PoStni ia v državi SHS pavSaHrane-
Naročnina listu: Celo leto K 120pol leta K 60*-—, četrt leta K 30*—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150*—. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju
primeren popust. Upravnistvo sprejema naročnino,
.Inserate in leklamacije.	Telefon št. 220.
S22» ÄSes-ariliE».
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
M»PJVfeSH»*** eärass 2ŽS. JtallJ®,
Posamezna številka stane 1 krono»
„Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnistvo je v Mariboru, Koroik« cesta št. 5. '— Z uredništvom se more govorlU vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije
so poštnine proste. — ----Telefon št. 220.
letnik ЖШ.
Beseda o socijalpstrijotih v Sloveniji.
Nnakor ne smemo trditi, da bi ne bili imeli voditelji v socijalni demokraciji organiziranega proletarijata Slo -«penije takoj po prevratu z delavskimi masami poštenega namena za dobrobit iiržave in delavstva. Iz ravnokar z -rečene naše trditve je seve izvzet gospodarski oče socijalpatrijotov. Slovenije g. Tone Kristan, ki je spadal ravno tako meti proletariat kot sedlo na yampasto kravo. Moramo tudi pribiti, ’da so nekateri socijalistični vodje, stoječ tako) po ujedinjenju pri vladnem krmilu, kazali dovolj smisla in poštenosti za vladni nastop vseh strank v. dobrobit ter prospeh države in naro-fla, .Tudi pri tej naši trditvi dela izjemo g. Kristan, kateremu je bil že pod .starko Avstrijo proletariat molzna krava, v Jugoslaviji pa je poleg delavskih mas še začel molziti državo m Se danes se debeli g. Tone od državnega mleka.
Blato z lopato! Tudi Tene Kristan se je prav kmalu orientiral, cla je njegov blatni prostor med demokratski -mi lopatarji, s katerimi ga spajalo do danes najtesnejše vezi po mišljenju in žepu.
Moramo pa se zopet dotakniti dejstva, cta je bil Kristan politik in mi. -nister le zase, ne meneč se za napredek svoje stranke, katero je ravno to njegova ministrovanje privedlo malodane do popolnega razsula. Svoječas-aa demokratsko socialistična osrednja vlada, ki nam je prinesla dokaj razočaranj in bremen, je odprla oči poštenejšim vodjem socialistične struja, ki so obrnili ogabnemu koritarstvu hrbet in krenili na pot komunizma, A vendar se je bilo do razkola med našim socialistično organiziranim pro -i arij atom med te mase nateplo | toliko nepoklicane inteligence in napol-inle-..rgence, da Je hotel vsak študent ter malo boljši pismouk igrati vlogo vodje brez ozira na moč delavskih mas, ki se kaže edinole v edinosti discipline. (Kristanovo ministrovanje je bil babilonski stolp, ob katerem so se razšle jugoslovanske delavske mase v sedem raznih strank. Se kratko pred volitvami v konstituanto je vsakdo pri pogledu na razkosani proletariat zmajeval z glavo, češ: Po njih bo, če teh razdvojenih delavskih mas zopet ne zlima skupaj kaka organizatorična roka. In baš nekaj mescev pred zadnjimi .zborničnimi volitvami se jo . .ika -zala dinastija Tone in Etbin Kristan, da se joj pokori proletariat iz strahu pred svečenikom zlatega teleta Tonetom in iz spoštovanja do organizatoric Dih sposobnosti g. Etbina. Res čudni se moramo, da so socijalpatrijotje pri konstituantnih volitvah še toliko rešili in osobito. na Štajerskem, kjer jim je Sla v klasje volilna demagogija o republiki in nemškutarija. „Hoch die Re publik!“ v zvezi s štajersko nemšku-tarijo in dinastija Kristan je dospela zopet v Beograd y konstituanto.
Nobeden še tako pravoveren so-bijalpatrijot nam ne bo danes tajil, da »ista gospoda Kristana v ustavotvor-iii skupščini koketirala s sedanjo vlado in bi tudi oba ministrovala, če bi ne bilo protivladnega veta iz Ljubljane. Kar pa ni smel g. Tone očito na ministrskem prestolu, to je učinil za kulisami in sklenil Kupčijo prodaje socialističnega proletarijata svojim demokratskim bratom. Smolo so imeli v tej kupčiji le demokratje, ne g. Tone,
ker se je kšeft prehitro odkril in so se socialistične mase maščevale nad demokf ati pri občinskih volitvah po slovenskih avtonomnih mestih. Po dokončanih občinskih .volitvah je pa u-videl sam Kristan, da je proti njemu masa, pa tudi iz vrst njegovih nekdaj pred njim klečeplaznih vodilnih učencev vstajajo in ga bodo tirali na odgovor, da se otresejo njegove straho-, vlade in dospejo sami do korit, iz katerih si je odbelil papa Tone trebuh in mošnjo. .Vse to je debeli Tone videl in storil le še en korak — blato in lopata sta se združila — Toneta Kristana so stiščali demokratje na mesto, kamor spada in kamor odroma vsak — brezvestni proletarski vodja — na milijonsko plačano mesto upravitelja 'državno veleposesti.
Gu dinastije Kristan je ostal le še jiO »me; ’kansko zvito izšolani sočna lističih duševni očka Etbin, ki je igral tudi v konstituanti napram vladi vlogo jesenske device:	Ich möcht’, ich
möchl, aber trau mir nicht recht! — Saj zbornični govori g. Etbina niso bi ii nič drugega kot previdno polemično stopicanje krog vladnega lonca v sira liu, da mu priskoči takoj na pomoč — pretkani g. Etbin, ako bi bila nevarnost, da se prevrne. G, Etbin je v konstituanti le lormeino sikal v demo- J krate in radikale, v vseh načelnih v-prasanjih ustave pa se je tako previdno izmuznil, da je ostal na pritisk iz Ljubljane sicer v opoziciji, a vendar se ni-zameril vladi. Pri vsem nastopu
g.	Etbma v konstituanti je ostal soci-jalist v Sloveniji danes mlačna voda, in ne ve, ali je centralist, ali je avtonomist. Saj je pa tudi „Naprej“ danes pisan tako, da tudi Etbinu lahko dajo demokratje kako milijonsko ravnateljstvo nad kako državno posestjo.
Pri vsem ravnokap omenjenem početju dinastije Kristan je pomilovanja vreden socijalistični proletariat, ki še danes pokorno čaka na g. Etbina, da ga ta mesto papana Toneta popelje — pod zastavo centralizma ali avtonomije, G. Etbin jo bo pač potegnil tjakaj, kjer ga čaka po njegovem razsodku zanj stesano globokejše ko ito,
.Toliko lahko prerokujemo, da bo celota e socialistično doslej vodilne dinastije Kristan konec, kakor hitro bo priznana Nemcem volilna pravica in si bosta nemštvo ter nemškutarija u-stvar.ila svojo stranko in rekla: „Behüt*’ euch Gott, ihr Sozi!“ Tedaj bo pa tako pri JSDS, kakor če umrje na fari župnik in si lasti vsak faran, da ima pravico do župnikove zapuščine . iTudi od tega, kar je zapustila ogoljufanim sodrugom Še dinastija Kristan, ne bo ostal,' kakor, hitro* napravijo iz stranke exodus Nemci in nemškutarji, koncem na koncem, Bodočnost socia listične stranke je uvidel tudi gospod Prepeluh in njegovi pametni .consor -te s, ki iščejo stikov z onimi, ki imajo svoje cilje v volji ter koristi naroda , in gospodarsko socijalni moči dnžave, ne pa samo lastnega žepa.
Socialistične mase so danes kot koštruni na gmajni, katere sta zmedla volkova firme Kristan tako, da ne vedo, pri kateri luknji bi ušli, da se strankarsko popolnoma ne razbezgajo in bo naenkrat nekdaj obširna socialistična gmajna brez pastirjev in brez koštrunov.
Goriško pismo.
Miren pri Gorici, 19. 7.
Evo me, že zopet se oglašam! — iVem, da je ravno doba pasjih dni, v kateri gg. uredniki najbolj hrepeneče •ljubijo svoje zunanje prijatelje, zato močem, da bi bili v svojem pričakovanju varani.
