Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXXI marec 2025 št. 3 »Vseslovenska tradicija« Na našem občinskem koledarju se bo še nekaj naslednjih dni prikazoval utrinek z Jurčičeve poti, najbolj znane in najbolj obiskane pohodne poti v naši občini. Ob fotografiji je pripis, s katerim želimo tudi ob 30-letnici Občine Ivančna Gorica vsem ljubiteljem neokrnjenih kotičkov narave in slovenske knjige sporočiti: »Prva sobota v marcu – tradicionalni vseslovenski Jurčičev pohod«. In v nadaljevanju še pripis: »S tradicionalnim literarnim pohodom po Jurčičevi poti povezujemo preteklost s sedanjostjo ter ohranjamo zavest, kdo smo in od kod izviramo«. str. 4 Tudi letos je bilo na prvo soboto v mesecu marcu mogoče začutiti, kaj je tradicija in kako je, ko v občini poteka vseslovenski dogodek. To so dokazali udeleženci že 31. pohoda po Jurčičevi poti, ki so tudi letos v spomin na rojstvo pisatelja Jurčiča obiskali našo občino. Več tisoč jih je prišlo iz vseh koncev Slovenije. K nam, ki v teh krajih živimo, in k Jurčiču, očetu prvega slovenskega romana, ki še danes združuje in krepi narodno zavest. To je bilo tudi izvirno poslanstvo in ideja pobudnikov in začetnikov pohoda, ki so leta 1994 trasirali Jurčičevo pot in začeli organizirati pohode. Zagotovo kot poklon in hvaležnost rojaku z Muljave in v zadovoljstvo tisočim, ki jo obiščejo leto za letom. Da bi se zavedali svojih korenin in ostali zvesti domovini. Več tisoč pohodnikov na pustni Jurčičevi poti Matej Šteh, urednik str. 4 Pustni torek v znamenju smeha in glasbe 2 Občina marec 2025 Občina Ivančna Gorica znova med finalisti razvojno najbolj prodornih občin Med razvojno najprodornejšimi občinami Marec in april 2025 sta za našo občino po svoje zgodovinska meseca. Smo namreč tik pred zaključkom izbora izvajalcev za gradnjo novega Kulturno-upravnega centra v Ivančni Gorici - KUC. Največje investicije v tridesetletni zgodovini samostojne občine. Po izbiri izvajalcev gradbenih in elektro del bodo zemljišče najprej pregledali arheologi, sledi podrtje sedanjega kulturnega doma in gospodarskega poslopja, nato izkop gradbene jame in začetek gradnje. Do jeseni naslednjega leta bo, če bo šlo vse po načrtih, občinsko središče dobilo novo kulturno dvorano, knjižnico, občinske upravne prostore in garažno hišo po projektu, ki ga je občinski svet sprejel že pred nekaj leti. Še ena dobra novica je, da bo hkrati z gradnjo KUC potekala prenova in semaforizacija prometno zelo obremenjenega križišča v centru Ivančne Gorice. V času gradnje obeh projektov bo gotovo moten promet skozi center Ivančne Gorice, pa tudi parkirne navade bo potrebno precej spremeniti. Verjamem, da boste občanke in občani to sprejeli z razumevanjem. Naša občina se že sedaj ponaša s številnimi dosežki, ki jih prepoznava tudi strokovna javnost. Uvrstili smo se med deset finalistk za naziv razvojno najprodornejše občine leta 2025, kar je velik uspeh. Na nedavni konferenci Zlati kamen smo prejeli plaketo Zlati kamen za razvojni prodor 2025 ter Zlati certifikat ISSO za razvojno odličnost in dosego standarda občine dobrega življenja. Ta priznanja so priznanje našemu dosedanjemu delu, hkrati pa tudi spodbuda za nadaljnje ambiciozne projekte. Zadovoljstvo so izrazili tudi udeleženci letošnjega, že 31. pohoda po Jurčičevi poti. Kljub slabi vremenski napovedi smo domačini in številni obiskovalci iz različnih koncev Slovenije dokazali, da cenimo literarno dediščino našega rojaka Josipa Jurčiča. Spet smo pokazali, kako ponosni smo na našo kulturno dediščino in da znamo spoštovati delo naših ustvarjalcev. Hvala vsem, ki iz leta v leto sodelujete pri organizaciji pohoda in se trudite, da se pohodniki v naših krajih počutijo prijetno in domače. Za nami je pustni čas, ki je v naše vsakdanje življenje prinesel nekaj več sproščenosti in dobre volje. Ta praznik je bil še posebej veselo sprejet pri naših najmlajših. V občinski upravi smo zelo veseli vsakoletnega obiska otrok iz vrtca in osnovne šole ter varovancev VDC Želva, še posebej pa je pohvalno, da je pustna tradicija spet zelo živa po celotnem območju naše občine. Pustnemu torku je sledila pepelnična sreda, ki napoveduje obdobje posta in štiridesetdnevno pripravo na Veliko noč. Naši predniki so znali opazovati naravo in praznike smiselno vključiti v vsakdanje življenje. Danes se pogosto ne zavedamo tega naravnega ravnovesja, ki ga z našim ravnanjem in odnosom do narave vse prepogosto