo Jednotinega imena) porabilo samo dve uri časa in sicer v pondeljek popoldne ali prvi dan zborovanja in sicer eno uro za staro ter novo ime. Govoriti dlje časa o točki, ki je bila že tolikrat pojasnjena v "Glasilu" bi bilo povsem tratenje dragega časa. Cemu ponavljati eno in isto stvar, katero je že kak govornik pojasnil? Vsaka stranka (pro in con.), naj bi si določila enega glavnega govornika ■«— (speaker ja), seveda najbolj zmožnega. Kakor sem že omenil ,bi lahko to važno točko takoj prvi dan (popoldne) rešili, poleg tega bi bilo pa še dosti časa za odmor, da si človek lahko privošči kako smodko in izpije steklenico popa v hudi vročini. V razmotrivanju se je tudi priporočalo glede znižanja sedanjega asesmenta. Po moji sodbi je to nemogoče ukreniti, ker nam ne dovoljuje poetavk, da bi se s tem podali v nevarnost nesolventnosti. Jaz sem torej odločno zoper vsako zni-) (Dalje ns 7. strani) žanje posmrtninakega asesmen-ta, tako tudi zoper vsako zvišanje istega. To točko lahko konvenčna zbornica ob kratkem 5 oglasno reši. Sobrat glavni tajnik vam bo v svojem poročilu na konvenciji povedal, kako stojimo z drugimi skladi. Seveda, če bo v istih morda primanjkljaj, bo treba svoto nadomestiti, kajti vi ne morete iz prazne blagajne ni-kakih podpor izplačevati: denar (primanjkljaj) bo šel zopet nazaj med članstvo. Jaz mislim, da se redko pri kaki drugi organizaciji porabi vsako deseticc na boljši način, kakor se to vrši sedaj baš pri K. S. K. Jednoti. Večkrat se stavi na kakega glavnega uradnika na konvenciji vprašanje za informacijo, katero bi dotični uradnik veliko lažje in preje pojasnil izven konvencije. Glavni tajnik ali glavni blagajnik ne more dati na mah, oziroma na pamet zahtevanega pojasnila, zato je treba pregledati knjige in razne listine. Zato je boljše, da se takih informacij ne stavi tekom zborovanja, ampak vprašajte glavnega tajnika za pojasnilo potem, ko je seja končana, ali pa med odmorom. To velja tudi za vse druge glavne uradnike. Vse to, oziroma poročila glavnih odbornikov naj bi se vršilo drugi dan. Zdaj pride pa tretji dan na vrsto (sreda). Gorko je in soparno v zborovalni dvorani, da se človeku ne zljubi dosti naporno delati. Ta dan naj bi bile na vrsti razne resolucije, sugestije in druga priporočila. Ce je" resolucija na mestu, naj se o nji stvarno debatira, če pa ni na mestu, jo pa zavržite. En dan za resolucije ter argumente bi popolnoma zadostovalo. Četrti dan naj bi se pričelo z zaključkom konvencije. Poročila raznih konvenčnih odborov naj bi se prečitala inodobrila na kar naj sledi volitev glavnega odbora za prihodnja tri ali štiri leta. To je najbolj važeat dan konvencije, ki določa tudi bodočnost Jednote. Kar je glavni odbor K. S. K. Jednote naredil tekom treh zadnjih let, vam menda ni treba posebej omenjati. Primerjajte skupno število članstva pred tremi leti in danes, pa se boste prepričali, da ni dosedaj še nobena druga slovenska podporna organizacija tako rapidno narastla, kakor baš naša K. S. K. Jednota in to od zadnje, velike clevelandske konvencije; osobito se nam je v tem času pridružilo dosti mladih članov. Tako je napredovala tudi v finančnem ozi-ru, kar boste čuli iz triletnega poročila glavnega tajnika. Ce meni ne verujete, prečitajte uredniški članek v št. 29 "Glasila" pod naslovom "Številke govore." Po dovršeni volitvi naj bi bih vsi izvoljeni glavni uradniki takoj na konvenciji zapriseženi. Ta dan bi se dali zborovalci tudi lahko slikati, potem se pa pričnejo priprave za povratek domov. Jaz nisem tukaj omenil nobenega posebnega časa za kako zabavo, kajti Amerikanec pravi: "Business before pleasure r Zabavamo in razvedrimo se lahko ob večerih ali pa prvi dan, ko pridejo delegatje v Pittsburgh, na nedeljo. Sklenimo torej, da bo prihodnja konvencija traj&la* samo