triglavski narodni park – 
medpredmetna povezava 
biologije in geografije z elementi 
formativnega spremljanja
Triglav National Park – Crosscurricular Connection 
between Biology and Geography with Formative 
Assessement Elements
Izvleček
Učna tema triglavski narodni park 
je obravnavana tako, da so vključeni 
vsebine in cilji učnega načrta geografije 
in biologije. Predstavljena je izvedba 
dveh učnih ur v 9. razredu. Vključeni 
so elementi formativnega spremljanja 
pouka, poudarek je na samostojnem 
delu učencev. Učencem sta bili uri 
všeč in bi si pri pouku želeli več 
takih povezav in aktivnosti. Učiteljici 
pa ugotavljava, da je taka izvedba 
omogočala bolj celosten pristop k 
obravnavani temi in da sva bili s tem 
tudi vzor učencem za timsko delo.
Ključne besede: TNP , medpredmetna 
povezava, učni načrt, formativno 
spremljanje, varovanje narave
Abstract
the learning content of t riglav national Park 
is approached in a way that it includes the 
contents and objectives of both geography 
and biology. the article presents the 
implementation of two ninth-grade classes 
with formative assessement elements and 
an emphasis on students’ independent work. 
the students responded well to the classes 
and expressed the desire to have more of this 
type of connections and activities in class. 
Both teachers find that this way of teaching 
provided a more integrated approach to the 
content and that we as teachers also served 
as an example of team work for the students. 
Keywords: TNP , crosscurricular connection, 
curriculum, formative assessement, preservation 
of nature
Monika Jelenc
OŠ Frana Albrehta, Kamnik 
monika.jelenc@gmail.com
Ema Vidic Judež
OŠ Frana Albrehta, Kamnik 
ema.vidic@gmail.com
COBISS: 1.04
Učne vsebine posameznih predmetov se ves čas 
prepletajo in nadgrajujejo, zato je smiselno, da 
vsebine med seboj povežemo.
Naloga učitelja je med drugim tudi ta, da 
učence uči samostojnega učenja in postopnega 
prevzemanja odgovornosti za lastno učenje. 
S tem jih pripravi na samostojno in uspešno 
reševanje problemov v nadaljnjem življenju. 
Zaradi teh razlogov skušava najina predmeta 
poučevati tako, da povezujeva učne vsebine 
in v pouk vpeljujeva elemente formativnega 
spremljanja.
Kot primer take povezave opisujeva učno uro, pri 
kateri sva obravnavali Triglavski narodni park. 
Zakaj formativno spremljanje?
Formativno spremljanje pouka nama omogoča, 
da pri učencih spodbujava notranjo motivacijo 
za delo ter s tem povezano večjo aktivnost 
pri pouku, prav tako učenci še bolj odgovorno 
opravljajo svoje delo. Lahko določajo lasten 
tempo dela, poveča se tudi njihovo sodelovanje, 
drug drugemu nudijo učno pomoč in sprotno 
povratno informacijo.
formativno 
spremljanje pouka 
omogoča, da pri 
učencih spodbujamo 
notranjo motivacijo 
za delo ter s tem 
povezano večjo 
aktivnost pri pouku.
45
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
iz prakse

Zakaj povezava biologije in 
geografije?
Geografija je interdisciplinarna veda, obravnava 
tako družbene kot fizične elemente pokrajine, 
zato se lahko povezuje z vsemi predmeti. 
Geografija in biologija se med drugim povezujeta 
na področju kamnin, geoloških dob, razvoja 
Zemlje ter evolucije življenja na Zemlji in tal, 
vodovja, rastlinstva in živalstva ter na področju 
okoljskih problemov in varovanja narave.
Vsebine biologije in geografije se prepletajo zelo 
naravno in smiselno. Še posebej je pomembna 
povezava pri celostnem razumevanju pomena 
biotske pestrosti, zgradbe in delovanja 
ekosistemov in razvoja življenja na Zemlji.
Povezava in skupno načrtovanje sta smiselna 
tudi zaradi boljše izrabe časa. Pri posamezni 
učni uri učitelji pogosto preveč hitimo in 
smo usmerjeni v doseganje učnih ciljev. 
Medpredmetna povezava nam omogoča, da 
določene učne cilje obravnavamo pri enem 
predmetu, pri drugem jih samo ponovimo, 
dodamo in utrdimo.