porušimo. V prihodnjih dneh bomo obeležili svetovni dan voda in svetovni dan Zemlje – dneva, ki nas opozarjata na pomembnost ohranjanja zdravega okolja. V občini Ivančna Gorica že vrsto let izvajamo kampanjo Za nami je čisto, s katero osveščamo občane o pomenu odgovornega ravnanja z naravo. Vsako leto nas je več, ki odpadke odlagamo tam, kjer jim je mesto in ne onesnažujemo narave. Kljub temu pa je med nami še vedno nekaj tistih, ki za akcijo še niso slišali, zato jo bomo ponovili tudi letos. Občina Ivančna Gorica je bila, po zaslugi Zavoda Prijetno domače in naših čebelarjev iz obeh društev, zelo opazna tudi na nedavnem sejmu čebelarstva v Celju, kjer smo predstavili naravne lepote, bogato tradicijo ter turistično in čebelarsko ponudbo naše občine. Čebele so ključne za ohranjanje ekosistema, zato je pomembno, da jih podpiramo tudi s sajenjem medovitih rastlin. V ta namen je bilo naši tržnici v Ivančni Gorici živahno in poučno na »Čebelarski ulici«, enako pa bo tudi na prihajajočem velikonočnem Ivankinem sejmu. Vabljeni, da se nam pridružite! Dušan Strnad, župan K o l o fo n številka 3 Tokratno priznanje je plod večletnih prizadevanj in uresničevanju Lokalnega energetskega koncepta. Poleg trajnostne politike in zasledovanja ciljev OVE in URE le te povezuje tudi z drugimi cilji občinske razvojne strategije. V Gradu Murska Sobota je 11. 3. 2025 potekala konferenca Zlati kamen, ki je del sistema aktivnosti za merjenje, ocenjevanje in spodbujanje razvoja na lokalni ravni. Konference se je udeležila tudi delegacija iz Občine Ivančna Gorica, saj se je naša občina uvrstila med deset finalistk za naziv razvojno najprodornejše občine leta 2025. Občina Ivančna Gorica je na konferenci prejela plaketo Zlati kamen kot finalistka za razvojni prodor 2025 v Kranjski regiji ter prestižni Zlati certifikat ISSO za razvojno odličnost in doseganje standarda občine dobrega življenja. Priznanja je v imenu občine prevzel župan Dušan Strnad. Letošnja konferenca je bila osredotočena na energetsko prihodnost občin, zato je župan sodeloval v panelni razpravi z naslovom Energetski preboji občin: Od vizije do trajnostne prihodnosti. V okrogli mizi je poudaril, da je občina Ivančna Gorica ena redkih občin, kjer so energetsko prenovljeni vsi javni objekti (šole, vrtci, zdravstveni dom, knjižnica …). Z letošnjim letom pa bodo vsi javni objekti opremljeni še s sončnimi elektrarnami na strehah. Začetki prizadevanj na tem področju segajo v leto 2011, ko je Občinski svet sprejel Lokalni energetski koncept (LEK), katerega je družba Energen izdelala decembra 2010. V dokumentu so na 160 straneh ocenili možnosti in predlagali rešitve na področju energetske oskrbe lokalne skupnosti. Osnova za izdelavo je bil Nacionalni energetski program in Evropa 2030. Smernice LEK so bile smiselno vključene v Lokalni razvojni program, ki je bil prav tako sprejet v 2011. Na tej podlagi je že 7. decembra 2011 potekala slovesna otvoritev nove sončne elektrarne na Osnovni šoli Stična. Pred tem pa je podjetje Trimo iz Trebnjega sončno elektrarno postavilo na strehi športne dvorane. Združena elektrarna je bila takrat s skupno močjo 437 kW največja elektrarna na katerekoli osnovni šoli v Sloveniji. Po javno dostopnih podatkih pa tudi na strehi katerekoli javne stavbe. Otvoritev sončne elektrarne na OŠ Stična, december 2011 Izgradnja sončne elektrarne na strehi ZD Ivančna Gorica je potekala v letu 2012. Na streho so bili nameščeni fotonapetostni moduli (102), katerih skupna moč znaša 24,96 kWp. Sončna elektrarna proizvede okoli 27 MWh električne energije/leto. To pomeni skupno znižanje emisij CO2 za 14,3ton/leto. Vrednost investicije je bila okoli 37.000 EUR (brez DDV). V letu 2012 je Občina Ivančna Gorica uspešno kandidirala na javnem razpisu PetrolURE/J/2012/U02 za ukrep vgradnje energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave. Projekt je bil skupno vreden okoli 400.000 EUR (brez DDV), vrednost sofinanciranja je znašala 50%. Prenova javne razsvetljave v občini Ivančna Gorica je bila uspešno izvedena v letu 2013. Z ukrepom Občina Ivančna Gorica prihrani 350 MWh električne energije na leto in s tem zniža emisije CO2 za 185,5 ton/leto. V primeru prenove javne razsvetljave je bila poleg pridobitve novih svetil, garancije na svetila ter pogodbe za prvih nekaj let, podeljena tudi koncesija za vzdrževanje javne razsvetljave. V tem primeru bi želeli opozoriti tudi na