štiri dni, da bomo lahko vse važne točke glavnega zborovanja pretresali in rešili. Na ta način se bo Jednoti na tisoče dolarjev prihranilo. Ko se boste vrnili domov k svojim društvom, boste lahko s ponosom trdili, kaj vse se je v tako kratkem času sklenilo za dobrobit in bodočnost K. S. K. Jednote, ki je naredila rekord vseh rekordov na 16. konvenciji leta 1926 v Pittsburghu, Pa. —k. Društvo sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O. Veliko črnila se je že porabilo v razmotrivanj u članstva za prihodnjo konvencijo. Vsa- ko društvo in tudi člani ter članice se zelo zanimajo ter prihajajo z raznimi nasveti v prid članstva in Jednote. In tako je prav. Konvencija se z naglico bliža, da je že skoro pred durmi. Tako tudi naše društvo si usoja priti s par nasveti na prihodnjo konvenčno zbornico. Nasveti so sledeči: 1. Naše društvo je debatiralo o asesmentu pristoplih članov in članic, ki so pristopili od leta 1902 do leta 1915, katerim se je zvišal asesment v obliki starostnega razreda in so sedaj res preobloženi z asesmen-tom. Naše društvo ni omenilo o tej zadevi, dokler ni bila Jednota nadsolventna. Priporoča se zbornici, ako ne bi bila sol-ventnost Jednote preveč prizadeta, da se kaj ukrene v prid omenjenih članov in naj se jim olajša asesment 2. Kakor upam, je bilo že izjavljeno zaradi premembe Jed-notinega imena, naj bi isto ostalo kakor dosedaj, namreč K. S. K. J. 3. Zaradi konvencije se je naše društvo izjavilo, da naj bi se vršila vsako četrto leto, ako v to dopušča državni zakon. To pa radi tega, ker konvencija stane mnogo denarja, tako da povzroči v to posebne naklade, kar članstvo v večjih slučajih godrnja. V enem letu bi pa nastala svota, da bi ne bilo mogoče nobenih naklad. 4. Od našega društva se tudi priporoča, da naj bi se za-naprej število delegatov omejilo; to bi stalo konvencijo manj denarja in'konvencija bi bila prej končana. 5. Ako Jednotni dom ne odgovarja namenu, naj bi se stari dom prodal in naj se postavi novi, da bo odgovarjal za vselej. 6. Pri volitvi glavnega odbora se priporoča, da naj bi se izvolil samo eden podpredsednik. Ako Združenim Državam ameriškim zadostuje eden, bi mogoče Jednoti tudi. 7. In končno nekatera društva skoro zahtevajo splošno centralizacijo. Čudno se zdi človeku, ko ravno ista društva najbolj kričijo za splošno centralizacijo, ki že spadajo v njo. Naše društvo priporoča in želi, da naj bo centralizacija po starem, namreč katero društvo želi, naj le pristopi v njo. Na ta način bo pri Jednoti največ napredka, videl se je zadnje čase, in tudi poslej bo; prisiljena stvar pa ni nikjer dobra, tako bi se tudi tukaj naredila s centralizacijo nezadovoljnost. Za nekatera društva je centralizacija zelo dobra, kateri nimajo blagajne dovolj močne za podporo bolnikom. Tem društvom se je vstreglo pred nekaj leti, da so tudi za bolniško podporo lahko zavarovani pri Jednoti. Upati je bilo takrat, da sedaj je vsem ustreženo; ali zelo smo se motili. Priporoča se torej zbornici, da naj bo previdna ter naj ostane ta točka kakor dosedaj, ako društvo želi v centralizacijo, naj pristopi, ako pa ne želi pristopiti, naj se ga nikar ne prisili. Prečitano, in potrjeno na društveni seji 11. julija, 1926. Anton Globokar, predsednik, Anton Kordan, tajnik, Ignac Godec, blagajnik. (Društveni pečat) Eveleth, Minn. — Le tu in tam se kdo oglasi ter zopet utihne z razmotrivanjem, a čas hitro poteka; čas prihodnje konvencije je Že pred durmi in še zdaj se niso dopisovalci zedi-nili skoro niti z enim vprašanjem; če se le eden oglasi in to drugemu ne ugaja, ga že slednji od strani po domače rečeno pika. Dragi sobratje in sosestre, to ni lepo! Namesto ostrega odgovora rabite lep nasvet, priporočajte to v lepem tonu; vsak ima pravico, da izrazi svoje mnenje in to je prav, ker pregovor