Kaj pravita učna načrta?
Pri skupni učni uri sva načrtovali, da bomo 
skušali doseči naslednje učne cilje:
BIOLOGIJA 
Pri splošnih učnih ciljih bomo razvijali:
1. zavedanje o pomenu biodiverzitete in 
odgovornem odnosu do njenega ohranjanja;
2. ustrezen in odgovoren odnos do narave na 
podlagi znanja in razumevanja ter interes za 
njeno aktivno ohranjanje;
3. zmožnost uporabe sodobne tehnologije, 
iskanje in obdelavo podatkov in ekstrakcijo 
informacij;
4. lastno odgovornost za prihodnost 
ekosistemov in biosfere.
Z doseganjem operativnih ciljev učenci:
1. razumejo razloge za veliko biotsko pestrost 
v Sloveniji in vedo, da moramo za ohranjanje 
biotske pestrosti ohranjati tudi različne 
habitate;
2. spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v 
lastnem okolju;
3. razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo 
z neposrednim varovanjem vse narave in 
biosfere nasploh, s sonaravno rabo pokrajine 
in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej 
na zavarovanih območjih;
4. spoznajo namen (slovenske in mednarodne) 
področne zakonodaje.
Koncept:
L1 Biotska pestrost je temelj za delovanje 
ekosistemov. 
STANDARDI ZNANJA
Da bi dosegli ohranjenost narave in biotsko 
pestrost tudi za prihodnje rodove, nekatere 
najbolj ogrožene, najredkejše ali najbolj prizadete 
vrste različno zavarujemo, enako tudi okolje 
(habitatne tipe), ki omogoča življenjski prostor 
tem vrstam. 
Uspešno zavarovanje se doseže tudi z 
ohranjanjem predelov (naravni parki), kjer je 
zgostitev takih vrst in habitatnih tipov največja. 
GEOGRAFIJA
Pri splošnih učnih ciljih bomo pri učni temi 
razvijali:
1. spretnost uporabe zemljevidov;
2. prepoznavanje nujnosti trajnostnega razvoja 
ter odgovornosti do ohranjanja fizičnih in 
bioloških življenjskih razmer za prihodnje 
generacije;
3. vrednotenje raznolikosti in lepote naravnega 
okolja na eni strani in različnih življenjskih 
razmer ter družbenih potreb na drugi;
4. skrb za kakovost in načrtovanje uravnotežene 
rabe okolja ter skrb za življenje prihodnjih 
generacij (trajnostni razvoj);
5. razumevanje pomena odnosov in vrednot pri 
odločanju za posege v prostor;
6. skrb za ohranjanje okolja.
Z operativnimi cilji in vsebinami 9. razreda pa 
učenci:
1. ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do 
naravne in kulturne dediščine svoje domovine;
2. ozavestijo pomembnost ohranjanja okolja 
za trajnostni razvoj družbe v sedanjosti in 
prihodnosti;
3. razlikujejo odgovorno in neodgovorno 
ravnanje s prostorom ter pridobivajo izkušnje 
odgovornosti za prevzete obveznosti.
4. ob zemljevidu omejijo in razdelijo pokrajine 
slovenskega alpskega sveta (Julijske Alpe);
5. opišejo primere prizadevanj in ukrepov za 
ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Tako sva se pri dveh urah dotaknili kar veliko 
ciljev učnega načrta biologije in geografije. Pazili 
sva, da je bila zastopanost obeh predmetov 
približno enakomerna.
Izvedba dveh učnih ur
Najin namen je bil:
1. povezati učne cilje obeh predmetov, 
2. izvesti timsko izvedeno uro,
3. vpeljati elemente formativnega spremljanja.
Vsebine biologije 
in geografije se 
prepletajo zelo 
naravno in smiselno. 
Še posebej je 
pomembna povezava 
pri celostnem 
razumevanju pomena 
biotske pestrosti, 
zgradbe in delovanja 
ekosistemov in 
razvoja življenja na 
Zemlji.
46
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
iz prakse

Pri biologiji smo pri obravnavi teme TNP 
posebno pozornost namenili endemičnim in 
ogroženim oziroma zavarovanim vrstam, ki 
jih najdemo v tem okolju, ter pomenu same 
nacionalne naravne vrednote in ekosistema, ki ga 
moramo varovati. Pri geografiji pa smo posebno 
pozornost namenili umestitvi TNP v prostor, 
delu z zemljevidom in razvijanju odgovornega 
odnosa do okolja.