Zadnjič sem Vam precej navdušeno opeval naše goriško solnce in celo hvalil niegovo dobrohotnost. Pravijo sicer, da hvala samo mladim ljudem škoduje, toda očividno so vsled iste tudi našemu staremu nebeškemu pri -jatelju zrasla ušesa. Postal je objesten in ošaben ter se nič več ne ozira na naše potrebe. Zadnje Čase neusmiljeno žge na zemljo in Џ izmozgal iz
nje že zadnje mokrotne vlakeace:-. pritisnila je suša. Po Krasu in Zgornji Vipavski dolini so mnogi poljski nasadi že naravnost uničeni in požgani, nas v gorički okolici bi pa izdaten dež ki mora priti pa takoj, Še rešil katastrofe. Zadnjih 14 dni nismo namreč imeli poštenega dežja ter. je nastopila neznosna vročina:, imamo na solncu: 45 stopinj C,
Ljudje s strahom gledajo v bodoč nost. Dohodkov že itak ni skoro nobenih, ker trgovina, - industrija in obrt nimajo ravno sijajnih Časov, Ce odpadejo sedaj še domači pridelki, potem bi bil položaj docela obupen. Edina opora, na katero trenutno najbolj računamo, da bo obvarovala naše gos-podarsKn ravnovesje, je vojna odškodnina. 2e meseca marca je bilo nakazanih 100 milijonov lir za obnovitev goriške dežeie za dobo 4 mesecev in sicer 60 mil. za nepremičnine in 40 mil za premičnine in industrijska podjetja. Da bi ostal ta denar kolikor le mogoče v deželi in da bi imeli od njega v pr.vi vrsti domačini zaslužek, so se v sporazumu s tukajšnjimi avtonomnimi oblastmi začete ustanavljati po občinah „Zadruge vojnih oškodovancev,“ Potom nhb naj bi ljudje vlagali prošnje za predujem na vojno posojilo, one naj bi te svote izplačevale in skrbele po potrebi tudi za pozidavo. Ker je pa v celi akciji premalo enotnega programa in vsled uradne počasnosti so se začela izplačevati posojila še le pred par tedni. .Upanje pa je vendar., da se bodo sedaj nadaljevala brez prekinje-nja obnovitvena dela, ki so prej več meseoev počivala, ter da se bodo kar sproti odstranjevale morebitne zapreke. Na ta način bodo imeli delavci že stalen zaslužek, cela dežela vir, novih dohodkov, ljudje bodo pa počasi prišli do svojih domov. Begunci so se sicer po pretežni večini vrnili na domačo grudo, toda le malokateri prebivajo v novopozidanih hišah. Kljub več kal or dveletnemu obnovitvenemu delu je v gorički okoiici le malo pošteno .poprav ijenih poslopij!. Mnogi se zato stiska'O pod za silo pokritimi podrtijami, največ jih je pa obsojenih v. — barake. In kakšno je životarjenje po lesenih kolibah zlasti sedaj v tej vročini? Neznosno, grozno! Hvalite, trikrat hvalite Boga, da imate svoje lepe, nepoškodovane domove!
Gotovo ste radovedni, kako je pri nas z draginjo? Najkrajši odgovor je: kakor vsepovsod! S še tako lepim zaslužkom se človek le težko prerije skozi vsakdanje potrebščine. Dobi se vse. kar človek rabi ali poželi, v prosti trgovini. Skoro do zadnjega časa pa so bila nekatera živila kot moka in sladkor, odvzeta prostemu prometu ter se jih je dobilo samo potom občinskih a-provizacij. Sedaj so pa te aprovizaoi-jt- že skoro popolnoma prenehale, ker je kupčija prosta." Nekatere stvari so tukaj cenejše kot tam, večinoma pa sc .dražje, čeprav vzamete za podlago sedanji visoki kur.z lire — 1 lira priiič-r?o 7 kron —. Pri živini je cena v zadnjem času občutno padla, zato je tudi meso ceneje; sedaj stane 8—11 lir кд. lepa pšenična moka stane 3 lire, sladkor 7—9 lir, vino v gostilnah 4 lire i. t d. Vse te cene imajo pa v zadnjem času padajočo tendenco. Življenje zlasti pa. raže razne malenkosti, ker pod 1 Krc, ki je plačilna edinica, ni dobili že skoro ničesar.. Imeti treba zato debelo ustnico, ako hoče človek komod-no izhajati. Tudi delavske mezde sc luka,, razmeroma višje Kot pri .Vas — znašajo prilično 20 do 30 lir dnevno. Lesne cene so v zadnjem čam znatno padle in je kupčija mrtva. Kakor sem že v začetku omenil, vlada v vsem pridohitvenem življenju težka kriza
H koncu groteskna zanimivost za lobakarje.*: Neki trafikant mi je pred par dnevi pravil, da so mu pri gla -ni zalogi v Gorici zelo tožili, Ker prodajo premalo tobačnih izdelkov in na-
meravajo zato zalogo za nekaj časa zapreti. Vzrok: konkurenca vtihotapljenega jugoslovanskega tobaka!,
Polde Kemperle.
izjorice.
Gorica, 21. :uU
Nasilje v Devinu. — ‘A v če* .— Stiver ja m. —r 'J. V h ovna oblast f a š i s . o v..
Pri nas se še vedno vrše nasilja v isti meri kot poprej. Iz Devma, tej skrajni slovenski točki ob našem mor-’u, prihajajo žalostni klici, ki so značilni za razmere, v katerih živimo, Zt gerenta imajo oiicirčka, ki ničesar, ne stori zanje, samo norčuje se. Tajnik ne zmore vsega. Občinska blagajna je prazna radi samih laških napisov, ki jih je polna občina. Ljudje pa so v be di in po"d kapom. Za odškodnine se ne zmeni nihče.
Po drugi strani pa izvajajo kruta nasilja. Pomislimo samo, kje se je že tat takega zgodilo, da bi pobrali jib hišah slovenske koledarje. Kdor ga še ima, ga more dobro skrivati. Razmere vpijejo do neba. Nihče se ne zmeni.
Prav lepo nam slika naše razmere tudi dogodek v Avčah, V nedeljo, dne 17. t, in., je nekdo streljal blizu vasi. Kdo H Morda celo vojaki. Toda prišle r>o hišne preiskave, ki so se izvršile z vso strogostjo. Vklenili so p_o-tem naslednji torek nekega povsem ne dolžnega človeka, ki ni storil druge ga, kot da ga je videl neki vojak v ne deljo na polju. Ta da je streljal, Sedaj je moral v ječo in bogve, kdaj bo zaslišan. T.o je neznosno, živeti v. taki svobodi.
Pač pa imajo pri nas svobodo vlomilci:, Posebno cerkveni roparji — in nihče jim ne reče ničesar, nihče jih ne lovi. V Steverjanu so oropali pred par dnevi zakristijo in tabernakel. To je vzbudilo pri ljudeh silno ogorčenje. Dragocenosti niso našli, toda hostije so odnesli. Prihodnjo nedeljo, dne 24. im m., se bo vršila v Steverjanu velika slavnost. Velik ljudski tabor, bodi tukaj; blagoslovili bodo nov oder za na prostem, ki bo potem romal po deželi in oznanjal prosveto.
Zanimiv slučaj se je zgodil v sredo, dno 20. t. m., v Gorici!‘Gregorčičev dom je imel dve leti brezplačno begunce pod streho. Zdaj rabi poslopje sani. Ker niso hoteli iti, jih je sodnjj-skim potom postavil na ulico. Toda prišlo je čez par ur 60 fašistov, ki so znesli pohištvo nazaj v sobe; tako je bilo rešeno vprašanje pri „najvišji oblasti", k, jo poznamo v Italiji. Sicer so zagrozili, da bodo zažgali hišo.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS, Atentat na ministra Draškovi-ta je nagnal iz letovišč ter izletov, v Beograd dosedaj vse ministre razven dveh. Sploh je sedaj nekako celo politično življenje osredotočeno krog a-ientata, katerega premlevajo politiki in žurnalisti od zdravo pametne, pa tudi dokaj pretirane strani. Vsekakor je atentat najbolj preplašil in zmedel naše ministre, ki se sedaj posvetujejo kako bi se osvetili komunistom in jih sploh prepodili iz kraljevine. Tako je sedaj sklenil ministrski svet, da se sestane zakonodajni odbor, jutri, v soboto pa parlament, ki bo baje razpravljal o varnostnih razmerah v državi ali z diugimi besedami: zakon o redu in radu bi radi stiščali pod parlamentarno zakonito streho. Bomo videli, a vendar;: caveant consuleslj
IRSKA'-
O pogajanji h med zastopniki irske samostojnosti in ’Angleži se ne ve do danes nič kaj natančnejše-*
g!.. Vsekakor pa je na celi zadevi lo-liko resničnega, da po postala Irska avtonomna z dvema provincama, ki bi rtaj imeli vsaka po en krajevni parlament in jednega pa skupnega.