pravi: Več ljudi več mi- sli. Včasih je res tako ali ne vselej. Vzemimo važne stvari v pretres, jaz vidim najbolj važno točko: splošno bolniško centralizacijo; to vsak zna, ako samo hoče pripoznati, prej ko jo sprejmemo, boljše bo za članstvo K. S. K. Jednote. Ravno tako jo bomo enkrat sprejeli, kot smo plačilno lestvico ter zopet jamrali, zakaj nismo sprejeli iste poprej? Dokazano je, da je potrebna, ako bi ne imeli sedaj vsaj prostovoljne, kje bi bilo tisto članstvo, katerega smo sprejeli zadnjih par letih? Ali bi bilo pri K. S. K. Jednoti? Gotovo ne, večina istega bi bila v nasprotni strani; torej premislite posebno vi, delegatje in dele-gatinje in prevdarite stvar dobro ter se odločite, da boste delovali za pravo bratstvo in napredek članstva K. S. K. Jed note. Ako hočemo biti enakoprav ni in popolni sobratje in sosestre, še le tedaj bomo v enem taboru, da se bodo spolnile besede našega Izveličarja, namreč, da bo en hlev in en pastir. Do sedaj to še ni bilo; razdvojeni kot otroci iz dveh zakonov smo tavali pod zastavo K. S. K. Jednote. Torej vsi na delo za splošno bolniško centralizacijo in ukre nimo tudi kaj za dolgotrajno bolezen. Druga točka je poškodninski asesment; tam bo treba kaj ukreniti ali zvišati za par centov ali pa znižati podporo za operacije.; prva je težka, a slednja ffe bolj, če dobro premisli mo in pošteno sodimo. Recimo dva centa na mesec ne bi dosti pogrešali, saj jih včasih tujemu otroku vržemo. Ali ne bi pa dali svojemu sobratu ali sose-stri? Tiste posebni asesmenti dajejo največ preglavice glav-n^pu tajniku in društvenemu tajniku; vsak se huduje; za navadni bi se hudo val sanjo enkrat, potem se privadi in je vse pozabljeno. Ako pa poškodni-no, oziroma svoto za operacije znižamo, bodo siromaki tisti, ki bodo prizadeti. ) In kdo bo to prvi ? Težak jc odgovor, ker ne znamo ne ure ne dneva, kdaj nas. nesreča zadene. Še enkrat apeliram na vse članstvo in delegate jn de-legatinje prihodnje konvencije K. S. K. Jednote, deluj mo skupno na teh točkah, kar nam bo vsem v korist v slučaju nesreče. Kar se tiče novega imena, prepustim večini članstva, seveda jaz sem za črko A. 100%, ako se dokaže, da ne bo velikih stroškov, ker je bolj primerno sedanjim časom in ker si služim vsakdanji kruh v Ameriki in ne na Kranjskem. Kar se tiče Jednotinega doma, bi priporočal delegatom in delegatinjam, kateri potujejo skozi Chicago, da pridejo v Jo-liet, naj vsak žrtvuje par dolarjev in naj se sam prepriča o sedanjem domu ali o novem nameravanem, še le tedaj bo lahko sodil, ali je glavni odbor prav storil, ki je opustii popravek ali ni? Jaz sem se odkritosrčno izrazil v svojih mnenjih in upam, da nisem nikogar užalil, ker sem in bom zmeraj želel mir in napredek. Upam, da bi ob prihodnji konvenciji (tukaj mislim 17., 1930, kar upam, da bo prihodnja delegacija določila), štela K. S. K. Jednota 50,000 članstva v obeh oddelkih. Z bratskim pozdravom ostajam Martin Shukle, nadzornik K. S. K. J. Joliet, lil — Stran 8 Jedno-tinih pravil, Člen 28, točka 175 jaz priporočam, da bi se "Glasilo K. S. K. Jednote" tiskalo v svoji lastni tiskarni, ker to bi bilo v korist Jednoti in zakaj? Ako druge tiskarne delajo dobiček z našim "Glasilom," zakaj ga ne bi delalo članstvo K. S. K. Jednote samo sebi? Mi vidimo, da ako ne bi bik) do- CASTITKE NASI L1UBI MATERI (KXZXKX; bička pri "Glasilu," se ne bi tako trgale vse tiskarne za tisk "Glasila K. S. K. Jednote." Je pa tole: 1. Koliko je prepira vsako konvencijo, kdo bo dobil to delo v svoje roke, da ga bo tiskal. ' 2. Mi vemo, da stane veliko denarja, ko je "Glasilo" oddaljeno od glavnega urada. 3. Vemo, da stane veliko zopet, ko se "Glasilo" preseli v drugo mesto. To je ysakemu dobro znano, da ako se ena družina preseli samo v drugo stanovanje, da stane nekoliko denarja. 