Izvedli sva dve skupni uri:
• pri prvi izvedbi sva prilagodili urnik tako, da 
sva obe uri poučevali skupaj;
• pri drugi in tretji izvedbi pa je vsaka svoje 
vsebine izpeljala v razredu (zaporedni uri).
Načrtovanje:
1. pogovor o tem, kaj bi bili skupni cilji učne ure;
2. oblikovanje skupnega dokumenta, kjer sva 
načrtovali učno pripravo in aktivnosti za 
učence – PRIPRAVA;
3. pogovor o tem, kako bova izpeljali učno uro;
4. izpeljava učne ure.
Elementi formativnega spremljanja, ki sva 
jih uporabili
ugotavljanje predznanja
En teden pred izvedbo učne ure so učenci 
zapisali, kaj že znajo in kaj jih zanima. Njihovo 
predznanje in mnenje sva upoštevali pri 
načrtovanju aktivnosti.
n ameni učenja in kriteriji uspešnosti
S pomočjo ugotavljanja predznanja so bili 
izpeljani nameni učenja.
UČNI NAMENI KRITERIJI USPEŠNOSTI
Znam umestiti tnP v 
prostor
na zemljevidu znam 
označiti meje in naravne 
enote tnP
Spoznam namen in 
pomen zavarovanih 
območij, še posebej 
narodnih parkov
Vem, zakaj določena 
okolja zavarujemo
Spoznam nekatere redke 
in ogrožene vrste v tnP
na primeru živali in 
rastlin, ki jih najdemo 
v tnP, znam poiskati 
podatek, ali gre za 
ogroženo oziroma redko 
vrsto
Spoznam namen 
področne zakonodaje o 
zavarovanih območjih 
in vrstah (stopnje 
ogroženosti)
Znam poiskati živa bitja 
na Rdečem seznamu 
ogroženih rastlin in 
živali in določiti stopnjo 
ogroženosti
d okazi učenja
Ob začetku aktivnosti sva s pomočjo semaforčka 
preverili razumevanje navodil posamezne naloge 
in nato so začeli reševati naloge in zbirati dokaze 
učenja. 
Umestitev TNP v prostor
Učencem sva ponudili tri različne dejavnosti, 
sami so si izbrali, katero bodo opravili.
a)  IZDELAVA ZEMLJEVIDA 
 V nemi zemljevid so vpisovali 
naravnogeografske enote Julijskih Alp, 
planote (Pokljuka, Mežakla, Jelovica, Komna), 
doline (Planica, Vrata, Kot, Krma, Trenta, 
Soška dolina), vrhove (Triglav, Škrlatica, 
Mangart). V zemljevid so vpisovali tudi večja 
naselja: Kranjska Gora, Jesenice, Bohinjska 
Bistrica, Bled, Bovec, Tolmin. S pomočjo 
zemljevida, ki prikazuje obseg TNP , so 
preverili, katera naselja in naravne enote 
spadajo v TNP , in zarisali mejo narodnega 
parka.
Slika 1: izdelava zemljevida 
b) DELO Z ZEMLJEVIDOM PIŠI BRIŠI 
 Uporabili so šolski namizni zemljevid 
Slovenije, na njem podčrtali naravne enote in 
obkrožili mesta. Preverili so, katera naselja in 
naravne enote spadajo v TNP , in zarisali mejo.
Slika 2: Delo s šolskim zemljevidom (piši briši)
47
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
iz prakse

c) DELO Z ZEMLJEVIDOM 
 Večji stenski zemljevid Slovenije smo položili 
na tla. Na karticah so bile napisane naravne 
enote, kraji in prelazi. Kartice z imeni so 
polagali na pravo mesto, ki so ga poiskali na 
zemljevidu. Z vrvico so določili mejo TNP .
Slika 3: Delo s stenskim zemljevidom
Razlogi in ukrepi za ohranjanje naravne in kulturne 
dediščine (delo v skupinah)
Učenci so dobili različne fotografije iz TNP , ki 
so prikazovale elemente varovane naravne in 
kulturne dediščine v parku (živali, rastline, 
jezera, stavbe itd.). Fotografije so služile 
kot iztočnica za razmišljanje. V skupinah so 
razmišljali, kaj bi bilo treba na določenem 
območju zavarovati in zakaj. Predlagali so tudi 
ukrepe, s katerimi bi omogočili varstvo naravne 
in ohranjanje kulturne dediščine.