TURSKA.
Menda bo le res, da se je Grkom posrečilo naklestiti Turke. Voj na poročila znajo povedati, (la je na umiku pred Grki 14 turških divizij in da je prejelo glavno zaušnico turško desno krilo.
RUSIJA.
Iz Rusije prihajajo zadnje dni zelo žalostna poročila o grozni lakoti in milijonskem begu ljudi pred lakoto, f oroČajo, <fa je tri milijone Rusov r.a pofu v Sibirijo ter Kavkaz, ker vlaoa v osrednji Rusiji nepopisno zlo lakote.
I   ........ . .... ■ ■■■  ..■ !■■■■—T«,.,—
Politična poročila.
p Kakšna je naša ustava? Na to vprašanje je dal najboljši odgovor Srb Jovan Banj ar. in, član Jugoslovanskega odbora, ko je napisal v »Slobodni Tribuni« te le stavke: »Samo s spletkarjenjem, kupovanjem ,in barantanjem se je dosegla večina za ustavo. Sedaj se pa bo pričela politična borba za revizijo ustave. S sprejetjem take in na ta način sprejete ustave še poostruje notranje razmerje in ovira državno ureditev. Opozicija v našem parlamentu ima moralno pravico in podlago v boju za revizijo ustave, da se napravi konec kruti samovolji nazadnjaštva, rušenju parlamentarizma in svobode.« Bodi pribito, da Srb Jovan Banjahin ni pristaš naše stranke in tudi ni — klerikalec.
Pnevne vesli.
d Prenos trupla umorjenega ministra Draškoviča se je vršil zelo slovesno iz Delnic, kjer je postal žrtev atentata, mimo Zagreba v Beograd. fTritplo so prepeljali s posebnim vlakom. Voz, v katerem je bilo truplo u-niorjenega, je bil pregrajen s črno preprogo, v drugem posebnem vozu se je pa nahajala obitelj umorjenega ministra. V soboto ob 8. uri zjutraj se je zbrala velikanska množica pivg bivalstva na kolodvoru in pred kolodvorom, da bi prisostvovala prihodu vlaka iz Zagrjebaf. Na peronu je bila postavljena častna četa z godbo., Prisotni se bili ministri, zastopniki oblasti, generali in drugi j častniki,, uredništvo* zastopniki raznih društev; itd* tVlak je prišel v Beograd ob УТ0. uri predpoldne. Iz železniškega voza so prenesli truplo umorjenega’ njegovi to-.variši-ministri in položil^ na mrtvaški voz,-Truplo so nato prepeljali v Oficirski dom, kjer je bilo izpostavljeno.-Z istim vlakom so s'e tudi pripeljati minister Svetozar Pribičevič, bivši ban dr. Tomljenovič, poverjenik dr, Ataupovič, mnogo drugih dostojanstvenikov in poslancev. Pogreb se je vršil z vso slovesnostjo na, državne stroške v nedeljo ob 9. uri predpoldne. Od rajnega so se poslovili finančni minister dr, Kmnanudi, minister Ljuba Davidovič, Nikola D z um o vi č in tajnik narodne skupščine dr. Vojislav Janjič. K odru pokojnika j,e bilo položenih zelo veliko število vencev. Tudi novinarsko udruženje je položilo krasen venec.
c4 Lap uspeh poslancev. Jugoslav.« kluba Gnan je neustrašeni bo j naš m' poslancev, proti nezaslišanemu pobiranju oseone dohodnine, ki se je vršilo y Sloveniji po samoljubju davčnih' vir radnikov in brez cenilnih komisij. Kolikor se je uradniku zljubilo, toliko | a je predpisal davkoplačevalcu osebne dohodnine in plačati je motal. Posla -nec dr, Höhnjec je vložil dokaj tem el« jiliii inierpelacij na finančno ministrstvo, v katerih se je pritožil zoper brezglavi sistem pobiranja osebne do-liodniio, ker. je davkoplačevalec izročen ne. milost in nemilost neusmiljeno brez.es tn ih uradnikov. Zahtevi naših' poslancev, po oenilnih' komisijah' se je udalte finanöna oblast, ki razglaša, cia se vzpostavijo -cenilne komisije' za 'dohodnino in priredbene komisije za pri-aobnioo. ,Volitve za volilne Komisije je finančna oblast preosnovala ih spremenila na sledeči način: 1. da se uvede ustna volitev namesto pismene, 2. da se v. dohodninske komisije ne voli več
po volilnih" razredih', marveč y eni sami skupini. Interesirani krogi hekvac-no morebitnim preuredbam v prihod -njih latih, ako bi se izkazal za po -trebne ter spemembam niso ugovarjali, samo da pridemo čimprej do komisij. Volilci se bodo opozorili na volitve, volilni dan, način in kraj volitev v „Uradnem listu" in po javndi razglasih po občinah. Posebne pove -ritnice in glasovnice se ne bodo razpošiljale. .Volitve se bodo pa vršile na nedeljo in na sedežu vsakega davčnega urada in ne kakor dosedaj le na sedežu davčnih oblastev, Ako bi se volitev ne udeležili vsaj trije volilci, preide pravica, izbrati polovico dohod ninske komisije na poverjeništvo notranje zadeve in pri pridobninskih komisijah na trgovsko in obrtniško zbor nieo. Volitev v dohodninske komisite se bo na podstavi teh določil izvršila takoj, čim sestavijo davčna oblastva volilne imenike in poteče reklamaeijsk' rok, tako da bodo priredile dohodnine za leto 1921 in prejšnja leta, v kolikor še ni odmerjena, zopet cenilne komisi-ie. Uverjeni smo, da bo prihodnji — „Kmetuski list“ prinesel članek o velikanskem uspehu slabostojnega Dreka, ki je tudi še le pred par tedni kopiral dr. Holmjeoa in se v slabo skrpucalu interpelaciji potegnil za cenilne komisije in davčne knjižice.
d Nehote je ušla sobotnemu »Taboru* enkrat ena omenka vredna resnica. Sobotni »Taborov« uvodnik končuje z besedami; Ojačimo kar najbolj lastno državo in izogibljimo se kulturnih bojev, ki vzbujajo v masah sektar-ska nasprotja.« Ko bi se demokratje držali teh besed, ,bi ne bilo bojev za kancelparagraf, sokolizadjo šol, odprave privatnih šol, odprave verönauka iz višjih razredov skednjih šol itd.
d „Finesa“ srbskih novinarjev. Ves poli c ajdemokratslei Izrael je po koncu, ako slučajno obelodanimo v ostrejšem tonu napisano notico. Posebno, če ie naperjena proti temu ali onemu državniku, a la, Pribičevič n. pr. Naši tovariši v beograjskih redakcijah pa svilenih rokavic sploh ne poznajo. Publicistu Cicvariču, ki v svojem „Beogradskem Dnevniku“ priporoča diktaturo- Svetozarja Pdjbiičeviča, odgovarja „Balkan" brez vseh pomislekov: „Po krivdi naivnih srbskih državnikov je v prešlih dve in pol letih Pribičevič prišel do prevelike oblasti. 'Ako bi mu sedaj poverili še diktaturo, se zna zgoditi, da izgubi ravnotežje in v blaznosti obesi svojega očeta na Terazijak“. Vsekakor zelo laskavo!!!
d Zakaj ne napadamo demokratov, piše zadnji »Kmet. list« in pravi: »Z mrtvimi se ne borimo in stranka, ki je zapisana poginu, umre najhitreje in sigurno, če se jo pusti čisto pri miru.« Očetje demokratje bodo toraj prav kmalu politično umrli. Kaj pa bo z njihovimi slabostojnimi sinovi?, Ti še menda upajo na življenje, vendar od smrti zapisanih očetov ne moremo pričakovati življenja zmožnih otrok.