dejstvo, da je koncesionar lahko udeležen v prihrankih preko nižanja rabe električne energije, kljub temu, da ni investiral vanjo. Namreč, če koncesionar z dobrim vzdrževanjem in racionalizacijo zmanjša rabo električne energije, mu pripada nadomestilo v višini 30 % prihranka pri stroških električne energije, pri čemer naj bi bila osnova za ugotavljanje rabe energije določena čez čas, na podlagi nekajletnega povprečja. Tu je potrebno koncesionarja kontrolirati, da ne bi z neprimernim vodenjem javne razsvetljave v prvih letih imel višjo rabo energije in s tem nerealno osnovo za kasnejše dokazovanje prihrankov. Na to smo opozorili že v fazi podeljevanja koncesije. Pri tem ukrepu izpostavljamo dva neposredna učinka: • pridobitev 200.000 EUR nepovratnih sredstev s strani sofinancerja za obligatoren ukrep prenove javne razsvetljave, ki bi drugače padel na občinski proračun najkasneje v letu 2016, • letna nižja raba energije in s tem povezani nižji stroški za energijo, kljub temu, da javna razsvetljava šele po prenovi deluje skladno z zakonskimi obligacijami (dalj časa, brez popolnih redukcij). Varčne svetilke na javni razsvetljavi so bile vgrajene leta 2013 25. 9. 2013 sta pri Vzgojno izobraževalnem centru v Ivančni Gorici, Občina Ivančna Gorica in Družba Petrol d. d. slavnostno odprli kotlovnico za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. V okviru podeljene koncesije za izvajanje izbirne gospodarske javne službe za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso »DOLB IVC«, Petrol d. d. zagotavlja ogrevanje vzgojno-izobraževalnih ustanov in sicer Vrtca Ivančna Gorica, Osnovne šole Stična in Srednje šole Josipa Jurčiča. Ogrevalni medij preko 350 m toplovodnega omrežja in petih toplotnih postaj ogreva končne uporabnike, katerih skupna neto ogrevalna površina znaša 14.200 m2. Otvoritev kotlovnice na lesno biomaso, september 2013 Priključna moč uporabnikov znaša 1.270 kW. Ocenjuje se, da bo v 15-letnem obdobju koncesije lesna biomasa nadomestila 700.000 l kurilnega olja in 55 t utekočinjenega naftnega plina. Celotna investicija je znašala 750.000 EUR in je zajemala gradnjo kotlovnice na lesno biomaso z dvema kotloma na lesne sekance skupne nazivne moči 800 kW. Občina Ivančna Gorica je 2013 uspešno kandidirala tudi Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 11. aprila. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Franc Fritz Murgelj, Tanja Škufca, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. marec 2025 za nepovratna sredstva za energetsko sanacijo podružnične šole v Višnji Gori, ki je stala dobrih 300.000 evrov. Izvedena je bila energetska sanacija toplotne izolacije fasade, menjava stavbnega pohištva (okna in vrata) ter toplotna izolacija podstrešja. Omenjena sanacija je poleg izboljšave delavnih pogojev za učence in zaposlene, močno zmanjšala tudi porabo energije in s tem povezane stroške za ogrevanje. Junija 2017 sta župan Dušan Strnad in Matej Dulc, direktor podjetja DULC d. o. o., podpisala pogodbo za celovito energetsko sanacijo javnih objektov občine Ivančna Gorica, z jamstvom energetskih učinkov sanacije. Prva je na vrsto prišla Podružnične šola Muljava. Delavci so najprej sanirali vlago v kletnih prostorih, zato so okrog šole odkopali teren, na stenah kleti pa izvedli hidroizolacijo in drenažo okoli objekta, ki odvaja padavinsko vodo stran od objekta. V nadaljevanju je sledila zamenjava stavbnega pohištva (oken in vrat), oblaganje fasade s toplotno izolacijo, nanos zaključnega fasadnega sloja ter barvanje napušča ostrešja. V okviru energetske sanacije je bil zamenjan še vir ogrevanja, in sicer je peč na kurilno olje zamenjala toplotna črpalka. V okviru celovite energetske sanacije javnih objektov so se izvedle še energetske sanacije Podružničnih šol Stična in Ambrus ter dokončanje energetske sanacije enote vrtca Polžek v Višnji Gori. Ta je energetsko prenovo doživel že leta 2014, ko je bilo zamenjano stavbno pohištvo in ovoj stavbe. V sklopu projekta celovite energetske prenove je vrtec prešel iz ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje s toplotno črpalko, nameščeni pa so bili tudi sodobni klimati za kuhinjo. Hkrati je potekala kot ločena investicija v starejšem delu vrtca, in sicer celovita prenova kuhinje ter sanitarij. Celotna vrednost vseh sanacij omenjenih javnih stavb je znašala 778.172,46 EUR (z DDV). Operacijo je