4. Koliko stroškov imamo, ko ni "Glasilo" pri glavnem uradu, ko nima "Glasila" glavni tajnik pri rokah. Se mora porabiti dosti časa in dosti papirja in poštnine; mogoče še telegrame ali telefone? To so vsi nepotrebni stroški za našo K. S. K. Jednoto. Zakaj se ne bi ta denar porabil drugam, tam, kjer ga primanjkuje? Zatorej bi priporočal vsem krajevnim društvom, da bi ta moj nasvet malo preštudirali in naročili pri svojih sejah in svojim delegatom in delegatinjam, da bi glasovali za svojo lastno tiskarno, da ne bi zmeraj okolPprosjačili tuje tiskarne. Ako druge slovenske tiskarne napredujejo, zakaj da ne bi naša ~ K. S. K. Jednota, ko ima že nad 30,000 članstva pod okriljem, K. S. K. Jednote. Druga točka je Zopet nepravilna in to je pri našem mladinskem oddelku, ena "Velika napaka in to je tale: / Ako dobi član nekoliko otrok, da bi pristopili v K. S. K. Jednoto, pa je sledeči zadržek: Ako niso stariši otrok pri K. S. K. Jednoti, potem se mora napraviti certifikat na enega oskrbnika, zato ker stariši ne spadajo v K. S. K. Jednoto. Seveda bo zopet kdo prigovarjal temu. Ali slučaj sem sam dobil, ko bi stariši radi pristopili v našo Jednoto, pa so prestari, ampak otroke bi pa radi dali v K. S. K. mladinski oddelek, certifikata se pa ne more izdati na njih stariše, se mora pa na enega oskrbnika. Seveda to je včasih dobro. Se pa tudi pripeti, ko pridejo certifikati na oskrb-nikovo ime, pa vidijo stariši, da je oskrbnik ta ali oni; pa se starišem zamalo vidi, mislijo: jaz plačujem za svoje otroke, ime na certifikatu je pa drugega; stariši se jezijo in nočejo pustiti svojih otrok pri K. S. K. Jednoti, pa jih dajo v Insurance in to sem že sam prepričan, da se je tako zgodilo. Ako bi se pa certifikati izdelovali na stariše, akoravno ne spadajo v K. S. K. Jednoto, bi pa spadali njih otrt)ci. S tem bi veliko število več otrok pridobili v K. S. K. Jednoto. To je moje priporočilo, in naj sklepa Članstvo ali delegacija na 16. konvenciji K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa. Jacob Šega, predsednik društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote, Joliet, 111 Nase društvene seje. Mnogokrat slišimo in tudi či-tamo pritožbe, da se člani ali članice naših društev slabo vde ležujejo društvenih sej. Društvena seja je največje važnosti za društveni in Jednotin napredek. Na sejah se razmotri-va, se delajo novi ukrepi, po-jasnuje in navdušuje članstvo za društvo in Jednoto. Na društvenih sejah se poroča stanje društva, na teh sejah pe sprejema novo članstvo pod okrilje najboljše podporne offeanizaci-je, naše K. S. K. Jednote. Iz vsakega ozira so društvene seje tako važne, da ako se jih člani ne vdeležujejo, je velika škoda društvu, Jednoti in naselbini, Društvu je škoda zato, ker na seji se članstvo navdušuje za nove člane, za svojo organizacijo K. S. K. Jednoto, pa večina članov ni navzočih. To je v škodo naši K. S. K. Jednoti, ker če se škodi društvu, se : IHHHIIMIIinil v; Največja slovenska unijska tiskarna v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin. ' , NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZPELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je * naša učiteljica. / PLAČILNE KNJIŽICE odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi. Ameriška Domovina V svojem lastnem poslopju. 