d Surovost samostojnega poglavarja ali z bikovko na volišče. Znani Martin Ročnik, vodja samostojnežev občine Topolšica je prišedši na volitev župana rekel: Ako pride župnik na volišče, ga bom z bikovko tako narezal, jo imam tukaj ; in je pri tem segel z roko v žep. In to je surovež rekel o blagem, daleč na okoli priljubljenem zavodnjskem župniku, ki toliko stori za izobrazbo in blaginjo ljudstva, medtem ko Ročnik samo ljudi zavaja k pijančevanju in med službo božjo zadržuje v svoji gostilni in bogati od ljudstva. — Tina ! Nekaj takih, pa te bodo kmalu začeli zapuščati tvoji zvesti.
d Kaki so izleti naših Sokolov? Mariborska sokolska župa priredi svoj letošnji izlet 14. avgusta v Središče. Tudi vojaštvo iz Maribora, Ptuja, Čakovca in Varaždina bo v velikem številu na zletu sodelovalo. Tako »Tabor« od 22. t. m. Sokolov torej ne bo veliko, ampak pretežno število šrediških sokolskih izletnikov bo tvorilo vojaštvo, da se bo rajalo, pilo in veseljačilo pod firmo državne konsolidacije, na račun davkoplačevalcev. So premeteni ti mariborski Sokoli, da bo prosta jedača in pijača, bo zastopano vojaštvo. Najbolje, da napravi okrog 14. avgusta v okolici Središča vojaška oblast manever, da bo udeležba tem obširnejša in da se bo lahko zapravljal vojaški denar pod krinko vojaško potrebnih vaj. Ubogo ljudstvo, ki niora plačevati milijonske svote za podkrepitev države ideje, ka-
tere bodo utrdili z alkoholom in veselicami na državne stroške. Balkanizem!
d 0 sokolskem zletu v Murski Soboti nam prinašajo dolnjelendavske »Novice« prav zanimivo poročilo, iz katerega se zrcali polomija prekmurskega sokolstva. Udeležba je bila mala. Prišlo je okoli 600 ljudi in Še teh ni v toliki meri privabiio sokolsko slavje, pač pa Benkove klobase. Za naraščaj so si izposodili 12 otročičev, Sokolov je bilo videti kakih 26, Sokolic pa komaj 14. V domačem Sokolu je včlanjenih par madžarskih čifutov, ki so ob priliki prireditve prav pridno čebljali v blaženi madžarščini. Da bi peščica sokolašev ne napravila slabega vtisa, je morala skupina 24 vojakov nastopiti. Ubogi vojaki so morali ves teden postavljati paviljone in plesišča. Pač prava »Arbeits-kompanija« po bivšem k. k. vzorcu. Na tej sokolski polomiji sta si brez vseh pomislekov stiskala roke »nagy magy-ar« in demokratski »Jugosloven« v zavesti, da sta z združenimi močmi lopnila po prekmurskem »klerikalizmu«. »Šve uzalud«, gospodje policajdemokrati !
d Dvajsetletnica mature ua gimnaziji v Mariboru. Dne 18,, 19. in 20. julija so obhajali abiüirij'enti 1, 1901 dvajsetletnico mature v prisotnosti g. profesorjev dr,. Medveda in Fr. Jc-rovšeka. Zbralo se je 17 tovarišev. 4 so se opravičili, od treh tovarišev, ki so v drugih drž avali, se ni moglo dobiti naslovov, a 5 tovarišev se kljub pismenemu vabilu in večkratnim pozivom v „Straži“ in „Taboru“, „Slov, Narodu“ in „Slovencu“ ni odzvalo. Vsi udeleženci so bili prav Židane volje, le prehitro je pri vzbujanju starih spominov potekel čas. Izlet na Po' horje je slabo vreme preprečilo, le 0 tovarišev se je podalo 19. t. m. preko Slov. Bistrice k Sv, Martinu na Poh., kjer jo župnik Sinko Fr, sprejel svoje bivše sošolce pod svojo gostoljubno streho. Le 4 jubilanti so se od Sv. Mariina podali v Ruško kočo. V spomin rajnih tovarišev (padel 1. 1914: Fr, Hölz, umrli: Jož. Korošak, Jur. Sumer in Ant. Berk) je daroval v nekdanji gimtiaaHjškSi cerkvi sv, Alojzija župnik Al, S a gaj daritev sv. maše. Prihodnje leto se vrši sestanek tovarišev dne 18. julija v Ptuju. Na veselo svidenje!
d f Prof. dr. Josip Križan. Pretekli pondeljek, 18. t. m., se je pri Sv. Križu na Murskem polju od 11. do 12. ure predpoldne premilo in — kakor pripovedujejo ljudje — nenavadno žalostno poslavljal naš veliki zvon, od bivšega kr. gimn. prof. g. dr. Jos. Križana, kojega telesne ostanke so ravno isto uro izročevali hladni hrvatski zemljici. Rojen je bil 1841. leta v Kokori-Čih župnija Sv. Križ pri Ljutomeru. Pohajal je latinske šole v Varaždinu, učil se na graškem vseučilišču matematike, fizike in modroslovja. Eno leto je služboval kot profesor na gimnaziji v Po-žegi in od leta 1868 naprej pa v Varaždinu. Leta 1893 se je slovesno praznovala 251etnica njegovega tamošnjega službovanja, — Bil je marljiv sotrudnik leposlovnih listov »Zora« in »Kres«. Obširno je pisal o dušeslovju v »Popotnika* ter pozneje’izdal »Logiko« leta 1887, — Podpiral je slovenske mladeniče, učeče se na varaždinski gimnaziji, izmed katerih še sedaj mnogi zavzemajo med Slovenci odlična mesta. Oživil je v Varaždinu čitalnico »Dvorana«, pevsko društvo »Vila«, uvel ondi redna predavanja in se tako priljubil, da so ga izbrali za poslanca mestne občine Varaždin. — Tudi v hrvatskem slovstvu je pridno deloval v »Vienc-u« in »Napretku«, ter v gimnazijskih iz-vestjih objavil mnogo sestavkov. Naj bi našel blagi pokojnik v naši Sloveniji veliko naslednikov na polju prosvete! Ohranimo tega izrednega moža v trajnem spominu! Naj v miru počivaj!
d Drž. dvorazr. trgovska šola v Mariboru. Vsled pomanjkanja učnih prostorov se ukine na tukajšnjem zavodu pripravljalni razred za šolsko 1. 1921/22.
d Huda suša. Vse poljske rastline in travniki čutijo hudo sušo. Največ trpijo travniki. Sena je bilo malo. Otave pa ne bo skoraj nič. Cena senu gre dan za dnevom kvišku. Cene živini pa padajo. Ljudje ponujajo teleta mesarjem po 7 do 8 K kg. Ako hočemo preprečiti v naši živinoreji katastrofo, bo treba na vsak način pritisniti na vlado, da popolnoma odpravi vsaj do prihodnje spoihladi izvozno carino na vse vrste živino. Izvoz sena in slame pa je treba onemogočiti ali z prepovedjo izvoza
ali pa s tako visoko izvozno carino, da bo izvoz nemogoč. Tam, kjer uporabljajo slamo za steljo, si naj priskbi stelje iz gozdov raznih graščin, da bo tako večinoma vsa slama na razpolago za krmo. Od vlade zastevajmo, da preskrbi večje množine živinske soli in otrobov po znižanih ceneh za zboljšanje krme živini. Živinorejci pa naj skrbno varčujejo in naj spravijo vsako bitko. — Suša prija edino vinogradom, ki se silno bujno razvijajo. Tudi krompir ne čuti mnogo suše, ker je meseca maja in julija še bilo precej dežja.
d Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi došlih prošenj sledeča predavanja tekom prihodnjega časa in sicer: 1. V nedeljo, dne 31. julija pri Sv. Petru pod Mariborom (strok, učitelj inž. Petkovšek o poljedelstvu). 2, V nedeljo 7. avgusta v Godešicah pri Škofjiloki (kmetijski svetnik Rohrmann o kmetijstvu),
3.	v nedeljo 24. avgusta v Slatini (višji živinorejski nadzornik inž. Zidanšek o živinoreji in pridelovanju krme). V pondeljek na praznik 15. avgusta v Rogatcu (višji živinr. nadzornik Zidanšek o živinoreji).
d Prebivalstvo Bosne. Po zadnjem štetju je razvidno, da prebiva v Bosni in Hercegovini 434.061 Hrvatov, 825.418 Srbov in 611.537 muslimanov.