sofinanciralo Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Evropska Unija, Kohezijski sklad, Naložba v vašo prihodnost v vrednosti 273.948,43 EUR. Septembra 2017 sta župan Dušan Strnad in direktor podjetja PAM d. o. o. iz Novega mesta Aleš Plavec podpisala pogodbo o sanaciji kulturnega doma v Ambrusu. Stavba zadružnega doma v Ambrusu je bila zgrajena leta 1950, polovica objekta predstavlja kulturni dom. Stavba je bila večkrat obnovljena, leta 1997 je bila izvedena menjava oken v dvorani kulturnega doma, leta 2005 pa še menjava oken v preostalih prostorih, ki so v lasti občine. Leta 2013 je bilo toplotno izolirano še podstrešje občinskega dela objekta. Leta 2017 pa je bila izvedena toplotna izolacija zunanje lupine objekta z zaključnim slojem, zamenjava tistih zunanjih vrat in oken, ki v preteklosti še niso bila zamenjana, sanacija vlage na zunanjih stenah z izvedbo drenaže in odvodnjavanja. V objektu je bila urejena nova scenska razsvetljava z elektroinštalacijami in prezračevanje, uredile so se stene v dvorani s struganjem in beljenjem, saniran je bil poškodovan parket, uredile pa so se še stopnice na balkon in strop v dvorani. Spomladi 2023 je Občina Ivančna Gorica sklenila javno-zasebno partnerstvo za izvedbo energetske prenove javnih stavb z družbo PLISTOR, poslovni inženiring, d. o. o. Občina Ivančna Gorica je tudi uspešno kandidira- Pred nami pa so novi izzivi, saj začenjamo s projektom gradnje Kulturno upravnega centra, največje investicije doslej, ki vključuje inovativno energetsko rešitev za ogrevanje in ohlajevanje objekta. Občina želi tudi v novem objektu KUC za ogrevanje in hlajenje objekta uporabiti inovativen sistem, ki je zasnovan na čim večjem izkoriščanju obnovljivih virov toplote in hladilne energije, in sicer s čim večjim izkoriščanjem sončne in geotermalne energije ter s hkratno aktivacijo betonske mase. Predvideni sistem ogrevanja in hlajenja omogoča, da bo del potrebne energije za ogrevanje in hlajenje pridobljen iz OVE (sončna in geotermalna energija zemlje), in sicer z minimalnimi stroški elektrike za črpanje medija, preostali del pa s pomočjo toplotne črpalke zemlja/voda, vendar z višjimi izkoristki (SCOP in SEER) kot sicer, zaradi izkoriščanja ugodnejših temperatur energijskih virov (zemlje pod objektom). Del potrebne hladilne energije se bo lahko pridobil iz zunanjih enot za hlajenje, za kar se bo koristila električna energija iz PV elektrarne na strehi kulturnega doma. Na ravni strehi upravnega dela in knjižnice je predvidena namestitev sončnih termalnih kolektorjev. Večji del te pridobljene sončne energije se bo shranil v zemljo pod objektom. Del tako pridobljene toplote se bo v zimskem času koristno uporabil na samem objektu za temperiranje betonskih medetažnih plošč ali za ogrevanje sanitarne vode. Za shranjevanja energije sta predvi- Občina številka 3 3 Občina je z javno-zasebnim partnerstvom leta 2023 zaključila celovito energetsko prenovo javnih objektov v lasti la na razpisu Ministrstva za infrastrukturo za pridobitev oskrbo z energijo ostanejo javnemu za samooskrbo. Sklop B je zajemal sofinancerskih kohezijskih sredstev. Projekt je bil pripra- partnerju, torej občini. Zasebni par- prenovo 8 objektov (OŠ Stična, PŠ vljen in izveden v skladu z določili programa Operativ- tner v času trajanja koncesije zago- Muljava, PŠ in vrtec Miška Stična, nega programa Evropske kohezijske politike za obdobje tavlja tudi upravljanje in vzdrževanje PŠ Ambrus, OŠ Zagradec, vrtec Mar2014-2020, Ministrstva za infrastrukturo ter je vključeval na novo vgrajenih oziroma saniranih jetica Ivančna Gorica, vrtec Polžek kohezijska sredstva iz finančne perspektive 2014-2020. Višnja Gora, vrtec Sonček Zagradec) energetskih naprav ter sistemov. Projekt je bil zaradi obširnega nabo- in je bil namenjen predvsem prenora objektov razdeljen na dva sklopa. vi razsvetljave, kar pomeni vgradnjo Sklop A je zajemal celovito energet- LED svetil, in dograditev sistemov sko sanacijo 7 objektov (PŠ Višnja za energetsko upravljanje objektov Gora, PŠ in vrtec Krka, OŠ Ferda ter postavitev treh fotonapetostnih Vesela Šentvid pri Stični, PŠ Temeni- elektrarn za samooskrbo. V okviru ca, vrtec Čebelica Šentvid pri Stični, projekta je bilo postavljenih tudi 9 Knjižnica Ivančna Gorica, Zdravstve- polnilnic za električna vozila. ni dom Ivančna Gorica) in je obrav- Skupna investicijska vrednost pronaval tako tehnološke kakor tudi jekta je znašala 3.661.261,00 EUR