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. s :: HH»»MH'HMMIIIIIII»IIM> ■IIMMIIHHM Jednoto. Vprašanje je pa tole :i škodi tudi Jednoti, je v škodo Ako dobi Član nekoliko otrok za J (Dalje na 8. strani) i Našim trgovcem ie dobro znana uljudaa postrežba nate banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni Ao imate UL02KN DENAR HA ČEKOVNI RAČUN tor bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti sadovi. Mnoga nate druitva plačtflejo svoje izdatke s teki, Izdanimi na naio banko; istotako K. S. K. J enota v svojo popolno zadovoljnoot. Kadar potujete, vzemite m pot sate potniške teko, katere _____■ izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar to bolj varni kof denar, kar te vaak tek registrovan z Valim podpisom, ako bi ga v state ju izgubili. Nai kapital in reservai sUad v vsoti več kot I740.MM. }o Mak varnosti s« vsi teaer. JOLIET NATIONAL BANK t CHICAGO IN CLINTON ST. ;: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, prods. Chaa. G. Poaroo, kaalr, . Joseph Duada, pomoi. kaalr. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je neizprosna smrt pobrala iz naše srede najstarejšega in *nilcoIi pozabljenega sina JOHNA PUCEU v najlepši miadeniški dobi 19 let. Zaspal je v Gospodu dne 9_ julija pet minut do 5. ure zjutraj. Bolehal je štiri tedne in štiri dni. Bolezen si jc nakopal, ko je lovil ribe in sc prehladil. Več zdravnikov mu je prišlo na pomoč, a vse zaman. Pokojnik je bil miren, pošten in priljubljen mladenič. Bil je poznan med nami Slovenci in tudi pri drugorodcih. V šoli )e bil vedno med prvimi in je izdelal vse višie šole, poleg tega je tudi opravljal delo v lekarni skozi štiri leta. Dan pred njegovo smrtjo mu je prišlo poročilo, da se mora odpraviti od doma v šolo v West Point. Mladenič je želel to, a žalibog, želja se mu ni izpolnila. Previden je bil s sv. zakramenti. Pogreb se je vršil na katoliškem pokopališču, pogrebne obrede ie opravil častiti g. župnik Frank Mihelčič s peto sv. mašo in ganljivim govorom. Prisrčna hvala gospodu župniku. Zahvaljujemo se tudi našemu pevskemu društvu, ker je zapelo par ganljivih nagrobnic. Lepa hvala vsem onim, ki so ga obis-kavali v bolezni in ga spremili k večnemu podftku. Zahvaljujemo se njegovim sošolcem za krasne vence in za udležbo pri pogrebu Hvala lepa tudi American Legion za krasni venec. Hvala vsem onim, ki so darovali vence in za sv. maše. Posebna hvala pa njegovemu stricu, oziroma celi družini Joe Puclja za tolažbo in njih trud. Hvala vsem onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile in sploh vsem, ki so na en ali na drugi način storili nam kaj dobrega v teh bridkih urah. Tebi pa, dragi ham nepozabljeni sin in brat, bodi Ti lahka Tvoja rodna zemlja; kličemo Ti z Bogom, dokler se ne vidimo nad zvezdami. Počivaj v miru in vedna luč naj Ti sveti! 2a!ujoči ostali: JOHN in MARIJA PUCELJ, stariši, JOSIP, FRED, EDWARD, in VILJEM, bratje, MARY, JOSEFA, ANICA in JULKA, sestre. Ely, Minn., 17. julija, 1926. jpiiiimiiiHiiamtHmMimimminnHiiiMn^ 5 „ I K. S. K. J. Društvom: F. KERŽE, I < 1142 Dallas B&, N. S. CLEVELAND, O. t minimumi Kadar naročat« zastave, rogaliio In drugo, pazita na moj« ime in naslov, te hočete dobiti aajboljte blaan ta najnižje Načrti ta vsorei ZASTONJ) iiiiiiiiiitniiiHiiiNiiniinii! ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Staset, Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pilite ali pridite osebno. GLASILO K. S. g. JEDNOTE," 27. JUUIJA, 1D26. Importirano orodje Razprodaja novih KNJIG! Kranjske kose z rinkco, iz garanti-ranega jekla, 24, 26, 28, 30 palcev $2.00. — Kose poliranke $1.40. Klepalno orodje $125. — Motika, domačega izdelka $-.90. Srp 85c, pralca ?Oc, brusni kamea 50c, ri-bežen za repo, z dvema nožema $1.35. Kosišče $2.00. — Poštnina prosta. MATH PEZDIR, Box 772 City Hall Sta. New Yor*, N. Y. Slovencem v Ameriki se nudi izvanredna prilika po posebni ceni dobiti štiri jako zanimive nov knjige. 1. "KRI MUČENIKOV, interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu, ki pripoveduje o trpljenju kristjanov ............................................ 