d Draginja v Rimu. Mariborska Slovenka, ki je Šla pred 14 dnevi v Rim na obisk svojih sorodnikov, nam piše, da je v Rimu grozno pomanje moke. Dobi se samo ena vrsta moke, ki je silno črna. Mariborčani bi gotovo godrnjali, ako bi morali peči kruh z moke, v kateri je polovico otrobov. 1 kg stane 10—12 lir, to je po našem 70 do 84 K. Lira velja namreč danes 7 jugosl. kron. Tudi meso in druga živila so pet do šestkrat dražje, kakor v Mariboru.
d Zenska volilna pravica v Grčiji. Grška vlada se je odločila, da bo uvedla žensko volilno pravico v konštituanto. Ta odlok je značilen, kajti ravno Grčijo so dosedaj smatrali za najbolj nazadnjaško evropsko državo, v kateri ni vživala ženska sköro nobenih državljanskih političnih pravic. Satftostöjneii in demokratje, ki ste pojedli Ženski v naši državi volilno pravico, ali ne uvi-devate, da ste bolj nazadnjaški, nego vsak Balkanec ?
d Lokomotiva — potna prtljaga? Na parobrodu »Vauban«, ki prevaža potnike iz New-Yorka v Južno Ameriko, se je nedavno vkrcal zastopnik neke tvrdke za gradbo lokomotiv. Ta zastopnik je vzel s seboj pravo lokomotivo kot »vzorec«. V to svrho je dala tvrdka na svoj račun postaviti tračnice blizu mesta Rio de Janeiro. Kaj takega je mogoče edinole v Ameriki, — v deželi vseh nemogočih možnosti.
d »Odlomki socijalnega vprašanja«. Pravkar je izšla pod gornjim naslovom poučna brošurica našega priznanega socijologa dr. Andrej Gosar-ja. Knjižica razpravlja o najbolj perečih vprašanjih sedanje dobe. Cena 2 dinarja, po pošti 15 par več. Naroča se na naslov: Fr. Hrastnik, blagajnik JSZ, kolportažni oddelek, Jugoslov. tiskarna, Ljubljana. Priporočamo!
Iz Ptuja.
pt Ptujske posebnosti.. Dne 1».-t. m. jo priredila NSS v Ptuju javen protestni shod proti) draginji, oziroma nemarnosti me st neg urada, ki podpira s svojo JDS lenobo in s sorodstvom razne prekupčevalce in izvozničarja živilskih potrebščin, da rastejo na ptujskem trgu cene živilom, bolj kot v kakem drugem večjem mestu.. Posebno razvado imajo ptujski mesarji, da kupujejo gole kosti od prodajalcev mešanih izdelkov (klobasarjev) ter te kosti potem odjemalcem tehtajo kakor meso in prodajajo iste za že itak neopravičeno previsoko mesno ceno. Mestni u-rad pa ne vidi in ne sliši nitk Pravo JDS-arsko uradovanje. Shod je bil zanimiv. Priglasilo se je mnogo govornikov. Le enega smo pa pogrešali, ki bi bil zavrnil' JDS-arsko strankarska zagrizenost. Nekako pred dobrini mesečem jc priredil ptujski Sokol v društvenem domu „akademijo“, na kateri je prof. Pivko v svojem „nepolitičnem sokolskem“ govoru bratcem Sokolom o NSS zabrusil sledeč j; „Kdor je oci-dai pri volitvi ptujskva	bele
listke, ta ne spada več v Sokola in mora steči rdečo srajco“. Zakaf molčijo NSS-arji k temu političnem« izzivanju od društva, ki še vedno trdi*
25.	julija 1921.
■■■	Hum n I mi ................ m
«da, ш pblMčiio? O priliki občinskih volitev so poživljale vse politične sto-тШШ atran&e vse svoje pristaše, posebno še v obhiejiifh, narodno mešanih мМВД, .đa, morajo vsi na volišče in s; tem Utrdijo slovenski živelj, V Ptuju naša stranka ni postavila kandidatne fete, pa je navzlic temu spra' JP n-a. volišče, vse svoje voipee za eno iznajdi, dveh slovensicih strank, Naš znanec- Tancig, prometni - kontrolor juž žet. istovetno železniški policaj, pa ni prišel na volišče! Na vzlic temu in drugim že javno dokazanim narodnim- grehom je še podstarosta .ptujskega Kokola.	To je eden izmed
državotvornih iu n koijonar je v! Gosp. prot. Pivko, kaj, naj pa še ta sleče ^garibaldinsko sra|eö,; da bo dovolj nag- nТШГ? Mi smo ga dovolj javno in miiogofcrat dokazljivo slekli in upamo, dfe bo vsaj za ta, slučaj plačal tisoč kron za „Jugi Matico“., kateri je obljubil javno v „Ptujskem listu“ za vsak šMčaj narodne nezavednosti, Ako bi bili vsi ptujski volilci tako malo narodho zavedni, kakor je ta podstarosta ptujskega, Sokola, bi v Ptuju danes županova! pristen Nemec,
pt Kmetijski gospodinski tečaj v Odern Okrajni zastop ptujski priredi z dovoleojem poverjeništva za kmetijstvo in s privoljenjem Posojilnice v Ptuju kmetijski göspodihski tečaj v Delerii fara, Ptujska gora, na posojilničnem posestvu DobraVai Tečaj se prične dne 1. novembra 1921 in bo trajal deset tednov, torej do sredine januarja 1922. Sprejeme se do 2Ö kmetskih deklet v starosti od -16 let naprej. Dekleta se uče v tečaju kuhanje, šivanja in splošnega kmetijskega gospodinjstvi*., Pouk je brezplačen in traja dnevno od 8 ure zjutraj do štirih popoldne, tako da gredo dekleta lahko domov prenočevat, opoldansko hrano pa dobijo v tečaju iz reči, ki sijih prinesejo vsak dan seboj in jih v tečaju pripravijo, Prijaviti se imajo dekleta, ki hočejo obiskati gospodinjski tečaj v Doleni, na okrajnem žastopu v Ptuju pri tajniku g. Ljudevitu Sagadin-u. Prijaviti se je takoj, ker se na prepozne priglasitve -ne bo oziralo. Ta tečaj je namenjen posebno za haloška dekleta, osobito iz občin Pthjska gora, Dolena, G. Pristava, Sele, Lancovavas, Jurovce, Sv. Trojica v Hal. Sv. Bolfenk v Hal. in Majšperk. Ako iz teh občin ne bo dovolj prijavljenih deklet, se sprejmejo tudi iz drugih občin. Če bi bilo veliko število prijavljenih obiskovalk tečaja, tedaj se vrši še drugi tečaj od 15. janu-■varja' do- kohea marca 1922.
Iz Maribora.
d Zaprisega mariborskega župana Viktor Grčarja se vrši danes v pon-deljek 25. julija ob 6. uri zvečer v posvetovalnici občinskega sveta. Ta obred bo izvršil po naročilu vlade mariborski okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič. Vladni komisar dr. Poljanec je dal mestno posvetovalnico tako spremeniti, da je podobna malemu parlamentu. Veliko okroglo starinsko mizo so odstranili nekam na podstrešje. Namesto te pa je dal napraviti po mizarju Drofeniku 40 ozkih sedežev, ki so razdeljeni na tri vrste. Na levici je 8 sedežev in sicer
firaCSranek—mladinski; dom.