Razloge za zaščito in ukrepe, ki bi k temu 
pripomogli, so zapisali in jih kasneje primerjali  
z dejanskimi ukrepi za varstvo naravne in 
kulturne dediščine, ki so zakonsko predpisani  
na območju TNP .
Slika 5: Ohranjanje tnP – predlagane rešitve 
Ogrožene in zaščitene živali in rastline Triglavskega 
narodnega parka
Učenci so dobili slike ogroženih živalskih  
in rastlinskih vrst, ki jih najdemo v  
Triglavskem narodnem parku. Na spletni strani 
https://www.tnp.si so poiskali podatek, koliko 
različnih rastlinskih in živalskih vrst najdemo v 
Triglavskem narodnem parku. Za vrsto na sliki 
so poiskali stopnjo ogroženosti in razložili, kaj 
ta oznaka pomeni (v pomoč so imeli tabelo z 
razlago oznak). Pri tem so uporabili Pravilnik o 
uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v 
rdeči seznam. Pomagali so si s slikami, na katerih 
je bila na hrbtni strani zapisana kategorija 
ogroženosti. Vsaka skupina je predstavila 
ogroženost živali in rastline ter jo pripela pod 
ustrezno kategorijo, ki je bila pripravljena na 
tabli.
Pogovorili smo se tudi o tem, kako bi ravnali, če 
bi srečali to žival ali rastlino v TNP .
Slika 4: Razmišljanje o razlogih in ukrepih za ohranjanje naravne ter kulturne dediščine ob fotografijah  
(skupinsko delo)
48
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
iz prakse

Slika 6: iskanje podatkov o ogroženosti rastlinskih in 
živalskih vrst 
Slika 7: Razvrstitev v kategorije ogroženosti
Sonaraven razvoj (diferenciacija za hitrejše)
Učenci so dobili opise treh primerov, kjer prihaja 
do nesoglasij med zahtevami po varovanju okolja 
in potrebami ljudi, ki živijo na tem območju. Za 
vsak opisani primer so v pravilih TNP poiskali 
tisti odlok, ki onemogoča poseg v naravo in je 
zahtevan v opisanem primeru, ter ga podčrtali.
V skupini so analizirali posamezne primere in 
navedli nekaj argumentov v prid ohranjanju 
narave ter na drugi strani nekaj argumentov, ki 
so v prid željam in potrebam prebivalstva ter 
razvoja gospodarstva na tem območju. 
Razmišljali so o rešitvah oziroma kompromisih, 
ki bi zadostili zahtevam po varstvu narave in 
potrebah prebivalstva na tem območju.  
Slika 8: Razmišljanje o rešitvah/kompromisih, ki bi 
zadostili zahtevam po varstvu narave in potrebah 
prebivalstva na tem območju.  
Samovrednotenje med procesom učenja in 
medvrstniška pomoč
Učiteljici sva ves čas spremljali delo v razredu, 
nudili dodatno razlago učencem, ki so jo 
potrebovali, in dajali povratne informacije o 
njihovem napredku, npr. katero znanje so že 
izkazali in kako naj svoje znanje izboljšajo.
Učenci so bili razdeljeni v manjše skupine, 
zato so ves čas sodelovali in si samoiniciativno 
nudili pomoč pri vseh zahtevanih nalogah. Pri 
dejavnosti s stenskim zemljevidom so kartice 
z imeni naravnih enot porabili za preverjanje 
svojega in sošolčevega znanja. 
Ocena izvedbe
Katera oblika medpredmetnega povezovanja je 
bila uspešnejša?
Strinjali sva se, da je bila uspešnejša tista oblika, 
ko sva bili hkrati prisotni obe učiteljici. 
V razredu je večje število otrok, zato sva skupaj 
laže spremljali delo v razredu. Nudili sva pomoč 
učencem, ki so jo potrebovali, in dajali sprotne 
povratne informacije.
Lažje je bilo tudi usklajevanje in doseganje 
učnih ciljev obeh predmetov, saj sva ves čas obe 
spremljali, ali so bili načrtovani cilji, doseženi.