gradbene ukrepe ,za katere je bilo + DDV. Zasebni partner PLISTOR možno pridobiti nepovratna kohezij- d. o. o. je investiral 1.834.291,76 ska sredstva v višini 49 % investicije. EUR + DDV, 1.633.353,36 EUR + DDV Kulturni dom v Ambrusu po zaključku energetske pre- Pri celovitih energetskih sanacijah so bila evropska kohezijska sredstva, nove, 2017 so se tako izvedli ukrepi toplotne delež občine pa je znašal 193.615,98 Projekt energetske prenove javnih objektov Občine izolacije fasad, zamenjave stavbne- EUR + DDV. Skupni zajamčeni priIvančna Gorica je bil izveden po principu javno zasebne- ga pohištva, izolacije stropov proti hranek toplotne in električne energa partnerstva (JZP) v 15-letnem koncesijskem obdobju. neogrevanih podstrešij, vgradnja gije znašajo 1.301.621 kWh oz. To pomeni, da zasebni partner investira v energetsko termostatskih ventilov, vgradnja ali 3.058.124 EUR (brez DDV), vključuprenovo objekta in zagotavlja določene prihranke ob prenova učinkovitih prezračevalnih joč zajamčeni prihranek vzdrževanja, enakem ali višjem udobju v prostorih, javni partner pa sistemov, prenova kotlovnic in toplo- kar pomeni tudi zmanjšanje izpustov ga s temi prihranki v pogodbeni dobi poplača. Po po- tnih postaj, vgradnja toplotnih črpalk toplogrednih plinov v višini 351,9 teku pogodbenega obdobja vsi prihranki pri stroških za geosonda/voda, sanacije sistemov tone CO2, kar je enako ekvivalentu notranje razsvetljave, vgradnja siste- 40 hektarjev gozda pri akumulaciji mov za energetsko upravljanje in po- toplogrednih plinov. stavitev 3 fotonapetostnih elektrarn Tomaž Smole, podžupan Obvestilo dena topli in hladni zalogovnik (hranilnik). Z izvedbo takega sistema se pričakuje energetsko izjemno učinkovita stavba, ki bo hkrati omogočala visoko stopnjo toplotnega oziroma bivalnega ugodja. Spomnimo, kulturno upravni center bo zajemal nov kulturni dom, novo knjižnico in upravne prostore, kamor se bo preselila občinska uprava. Vse skupaj bo povezano z atrijem, ki bo središče dogajanja in podzemno garažo. Nov kulturni dom je več kot potreben in bo dal kulturnemu utripu Ivančne Gorice nov zagon. Prav tako potrebuje knjižnica nove večje prostore, saj praktično poka po šivih. Zraven bo še ena manjša dvorana za prireditve, ki jih knjižnica pogosto organizira. Občinska uprava pa bo po dolgih letih, ko je zaradi prostorske stiske delovala na več lokacijah, zapustila dotrajano stavbo (ki bi jo lahko npr. preuredili v glasbeno šolo) in začela delovati v novih prostorih, ki bodo tudi strankam bolj prijazni. Občina Ivančna Gorica obvešča, da se začenjajo priprave na začetek gradnje Kulturno upravnega centra (KUC) v središču Ivančne Gorice. Pred začetkom gradnje bodo na severnem delu sedanjega parkirišča ob kulturnem domu najprej potekala arheološka izkopavanja, zato parkiranje na tem delu parkirišča ne bo več mogoče. Po končanih arheoloških izkopavanjih se bodo v mesecu aprilu začela pripravljalna dela za gradnjo kulturno-upravnega centra, ko uporaba celotnega peščenega parkirišča ob kulturnem domu ne bo več možna. Občina Ivančna Gorica bo za ta namen zagotovila dodatna parkirna mesta z vzpostavitvijo novega režima parkiranja na obstoječem parkirnem prostoru ob železniški postaji v Ivančni Gorici. Hvala za razumevanje. Območje izgradnje Kulturno-upravnega centra Ivančna Gorica 4 Občina marec 2025 številka 3 Več tisoč pohodnikov na pustni Jurčičevi poti Tudi letošnja prva sobota v marcu je v našo občino pritegnila več tisoč pohodnikov, ljubiteljev narave, slovenske knjige in kulturne dediščine. Dobra volja, pustne maske in pozitivne spodbude so odgnale deževno vreme na 31. pohodu po Jurčičevi poti. Letos je pohod potekal pod geslom »Jurčič za en dan«, udeleženci pa so kljub nekoliko zahtevnejšim razmeram s koraki prepletali zgodbe preteklosti in sedanjosti. Poseben čar je letošnjemu pohodu dodala pustna sobota, zato so se številni pohodniki na razmočeno pot podali v pustnih maskah pisatelja Jurčiča in ostalih Jurčičevih literarnih junakov. Že na startu, v starem mestnem jedru Višnje Gore, so bili pri Hiši kranjske čebele deležni medenega zajtrka lokalnih čebelarjev ČD Stična. Gostoljubje domačinov, turističnih, gasilskih in drugih domačih društev pa jih je spremljalo vso pot. »Bodite pohodniki upanja« je med drugim dejal osrednji govornik, priljubljeni župnik Martin Golob. Skupaj z Lojzetom Grčmanom in županom Dušanom Strnadom. Po dobrih treh