ETeil stoletji je gospodoval nad Murskim poljem in nad velikim delom Slovenskih goric, krepke roke našiti prednikov. sq mu delale roboto, kmaije dajali desetino. In kaj jo bil on njun, ki s j mu služili ? Zavetje v bojih proti Turkom in Krucom. .Vsi stari gradovi so nam znak tujega robstva, spomin na težko življenje našega ubogega, oreapravnega ljudstva v pretek; S stoletjih- To bi nam bil tudi — H-vi-uek, ako v najnovejšem času ne bi postal — ne zopet sedež tlačanske oblasti — ampak središče ljudske izobrazbe, pravi mladinski dom,
po začetku svetovne vojne je kupda grad Branek poljska plenit' ška rodbina Rudmok^ in ga s tem rešila usode, da bi razpadel v razvali-rtv NoVa grajska gospoda ni prenesla iz ge liske domovine življenja lahko žrtve, brezbrižne, gospovalne m ljudstvu odtujene „žlahte“, ampak živi z našim ljudstvom v tako prisrčnem raz morjih da ga lahko nazovemo prijatelj s ko. kakor od davnih časov po med» sobojuem trpljenju utrjenem sosedstvu. Ker je graščak pred nekaj leti m
tako, da bosta sedela dva po dva občinska svetovalca navštric. V sredini je prostora za 20, na desnici pa za 12 sedežev. Vsaka kolona (levica, središče in desnica) ima 4 vrste sedežev. Vsak posamezni sedež je podoben fotelju in je napravljen na gibalo. Razun poda, ki je vzadi nekoliko dvignjen, je vse napravljeno iz trdega lesa. Vsak občinski svetnik ima pred seboj pult za pisanje ; pod pultom pa prostor za shrambo aktov. Sedeži, kakor tudi pulti so črnorjavo pobarvani, Za predsedstvo, t. j. za župana, podžupana in vsakokratnega referenta je pripravljen poseben prostor na zahodni strani posvetovalnice. V ozadju je med prostorom za občinstvo in zadnjimi sedeži občinskih svetnikov, napravljena močna ograja. Časnikarji dobijo svoj prostor v ozadju pri oknu. Na prvi pogled je videti nova naprava praktično, a če si ogledaš natančneje, pa se ne moreš ubraniti vtisa, da se je dr. Poljanec na vsak način prenaglil, ko je dal na lastno pest občinskim svetnikom tako omejene in tesne prostore. Nova naprava stane baje okoli 30.000 K. Poleg velike ovalne starinske posvetovalne mize, sö odstranili iz mestne dvorane še tudi nekatere druge starinske reči. Na vsak način je treba, da se govori o tem, kdo je dal vladnemu komisarju pravico, na lastno pest ukrepati kaj takega, kar on ni bil kompetenten in kar bi imeli pravico odločati izvoljeni zastopniki marib. prebivalstva, a ne od demokratske vlade imenovani komisar. (V poštev pride tukaj še marsikaj druzega, kar je ukrepal dr. Poljanec na lastno pest in kar bi se lahko počakalo). Dr. Poljancu se je v Mariboru za »nekatere stvari« silno mudilo. Čudno! Saj je vendar javna tajnost, da je ravno ta dr. Poljanec za časa svojega uradovanja v Celju pustil tam počivati marsikatere nujne in važne zadeve v svojem predalu po več mesecev, kjer še danes čakajo rešitve. — K prisegi župana Grčarja bo dobilo vstop tudi občinstvo. A ker je omejen prostor v posvetovalnici, bodo smeli na dan zaprisege v mariborski parlament samo tisti, ki bodo imeli vstopnice. Za vsako stranko bo rezerviranih primerno število vstopnic. O poteku zaprisege župana bo poročala »Straža« prihodnjo sredo.
tl Se nekaj o mariborski trgovski deputaciji v Beogradu. Ia vrst slo’ venskih trgovcev smo prejeli ta-le dopis: V petkovi številki „Straže“ ste prinesli notico, kako je bila sprejeta deputacija mariborskih trgovcev pri finančnem ministru v Beogradu,; ko se je pritožila glede davčnega vijaka v Mariboru. Pišete, da je finančni minister demokrat dr, Kumanudi depu-tacijo hladno sprejel. Dovolite, da vam jaz po informacijah, ki jih imam iz prvih krogov deputaoije, nekoliko popravim. V Beogradu se je naravnost' reklo: „Kaj! V Mariboru imate skoro same Švabe, V Mariboru delate velike profite in torej lahko plačate“* ,To je res škandal, da bi moral Maribor, ki jo veljal pod staro Avstrije kot povečini nemško mesto, danes radi tega in samo radi tega plačevati • tako visoke davke. Da demokratski minister noče poslušati nas trgovcev in obrtni-
mrl in se njegovi sinovi nahajajo na Poljskem., živita sedaj na grm same vdeva Marija pl. Rüdnicky in njena hči Anica. Kar sem rekel o vsej rodbin!, to velja še v posebni men za tc mlado grofico, ki je dorasla na Bra-neka ped vplivom značilnih’ svojstov slovenskih* krajanov, ki se gibljo v družbi naših deklet, ki z natvežjun za nimaujem zasleduje posebno mlad insko društveno gibanje, Ni prireditve v okolici — n. pr. pri Sv, Križu —, ki .je je braneška gospodična ne bi udeležila- A njej ni bilo dovolj, da bi se za društveno življenje le zanimala — ampak’ je tudi dejansko posegla vmes s tem, da je Ustanovila o Božiču lanskega leta za braneško okolico mladeniško in dekliško zvezo — nazvano: ВгапеУса zveza — ter odprla grad na ši mladini, ustvarila v njem mladin -ski dom, položila temelje novemu, še vztrajnejšemu prosvetnemu delu iv, vsi daljnejši ljutomerski okolici. Širši javnosti je ostalo novo življenje na starem gradu neopaženo do nedelje, 'dne 10. julija. Priredili so ob ustanovitvi ljudsko igro „Tri sestre“, združeno z božičnico, mično živo sliko Jezusovega rojstva, v predpustu pa igro „Potnica
kov glede posameznih krivičnih, kzi-čečih slučajev, tega. si niti v duhu ne bi predstavljali. Da moram plačati kot špeeerist iz zakotne ulic-e 180.000 kron davka na vojne dobičke, ko sem bil do 1. 1919 v vojski. Židu R. pa, ki sl je napravil 100 milijonov, pa so predpisali samo 400.000 kron tega davka, ali je to sploh pravično? Res je, pri predpisovanju davkov ima pravica zavezane oči.. Kmete, srednje in male trgovce gulijo in , mučijo tako, da nam j'e eksistenca resno ogrožena velike vojne dobičkarje pa ščitijo.' Ce kdo pravi, da to ni res, pa naj pride v Maribor vprašat. Moj predlog jota ie: .Vse dosedanje postopanje* ooobito predpis dohodnine in davka na vojne doMčko še naj sistira* .Uvede se naj novo postopanje na pravični podlagi. Naj' se izvoli takoj komisija, ki bo imela vpogled v vse akte. Proč s slepomišenjem in korupcijo! Onim pa?, ki so bili v vojski, pa se naj vojni davek sploh črta. Svoje trgovske tovariše pa pozivam, da si vsak sum natančno sestavi seznam dohodkov in izdatkov za leto 1910 in 1920, Ko bo prišel obljubljeni zaupnik fin, ministrstva v Maribor, mu bomo lahko pomolili pod nos kričeče krivične slučaje. Tako bi se moralo delati za obrambo naših gospodarskih interesov, a ne š tako Hu-der-buder in bimi-bum politiko, kakor, jo uganjajo naši „diöni“ Weixli in Šoštariči.	i
d Na mariborski trg so pripeljali kmetje z Dravskega polja v soboto, dne 23. t. m., 138 vozov, krompirja, .Vozovi so bili postavljeni od novega glavnega trga po Koroški cesti do Sv. Janeza in potem po Stroßmajerjevem drevoredu do zavoda čč, šolskih ses -ter. Zjutraj od 7, do 9. ure so gagi o dajali po 16 đo 26 K merico, potem pa je cena padla na 14 K. (Merica krompirja tehta 7—8 kg.) Občinstvo je ta Krompir prav pridno kupovalo. Zelo mnogo je bilo na trgu tudi kuretine in sicer okoli 25UÜ do 3000 komadov piščancev. kapunov, rac, gosk in puranov. (Jena je od zadnjega sejma naprej nekoliko padla. Mesarji so pripeljali zelo mnogo telet. Gena telečjemu mesu v stojnicah je 14-do 16 K. Zelenjave, kumare, čebula, marelc, hrušk, črnic in enakih živil je bilo ta dan na trgu toliko, kakor že leto dni ne. Kratko rečeno, ves Glavni trg in Koroška ulica sta bila od ranega jutra do poldne nabito polna občinstva, oziroma blaga. Ves ta obširen prostor je bil podoben mravljišču. Vidi se, da imamo zopet vsega blaga v izobilju , in da je treba samo odpraviti nerodne mariborsko tržno politiko, ki jo uganja neka komisija za določevanje cen. Odpravite najvišje cene, odstranite ne potrebne sekature producentov po nekvalificiranih tržnih nadzornikih, pustite prosto konkurenco na trgu in videli boste, da bodo cene šle pravilno navzdol, v korist producenta in kon-snmentas
{Orlovski Ivestnik.
o Celjsko orlovsko okrožje. Bratske odsekejjprosimo, da nemudoma vrnejo
k Manji“, a vse kot skromen začetek, a je našel odmev med okoličani in ki je bil dovolj močen, da je pritegnil — mladino In zadnjo nedeljo je bila prva večja prireditev v novi, veliki, za gledališke prireditve preurejeni grajski dvorani. Ker je prireditev, ki e z njo stopila Branečka zveza pred širšo javnost, naravnost sijajno uspela, naj mi bo dovoljeno, da o njej nekaj več spregovorim.