60c 2. "SOCIALNA ČITANKA", vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati ...................45c NEVESTA IZ KORINJA, je zanimiva slovenska cmecka povest .........................r.....................25c Skupaj xiixixxxxnixxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxai J ' K DOK JIH, NAROČI SKUPAJ PLAČA /K ^ aa £ n ZA VSE SAMO......................................................................................................il ■ iMl H J IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO SE VE- ^ I •W K 3 LIKI KOLEDAR GORIŠKE MOHORJEVE -II I _ C » DRUŽBE. KI JE POLN KORISTNIH IN ti/ - H ; ZANIMIVIH SPISOV. ■ H rilllTIITIIIITITIIITTIIIITITITITTTirTTttrilir^ T.i«fom pUarnr: 84 »S Talafoa atanoTmnja: It* JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETLIČARNA, ncal N. Chicago la Indiaaa St JOLIET, ILL. V malovt Imam »»a* a rot«; Mala, jam rane« H potreba, ioplfe a« poroka ta trn bolniiniea. Naročila m aprajamajo tndl pfema-aim. taUfoftitaia i* bnojarnUa po- Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi! Naročilu je pridjati Money Order ali bančni draft Naročila se naslavlja na: t Ako vam spadajo lasje ali ste jih že izgubili. Moja "Alpen - tinktura" napravi, da v 8 dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje in dame rabijo samo mojo "Alpe* - tinkturo" za rasti in proti izpadanju las, ker je doka-zano, da je Alpen-tinktura edino prvo serstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8 do 14 dneh tako na lasje takoj počno rasti. "Bruslin-tni-tura" zoper sive lase takoj izvrstno deluje, da postanejo lasje v 8 dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila zoper Reumatizem. rane, opekline, srbečo ko-?o, kurje oči, bradovice, potne noge, solnčnate pike ali drugo nečistost na obrazu itd. $5.00 vsakemu ki bi rabil zdravila bez uspeha, pišite po cenik ga pošlem zastojn. JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St Cleveland, Ohio. ju mi tninniTimmi 2 NAD 20 LET S M * m že izdelujem " 1849 West 22nd Street ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do <% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati todi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere laatuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje. ki so med vsemi drugimi izdelki" priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane rn priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krajev širom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge PIANO ROLE IN plošče za gramofone A. C. ALLYN & CO. «7 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. »»"»'"'"".....................»HI............................................................... Pišite po cenik. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom Music Store j 6921 ST. CLAIR AVE. * CLEVELAND. OHIO * il»»»»iiiiiim.!rt^ DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diiavc Knajpovo ječmenovo kavo in lmpor Hrana zdravila, katera pripomč« macr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pitlte po brezplačni cenik, v U teran je nakratko popisana *ub rastlina za kaj ae rabi. V cenika boste nalll Ae mnog« drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Bn 772, city Hall Ste. New York. N. Y. Established 1857 onim rojakom, ki so nam tozadevno pisali, sporočamo, da priredimo prihodnje Pridružite se našim 1927 počitniškim klubom, -snujejo se zdaj. Mi imamo šest vrst klubov na izbero. Ako si vsak teden prihranite in vložite v banko 50c, $1.00, $2.00, $5.00 ali $10.00 za dobo petdeset tednov, boste imeli prihodnje leto potrebno svoto za počitnice. v stari kraj na znanem priljubljenem parniku "PARIS" 21. augusta 1926. Ako ste namenjeni še to poletje v stari kraj, se vam nudi najugodnejša prilika. Priglasite se čim prej! Slovenska Banka Zakrajšek & Cesaric 455 West 42nd Street, NEW YORK, N. Y. MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovanska babica 522 N. Broadway JOLIET. IIJL Telefon 23S0-J.