74
Živinsko zdravništvo.
Iz Slivja nam pišejo, de se je letašnjo spomlad že večkrat primerilo, de so svinje drugi ali tretji dan po porodu popolnama ob mleko prišle, in de je večprasčikov zavoljo tega od lakote poginilo. Prosijo nas za svet, kaj de bi bilo v taki nadlogi storiti? —
To vprašanje obseže dve reči; pervič svetovati, kako de bi se svinji zopet k mleku p o m a g a 1 o ? in drugič, kako nej biseprasčiki smerti lakote oteli?
Na pervo vprašanje ni moč gotoviga sveta dati zato, ker nam gosp. Č. clo nič niso povedali, ali je starka zraven tega tudi nekoliko bolehna, ali morebiti clo hudo bolna in kakšne znamnja bolezen kaže. Ce pa bolezni ne poznamo, ne moremo g o t o v i g a p o m o č k a s v e t o v a t i. Le navadni vračiini in mojstroskazi kje v en dan zdravila dajejo in bolezni samo po imeni ozdravljujejo, brez pomislika: ali bo prav ali ne.
Nar navadniši vzrok, de živina koj po porodu ob mleko pride, je vročinska bolezin z no-trajnim prisadam, ktera je živinskim zdravni-kam pod i menam porodna vročnica fWurffie-ber) prav dobro znana in ktero navadni vračiini no t raj ni ovčič ali sajovic imenujejo.
Ta bolezin izvira večidel iz prehiajenja ali od preobilne p i če. Gorak hlev in obilna stelja je tukaj potrebna ; zraven tega se mora svinja kake trikrat na dan dobro s slamo dergniti in še clo odeti. Pijača naj bo topla, nar bolj služi voda z otrobi in z nekoliko domače soli osDljena. Razun tega naj se v maslicu tople vode raztopi pol lota soli-tarja, kterimu se zamore tudi polkvintelca žvepla pridjati, ali pa namesto solitarja in žvepla pol lota vštupo stolčeniga strelniga prahu (pulfra) in to zdravilo dvakrat na dan bolni svinji v gobec vliti. V hudi vročinski bolezni naj se ji tudi na repu obilno puša.
Pa je še druzih vzrokov in bolezin več, de svinja ob mleko pride, za ktere so zopet druge zdravila. Ker nam pa gosp. C. clo nič od tega povedali niso, bi predolgo bilo, vse vzroke posamezno tukaj razlagovati. Naj nam razločno popišejo počuti k tacih svin in iz serca radi jim bomo svetovali prave zdravila.
De pa prasčiki od lakote ne poginejo, se lahko obvarje, če se jim pervi teden po šestkrat na dan po malim kravji ga mleka daje, kakoršno iz pod krave pride in nekoliko s toplo vodo zmešaniga, ali pa prekuhaniga in tudi z nekoliko vode zmešaniga. Ko prase samo še ne zna piti, naj se mu piva v gobec vliva. — Potem naj se mleku nekoliko režene moke ali otrobov primeša, d* zivinče tak redek mlečni sok povživa. Ko prasčiki stareji prihajajo, jim služi zmečkan kuhan koriin, kuhano korenje, potem pa navadna piča. Perve 4 tedne jim imenovana mlečja piča nar bolj služi, zato ker je natornim postavam tudi nar bolj primerjeno, če prasevskozi 4 tedne sesa.
Če so praseta sicer zdrave , se bojo tudi pri imenovanim pitanji dobro počutile.   Zakaj pa ne ?
75
Saj tudi mlado dete dostikrat od maternih pers nič živeža ne dobi in mora s kravjim mlekarn zadovoljno biti.                                        Dr. Bleivveis.