Dvorana je prostorna in, kar je zelo važno, tako visoka, da je vkljub množici, ki jo je napolnila, vel v. njej
vedno svež zrak. Navadno pri dvoranah., ki bi naj služile prijetni zabavi, prema.o vpoštevajo ventilacijo Oder je izdelan okusno, nekatere okraske je naslikala grofica sama. Prostor za tamburaše se mi je zdel pretesen. .V. ozadju dvorane bi se dala napraviti lepa galerija, s čemer bi bil prostor za stojišča znatno povečan.
G. kaplan Zadravec je pozdravil došle goste — med drugimi g’ okraj -nega glavarja dr» .Vavpotiča in gospo, preč. g. dekana Ormeca, —, se toplo zahvalil za obilno udeležbo, dvorana je bila nabito polna, ljudi gotovo čez 500 — pohvalil požrtvovalnost okoliš «
vprašalne pole glede okrožne prireditve celj. orl. okr. v Rimskih Toplicah, dne
7.	avgusta i. 1.
d Ptujski orlovski tabor. Vsi prijatelji Orlovstva, ki se udeležijo Orlovskega tabora v Ptuju y nedeljo dne
31.	julija vabimo, da pridejo v petek, dne 29. julija ob 8 h zvečer v Strokovno zvezo, Splavarska ulica. Tam bodo zvedeli natančen spored, dobili izkaznice za polovično vožnjo in vstopnice ža javno telovadbo in veselico. Izkaznice za vožnjo stanejo 4 krone, vstopnice: stojišče 8 K, sedeži 20 K, za veselico 4 krone. Vlaki bodo imeli zelo ugodne zveze. — Vse drugo ustmeno. Bog živi! — Tajnik tel. odseka Orel Maribor,
o Po prijavah, ki so došle odboru za I. Prleški orlovski tabor v Ptuju* obeta biti udeležba zelo velika. Da ne bo prevelikega navala pri blagajni in da bo vsakdo mogel dobiti vstopnico za tabor, oskrbite si iste ob pravem času. Dobe se v predprodaji v Mariboru v Cirilovi tiskarni, pri Kmetski hranilnici v Ptuju in g. Franc Prelogu
v.	Zagajičjih pri Sv. Marjeti na P. ter pri orlovskih odsekih Maribor, Ptuj, Sv. Marjeta, Ormož in Središče. Razen tega se bodo dobile vstopnice 'tudi v vlaku, ki bo vozil dne 31. julija predpoldan iz Maribora v Ptuj.
f* o Orlovski tabor v Ptuju. Izkaznice za obed in za polovično vožnjo po železnici naročite naravnost pri Orl. Zvezi v Ljubljani.
Dijaški vestnik.
d Tovariši, ki se nameravajo udeležiti socialnega tečaja pri Sv, Trojici v Slov. goricah in reflektirajo na polovično vožnjo na južni železnici, naj do incl. 28. t. m. javijo začetno ter končno postajo vožnje v zaprtem pismu (priložite tudi frankirano kuverto z naslovom) btov. tajniku (F. Radšel, med. Slovenjgradec). Na prepozne prijave se zaradi kratkega roka ne bo oziralo.
d Socialni tečaj. Tovariši, agitirajte za čim večjo udeležbo na socialnem tečaju, ki ga priredi mariborska podružnica SDZ od 4.—7. avgusta. Predavali bodo naši najboljši strokovnjaki, kakor dr. Gosar, dr. Puntar, Terseglav, Pušenjak in drugi. Častna dolžnost vsakega člana je, da se socialnega tečaja zanesljivo udeleži. Gg. starešine in čč. duhovščina uljudno vabljeni.
Dopisi.
Krnij •<•(*. Naš priljubljeni gospod arhidijakon Fr. Hrastelj obhaja letos fOIetnico mašništva. .v četrtek zvečeri so mu /upijani pod vodstvom .vseh županov. priredili sijajno bakljado ten podoknico in mu izrazili najprrsrčnejše Čestitke. M nedeljo, dne 24. t. m. pa je napravilo Kat. izobraževalno društva jubilantu na čast s pomočjo Orlov, in; Orlic akademijo, ki je krasno uspela. Pri akademiji so preč. g. jubilantu izročili krasno diplomo. Zvečer je bil pa komer/, k oj ega so se udeležili mnogo-brojm župljani in katerega Je poselil tudi g, okrajni glavar in vsi župani konjiške nadžupnije.
kih kmetov* ki so pripomogli, SssiJ©
preuredila dvorana in razložil zgodovinsko ozadje turške igre „Uropaua o-trcka“, ki so jo igrali člani Braneške
zveze.
Najprej so zapele pevke Dekliške zveze od Male Nedelje, Pri pesmici:. „Sestre v kolo se vstopimo!“ so kazale od početka malo nesigurnosti, a disonanc ni bilo opaziti: v pesmi „Na tujih tleh“ so znale sijajno pogoditi težavne prehode in lepo izraziti melanholično razpoloženje; edino v zadnji pesmi o „ljubem kofetu“ so začele za kako terco previsoko, kar je povzročilo male disonance in zmanjšalo potrebno živahnost. Ce pomislimo, da je bil ta njihov javni nastop prvi, da so se vadile same brez pevovodje, moramo le želeti, da se še bolj izpopolnijo, da vztrajajo v začetem društvenem delu in ha najdejo razumevanja od stkani sesterskili dr.uštev, posebno pa pri tistih', ki bi jim moralo biti njffidrtišt-veno življenje srčna skrb.
Iz ospredja se je slišal neumesten vsklik, ki je bil kaznovan s tem, da ni dosegel, kar je nameraval.
Rri/evski tamburaški zbor, Kaža sicer, da je pod dobrim vodstvom ten
izborno izvežban, a to pot je imel nesrečo, da so ga takorekoč stisnili pod oder in da je sviral brez — kapelnika. Najbolj se mu je posrečila inelo-0ija pesmi „V hribih se dela dan“ in pa skladba na koncu prireditve, ki so jo svirali pod vodstvom dirigenta.
V igri „Uropana otr.oka“ so bile vloge skozinskoz zelo srečno razdol -lene. Scenerija je bila, če vpoštevamo razmere, sijajna; naravnost občudovati je pa moral vsak gledalec slikovite, pisane turške kostume — če sem idobro informiran, izključno delo. grajske gospodične same.
Kratka vsebina igre je sledeča: JT.urški vezir pošlje Mustafa ago s 100 janičarji na Slovensko, da určpa Iliji Muranoviču lepo ženo Mileno in mu jo pripelje v Carigrad. Mustafi se posreči uropati dva Muranovičeva otroka, a Milene ne dobi v roke. Mladi Ivo Muranovič postane kmalu turški aga, njegovo sestro pa hoče vzeti vezir za ženo. 'Obema razodene, kakega rodu sta, vezirjev tajnik, tudi Slovenec, ki ga je s sestro uropal vezir že pred 18 leti. Vsem trem in pa Ivanovi zaročenki, vezirjevi in vezirjevega tajnika sestre hčeri se posreči uiti iz u-jetništva ter priti v domače kraje med
rojake. — Tudi ta turška igra je iz: virno delo gdč. Anice pl. Rudmeky.
Igralci so svojo nalogo rešili dobro. Konec prvega dejanja je bil nespretno zaključen. Mali Ivo je izborno pogodil vlogo mladega in odločnega ju naka. Milena je imela rešiti težko nalogo in če morebiti izvzamemo nekaj premehko izražanje globokih čuvstev žalosti in tuge, se ji je vse prav dobro posrečilo. Scena turškega vpada v prvem dejanju je bila izvedena neprisiljeno in precizno. Asba se je kretal preveč v bližini šepetalke — kar pravijo, da razodeva vedno kako vrzel v spominu — lepo je izvedel pesem, ki z njo obvesti Mileno o prihodu izgub ljenih' otrok, Petje deklet je primerno zaključno igro, posebno lepo se je k’re-tala mlada Milena. Na naših odrih vidimo začetnike malokdaj nastopati tako sigurno, kakor se to mora priznati igralcem te igre.