urah prijetne in razgibane poti od Višnje Gore do Muljave, so pohodniki prispeli do Jurčičeve domačije na Muljavi, kjer jih je čakalo zaključno dogajanje. Na ta dan so si lahko ogledali pisateljevo rojstno hišo, prisluhnili pripovedovanju Jurčičevih zgodb, sodelovali v Jurčičevem knjižnem kvizu ivanške knjižnice ter se družili z Jurčičevimi junaki. Poskrbljeno pa je bilo tudi za kulturni program in bogato stojnično ponudbo domače in umetnostne obrti. Na zaključni slovesnosti je pohodnike pričakal tudi slavnostni govornik, Pustni torek v znamenju smeha in glasbe Pustni torek je tudi letos prinesel obilo veselja in norčavosti. Posebno presenečenje je pripravil župan Dušan Strnad, ki se je za en dan prelevil v legendarnega pevca Elvisa Presleya. Njegovo preobrazbo so z navdušenjem pozdravile maškare iz Vrtca Ivančna Gorica, Osnovne šole Stična in varovanci Varstveno delovnega centra Želva, ki so ga obiskale pred občinsko stavbo in z njim delile pustno razigranost. Med gosti v županovi družbi tudi evropska poslanka Romana Tomc in predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč Višnja Gora je kljub muhasti vremenski napovedi že zgodaj zjutraj sprejela na stotine pohodnikov Nepogrešljiva Godba Stična je pohodnike pozdravljala že pred Hišo kranjske čebele priljubljeni župnik Martin Golob, ki žence pohoda je v nagovoru pozval, je v nagovoru poudaril pomen Jur- naj kot Krjavelj v sebi najdejo pogum čičeve literarne zapuščine. Udele- ter drznost in naj beseda o ljubezni vedno nagovori. »Bodite pohodniki upanja, presekajte mencavost in ponosno stopite naprej,« je dodal Golob. Ob zaključku je obiskovalce na Jurčičevi domačiji še pozval, naj bodo ponosni Slovenci, naj berejo slovensko literaturo in se učijo lepih Jurčičevih vrednot. Na odru se mu je pridružil tudi domačin Lojze Grčman, ki je kot Josip Jurčič nekoč, tudi on urednik, novinar in avtor trenutno ene najbolj prodajanih knjig z naslovom »Na spletni prižnici - misli in spodbude Martina Goloba«. 31. pohod je zaznamovala tudi pustna sobota, zato so bile »Jurčičeve« pu- V imenu organizatorjev je župan Dušan Strnad v nagovoru izrazil postne maske ta dan še posebej dobrodošle nos, da pohod ostaja priljubljen dogodek, ki povezuje pohodnike vseh generacij. Povedal je, da je pot, ki so jo nekateri podaljšali še do Krke z ogledom Krške jame, prehodilo med 3500 in 4000 pohodnikov. Kljub slabi vremenski napovedi je pohod znova dokazal svojo priljubljenost. V nadaljevanju se je zahvalil vsem prostovoljcem, društvom in organizacijam, ki so sodelovali pri organizaciji pohoda. Pohodnike je pozdravil tudi predsednik Planinske zveze Slovenija Jože Rovan, ki je skupaj z Alešem Erjavcem, predsednikom PlaninskeMuljavski kulturniki so vabili na poletne uprizoritve Jurija Kozjaka Prav tako smo si na pustni torek lahko ogledali pisano pustno povorko po Šentvidu pri Stični, v kateri so sodelovali učenci in učitelji OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični ter otroci z vzgojiteljicami iz Vrtca Videk iz Šentvida. Pustne šeme so preganjale zimo tudi v Višnji Gori in sicer so pred Hišo kranjske čebele rajali najmlajši iz Vrtca Polžek in Podružnične šole Višnja Gora. Smeha, plesa in izvirnih mask ni manjkalo niti na drugih šolah, kjer so pustne šeme z glasbo in rajanjem preganjale zimo ter v našo občino vabile pomlad. Gašper Stopar ga društva Polž, ki je skrbnik Jurčičeve poti, pohodnike povabil na snidenje na prihodnjem, 32. pohodu po Jurčičevi poti. Bogat kulturni utrip so popestrili lokalni glasbeno-kulturni ustvarjalci. Na poti je na več točkah pohodnike spremljala Godba Stična, na Muljavi so nastopili mlada solistka Gaja Adamič, gledališčniki KD Josipa Jurčiča Muljava, instrumentalna skupina Propertea ter dramsko-recitacijska skupina in Mladinski pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, že v Višnji Gori pa medena kraljica, čebela Višnja, Pevci ljudskih pesmi Studenček in člani Društva prijateljev konj Višnja Gora, ki so omogočili slavnostni prihod gostov. Za veselo pustno ob zaključku pohoda pa so v nadaljevanju poskrbeli člani popularne glasbene skupine Polkaholiki. Gašper Stopar Na zaključku pohoda so bili med mladimi nastopajočimi tudi dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča marec 2025 Gasilska društva in posamezniki iz Ivančne Gorice med nagrajenci Civilne zaščite V četrtek, 6. marca 2025, je v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani potekala regijska slovesna podelitev priznanj in nagrad ob nedavnem 1. marcu – dnevu Civilne zaščite. Na prireditvi so podelili priznanja posameznikom in organizacijam za njihov prispevek pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči. Tudi letos so bili med prejemniki naši občani, zveze in gasilska društva iz občine Ivančna Gorica. Na predlog Štaba Civilne zaščite občine Ivančna Gorice je bronasti znak Civilne zaščite prejel Jože Miklavčič, član PGD Višnja Gora in sektorski poveljnik Višnje Gore. Priznanje je prejel za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Priznanja so prejela tudi tri gasilska društva, ki v letošnjem letu obeležujejo okrogli jubilej. Srebrni znak Civilne zaščite za 100 let delovanja je prejel PGD Zagradec na Dolenjskem, plaketi Civilne zaščite pa sta prejeli še PGD Šentvid pri Stični za 140 – letnico in PGD Višnja Gora za 150 – letnico delovanja. Plaketa Civilne zaščite je bila podeljena tudi Gasilski zvezi Ivančna Gorica za 70 let delovanja. V imenu zveze je plaketo prevzel Jure Strmole, predsednik GZ Ivančna Gorica. Med prejemniki priznanja civilne zaščite je bila tudi IV. izmena Gasilske brigade Ljubljana, katere član je Primož Kastelic iz PGD Stična. Slovesnost v Festivalni dvorani je popestril bogat kulturni program, v katerem je nastopila pevska zasedba A piacere, ki jo sestavljajo fantje iz okolice Ivančne Gorice. Vsem prejemnikom iskreno čestitata župan Dušan Strnad in poveljnik CZ Občine Ivančna Gorica Jože Kozinc. Gašper Stopar Bronasti znak CZ Jože Miklavčič Plaketa CZ ob 150-letnici PGD Višnja Gora 5 Cilji in vizija razvoja prometa v Ivančni Gorici potrjena – še vedno zbiramo predloge za izboljšave! Občina Ivančna Gorica v procesu priprave občinske celostne prometne strategije (OPCS) želi slišati čim več mnenj občank in občanov. V ta namen sta 18. februarja v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori in 20. februarja v Kulturnem domu Zagradec potekali javni razpravi, zdaj pa je zaživel tudi spletni portal, kjer lahko na zemljevidu občine označite problematična prometna žarišča. Oblikovanje ciljev in vizije prometa v Ivančni Gorici Januarja smo izvedli dve interni delavnici. Na prvi je občinska uprava predstavila trenutno stanje in strateški pristop k urejanju prostora in prometa ter opredelila potencialne strateške cilje, ki bi jim sledili pri snovanju dokumenta. Na drugi delavnici se je zbralo 26 predstavnikov krajevnih skupnosti, izobraževalnih institucij, občinskih svetnikov ter drugih deležnikov, povezanih s prometom. Na moderirani delavnici so zastavili ključne cilje bodoče ureditve prometa in oblikovali svoje predloge za razvojno vizijo občine. Vizija in cilji bodo predstavljali rdečo nit celostne prometne strategije in služili kot smerokaz za oblikovanje ukrepov. Ključni cilji Občinske celostne prometne strategije Ivančna Gorica: • Izboljšana kakovost življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti. • Okrepljeno lokalno in regionalno gospodarstvo in več delovnih mest dostopnih na trajnosten način. • Večja varnost vseh udeležencev cestnega prometa s poudarkom na pešcih. • Izboljšanje kolesarskih povezav do občinskih središč in med naselji v občini. • Boljše možnosti za potovanje z javnim potniškim prometom do večjih središč. • Zmanjšanje deleža potovanj z avtomobilom, sploh skozi središča naselij. Vizija prometa v občini Ivančna Gorica: Plaketa CZ ob 140-letnicci PGD Šentvid pri Stični Plaketa CZ ob 100-letnici PGD Zagradec Občinski svetniki so si ogledali potek gradnje doma za starejše Pred 19. sejo občinskega sveta so si svetnice in svetniki ogledali potek gradbenih del na gradbišču doma za starejše v Višnji Gori. Potek gradnje so predstavili župan Dušan Strnad, direktorica DSO Grosuplje Metka Velepec Šajn in predstavnik izvajalskega podjetja TGH d. o. o. Joško Žabčič. Gradnja treh bivalnih enot, s skupno kapaciteto 60 postelj, poteka skladno z načrti. Zaključek del in pridobitev uporabnega dovoljenja sta predvidena v drugi polovici prihodnjega leta. Gašper Stopar Občina številka 3 Nova in izboljšana infrastruktura kolesarskih in pešpoti ob vpadnicah in občinskem središču, izboljšane železniške in avtobusne povezave proti Ljubljani in Novem mestu ter povečanje varnosti za vse udeležence v cestnem prometu, bodo v občini Ivančna Gorica zagotovili izboljšanje kakovosti življenja v privlačni zeleni pokrajini, kjer