Ta ura se nama je zdela uspešnejša tudi z vidika 
profesionalnega razvoja, saj sva se lahko tako 
medsebojno spremljali in opazovali delo, s tem 
pridobivali povratne informacije o svojem delu 
in možnost za primerjavo učnih stilov. Videli 
49
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
iz prakse

sva, kaj delava drugače in kako se na to odzivajo 
učenci.
Ko sva bili pri uri prisotni obe, je pouk potekal 
bolj sproščeno, učenci so se naučili več in laže 
sva izvedli evalvacijo, saj sva imeli dovolj časa za 
opazovanje aktivnosti učencev. 
Tudi zaporedna učna ura (učitelj izvede svojo 
uro in nato nadaljuje s temo učitelj pri drugem 
predmetu) je bila dovolj dobra in učinkovita. 
Razred je bil za delo zelo motiviran, zato so brez 
težav dosegali zastavljene učne cilje. Teže je bilo z 
vidika organizacije in spremljanja dela učencev. 
Mnenje učencev
Razlik med izvedbo pri obeh razredih iz evalvacij 
ni bilo zaznati. So pa učenci povedali:
• da sta jim bili uri všeč,
• da si želijo še več takšnih povezav,
• da so jim bile všeč aktivnosti z zemljevidi in 
ogroženimi živalmi in rastlinami.
geografije tako v vseh razredih. Pri vsaki 
obravnavani enoti pouka geografije imamo 
povezavo na osnovi kamnin, rastja in okoljskih 
problemov. Dobro poznavanje učnih ciljev in 
vsebine posameznega predmeta s strani obeh 
učiteljev bi omogočilo celostnejši pristop k 
obravnavi snovi.
Pri pripravi letnih učnih načrtov bova vsaj 
časovno poskusili uskladiti učne teme in 
tako povezati predmeta z zaporednimi 
medpredmetnimi povezavami. Vsaj eno uro v 6., 
7. in 9. razredu pa bi lahko izvedli skupaj. Čeprav 
bo izvedba zahtevala več vloženega dela, je zaradi 
racionalizacije časa in celostne obravnave vsebin 
to smiselno.
Obdržali bova skupno načrtovanje 
naravoslovnega dne Zemlja, kjer se zelo dobro 
prekrivajo učni cilji obeh predmetov. 
Izpeljano učno temo bi se dalo nadgraditi 
še z drugimi oblikami dela, kot so igra vlog, 
primerjava med naravnimi, krajinskimi in 
regijskimi parki, vendar sta za tako obširno 
vsebino dve učni uri premalo.
Dodatne vsebine bi se dalo razširiti v okviru 
diferenciacije dela med samim poukom, lahko 
bi bila to tudi možnost za nadaljnjo samostojno 
raziskovalno delo doma.
S skupnim načrtovanjem sva odprli vrata 
sodelovanju, saj sva se dopolnjevali in tudi 
ocenjevali najine pristope. Obe sva bili 
soodgovorni za izvedbo ure, s sodelovanjem pa 
sva bili tudi zgled učencem, saj sva dokazali, 
da je v življenju pomembno tako timsko delo 
kot tudi komunikacija, zaupanje, sodelovanje, 
prilagajanje in ustvarjalno mišljenje.
Viri in literatura
1. Http:/ /www.dlib.si/stream/URn:nBn:Si:DOC-
tW57QGYK/8452b189-a08e-4788-b709-
16754f152191/PDF (dostopno 10. 1. 2019).
2. Http:/ /www.dlib.si/stream/URn:nBn:Si:DOC-
FWJOFFJF/145518de-58fd-472a-988d-
ba2bd6aa5c3e/PDF (dostopno 10. 1. 2019).
3. Http:/ /www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/
pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_Un/Un_
Biologija.pdf (dostopno 10. 1. 2019).
4. Http:/ /www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/
pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_Un/Un_
geografija.pdf (dostopno 10.1.2019).
Slika 9: Mnenja učencev
V pomoč pri izvedbi te ure nama je bila tudi 
lanska evalvacija. Tako sva upoštevali mnenje 
učencev, da sva načrtovali preveč aktivnosti. 
Letos sva pri načrtovanju te ure namenoma 
zmanjšali število aktivnosti, tako da je ostalo 
dovolj časa za evalvacijo opravljenega dela.
nadaljnji načrti
Geografija in biologija sta vsekakor predmeta, 
ki se povezujeta pri vsaki obravnavani vsebini 
50
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
iz prakse