Lepa je bila misel, da so braneš-ki požrtvovalni gospodični dekleta poklonila v znak hvaležnosti šopek svežega cvetja.
Moški pevski zbor (16 pevcev! pod «odstvmc g. Ribiča (po poklicu mlinarja!) je zapel nekaj lepili, poljudnih
skladb. V pesmi „V gorenjsko oziram
se skalnato stran", kakor tudi pozneje, nekateri glasovi niso prišli do polne veljave, boljše v „Lipa zelenela je" in v priljubljeni „Oj hišica očetova" , „Na planine“ so zadeli skoro najboljše, Tenor, bi lahko bil med krepkimi, kmetskimi fanti bolj močen, fudi bolj čist. Splošno pa moramo izrekali temu zboru vso priznanje, dirigentu Se posebej, Vztrajno vežbanje ga gotovo dovede še do visoke dovršenosti.
iTistim, ki ljubijo smeh, je bilo pa poskrbljeno z burko „Dva nasprotna značaja!“ Najlepše je pogodil svojo
vlogo počasnež.
Po gledališki prireditvi so se vsi udeleženci lahko na dvorišču pri mizah okrepčali z dobrim prigrizkom In
s pijačo.,
Prirediteljem Bog poplačaj trud! 1 Naj tudi v bodoče prirejajo podobne prireditve s tako vestno in skrbno pripravo!! Bran ek bodi šola napredka naše mladine!
P. Kovačič.
Širite katoliške liste!
Desetmesečni kmetijske • gospodinjski tečaj v zayodu šolskih sester ? Maribora se prične dne 16. septembra 11.
Stan in oskrbo imajo gojenke v zavodu. Prošnje za sprejem je vložiti do 10, avgusta t. 1. vodstvu kmetij&ko-gospo--dinjske šole v Mariboru. Prošnji se morajo priložiti:	krstni list, domovnica,
zdravniško spričevalo, odpustnica odnosno zadnje šolsko spričevalo, ter izjava staršev oziroma varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Oskrbnina znaša mesečno -350 kron, razun tega mora vsaka gojenka letno prispevati še določeno množino živil. Radi pogojev prehrane in drugih podrobnosti se je obrniti na vodstvo kmetijsko-gospodmjske šole v zavodu šolskih sester v Mariboru.
414-617
Klopni vrh
l na. Poliorfu (1335 I najlepče planinsko Г. letovišCe. O&lcrBm
i
celo leto. DolnoeS. ocl žel. postaje WstSm..
Trrnirina z mešanim bla
(:§Ui>Rw gom na dežel st išče v nakup ali najem. Po nudbe sprejema iz prijaznosti Ivan Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45.	2—3 4I9
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
Kristalna soda Glauberjeva sol kale. m krist.
Grenka sol, prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev soliter Zelena in modra galica Superfösfat Kalijeva sol Prstene barve Antichlor Chromkali Žveplena kislina Črnila v vseh vrstah in barvah
Štampiljska barva brez olja Gumi arabicum «Neosan» terpentinova krema za čevlje Modrilna esenca Črnilo za usnje	395
Pozor!
; 3—3
Samostojno
399
Edina tovarniška zalčga: Plahte impregnirane, za vozove
2	m široke, 3 m dolge K 888
3	j	4	j	s	1880
3	»	5	»	»	2250
4	»	4	>	»	2400
4	»	6	»	S	3500-—
druge velikosti poljubno v par
dneh.
Konjsk8 dežne plahte s kumet-špico,
v treh velikostih na razpolago po tovarniških cenah. Pošiljatev po pošti na vse kraje. Edinole pri
Alojzij Gniušek, Maribor,
2 Glavni trg št. 6.	4I7
Prvovrstni irapisiovski
S I R
se dobiva pri
Mafija Lahu, Maribor,
Glavni trg. 5-5 373
kontoristinjo
sprejme tovarniško podjetje v bližini Ljubljane. Naslov pove upravništvo.
Blago za zastave
se dobi v vsaki množini po znižani ceni pri
Ftanlu MaleHii. Maribor,
Glavni trg 9.
1—2	424
FRA1C KRA1TJC,
slikar	329
MARIBOR, Cvetlična ulic» 8.
Absolvent monakovske in dunajske nmet. obrtne šole. Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov po ceni.
MALINOVEC
sladek, dobite po pošti od 3 do 40 kg, po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: B po 34 K, G I po 48K,
Gs po 52 K za 1 kg. Zadnji malinovec (Gs) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in gostilne. Za pristnost in izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem
Industrija sadnih izdelkov v Seinici
cb Dravi.	315
OOOCOQOOCOOCO
Pozori	Pozori
a» Broz konkurenco! зе
Sprejema se vsaka množina nogavic na podpletenje.
Cene: z bembalevino podpietene 22 K s svetlim sukancem podpi. 30 K
Skladišče novih nogavic, kakor tudi bombaževine ter svilenega sukanca za ročna pletenja po najnižjih cenah. Sprejema naročila po meri!
I. Mariborska strojna pletarna IVO BBRTA,
1-3 P
Maribor, Orožnova ulica 6.
423
0000 ooorcooooo
Neka velika grajščina pri Brežicah prodaja pro-stovolno vso svojo dragoceno sobno opravo: posamezne komade in cele garniture, ter raznovrstno pohištvo.
Pisarna Dr. L. Stiker, odvetnika v Brežicah daje ustmeno in pismeno potrebna pojasnila o kakovosti in cenah tega premoženja in naznanja na zahtevo termin za ogledovanje in prodajo, ki se vrši koncem avgusta na licu mesta.
1—2 422
Somišljeniki darujte za sklad KZ.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulita štev. 6. у НЗГЈђОШ reg, zadr. z neom. za».
j ВКВвМС* ObpeBti^je vloge po 4% in 41Д%
Daje posojila na vkniižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 186	brezplačno.	34
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
Rentni Ip Invalidni davek plačuje posojilnica sama.
sm
Gospodarska zveza,
Centrala za skupni nakup in prodaja
r. z. z o. z.
Ljubljana, podružnica Celje, Razlagova elita Ji 1,
ima v zalogi špecerijske predmete, kolonialne blago:, vse vrste žita, moke i. t. d. Prvovrstno češko in angleško manufakturo, najboljši splitski cement, lahki in? težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in železnina. Največja izbira mesnatih izdelkov. Nakup domačih vin, kakor tudi nakup in prodaja vsakovrstnega: lesa. Vse informacije naj se zahteva od podružnice
Celje.	3—39&-
Telefon 344
Telefon 344
Carinsko posredništvo
F. & A. UHER
Maribor, Slovenska ulica it. i
se priporoča za izvrševanje vseh carinskih poslov. Cene zmerne, točna in kulantna postrežba. 3-5 394
Kdor ne verjame,	£
Kloltmke,
obleko,
penilo,
aoSroleiaice, poto-v. Jsožare, tczToiee	tag-
in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Štev. 792.
RAZPIS.
Okrajni zastop v Mariboru razpisuje gradbo o-krajne ceste II. razreda Maina—Velka (občina Plo-deršhica) v dolžini 3.3 km.
Gradba se mora izvršiti točno po-načrtih, ki so interesentom med 8. in 12. uro dopoldan v uradnih prostorih okrajnega zastopa, Koroška cesta 26, na vpogled. Tam so razvidni natančnejši predpisi glede izvršitve gradbe in kakovosti materijala, po katerih naj se točno sestavi cela ponudba.
V obče so obvezni za deloprejemnika vsi splošni in posamezni pogoji za oddajo javnih deL
Ponudbe je vložiti zapečatene najpozneje do 1. septembra 1921.
Priložiti jim je potrdilo o plačani 5 •/„ varščini cele ponudbene svote.
Varščina naj bodo vložne knjižice kakega domačega denarnega zavoda.	,	,
Z delom se prične takoj, dpvršitj. ga je de. 31. decembra 1922.
Okrajni zastop Maribor, dne 15. julija 1921.
3-3
396
Vladni komisar: dr. Leskovar s. r.
Izdajatelj in založnik.;; Konz. „Straže"
.Odgovorni uredniku Klado Pušenjak.
iTisk Cirilove tiskarne v Mariboru*