se spodbuja trajnostne oblike prevoza in okrepljen ter dostopen prometni sistem, ki bo omogočal varno in krajše potovanje. S preusmeritvijo dovoznih cest v obrtne in gospodarske cone se bo zmanjšal tovorni promet v centru Ivančne Gorice, s tem pa se bo povečala varnost ranljivih oseb v prometu ter uporaba trajnostnih načinov mobilnosti, kar bo ustvarjalo aktivno in zdravo skupnost. Občanke in občani bodo lahko v službo ali po dnevnih opravkih potovali trajnostno, vsaka pot pa bo varna, hitra in prijetna za vse. To bomo dosegli tudi z vzpostavitvijo kakovostnega sistema alternativnih povezav med kraji v občini ter s sosednjimi občinami, mrežo izposoje koles, nadgrajenim sistemom javnega potniškega prometa do regionalnih središč, ureditvijo parkirnega prostora (P+R) in s preobrazbo občinskega središča na način, da bodo optimizirani prometni tokovi, prometne površine pa bodo namenjene predvsem pešcem in kolesarjem. Novi načini trajnostne mobilnosti bodo omogočili varen in hiter dostop do osnovnih storitev in aktivnosti, s tem pa se bo potrdil tudi naš skupni slogan »Prijetno domače«. Oddajte svoje predloge na spletnem zemljevidu! Osrednja tema dveh javnih razprav so bili prometni izzivi v naši občini, s katerimi se soočamo kot pešci, kolesarji, uporabniki javnega potniškega prometa in kot vozniki. Občanke in občani ste opozorili na številne pomembne izzive, nato pa tudi glasovali o tem, katere je potrebno prednostno reševati. Sedaj pa je na vrsti faza, ki je verjetno najbolj zanimiva. Javna razprava se namreč nadaljuje na spletu! Vabimo vas, da na zemljevidu Ivančne Gorice enostavno označite problematična prometna žarišča in predlagate konkretne ukrepe, za katere menite, da bi izboljšali varnost in učinkovitost prometa. Obiščite https://cps. projekti.si/ivancnagorica ali skenirajte QR kodo: Občinsko celostno prometno strategijo (OPCS) Ivančna Gorica pripravljamo v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora, z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije in z Ljubljanskim urbanističnim zavodom, predstavljala pa bo osnovo za kandidiranje za nacionalna sredstva za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti. 6 Občina marec 2025 številka 3 Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje ugledal luč sveta na gregorjevo Izšel je 33. zvezek Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, predstavljen je bil v Mestni knjižnici Grosuplje v sredo, 12. marca 2025. Direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Urška Emeršič je pozdravila navzoče, med njimi tudi župana občine Ivančna Gorica Dušana Strnada in podžupana občine Grosuplje Janeza Pintarja, ki sta tudi nagovorila navzoče. Direktorica in odgovorna urednica Zbornika Urška Emeršič je predstavila pomen Zbornika. Urednik Drago Samec pa je povzel vlogo in zgodbo izhajanja Zbornika, ki je začel izhajati v letu 1969 kot letno glasilo tedanje občine Grosuplje, z letom 1980 pa je prešel v bienalno izhajanje. Ustanovni člani so bili dr. France Adamič, Ivan Ahlin, Ive Krevs in dr. Stane Valentinčič. Zbornik je domoznanska publikacija, ki je vsebinsko zamejena na območje naših treh občin. Zbornik je od delitve občin v letu 1995 zgled povezovanja in sodelovanja občin. Z Zbornikom ohranjamo spomin preteklosti in sedanjosti našega okolja. Dosedanji Zborniki vsebujejo množico le tu zapisanih podatkov in s tem potrjujejo ugotovitev starih Latincev »Littera scripta manet« s pomenom, da le kar je napisano, ostane. Vse drugo se izgubi iz spomina. Dodati velja še, da so vsi dosedanji zvezki dosegljivi tudi spletno v Digitalni knjižnici Slovenije. Dolgoletni urednik do 15. zvezka v letu 1988 je bil dr. France Adamič, od 16. zvezka v letu 1990 do 31. zvezka v letu 2020 je bil glavni urednik dr. Mihael Glavan, ki se je prehitro poslovil v marcu leta 2022, tako da se je kot sourednica 32. zvezka vključila direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek. Vseh 33 zvezkov skupaj vsebuje 8670 strani tekstov, zasede pa pol metra knjižne police. Od začetkov je v Zborniku 345 avtorjev, ki so skupaj objavili 941 prispevkov. Notranja ureditev Zbornika sledi dosedanjemu vzorcu s sklopi. Prvi sklop s področno, gospodarsko in kulturno zgodovino prinaša zapis avtorja iz Višnje Gore pravnika Franca Godeše o Baronovem gradu kot žrtvi 2. svetovne vojne, izhaja pa iz osebnih spominov in arhivskega gradiva. Sledita obletna zapisa, ob 25-letnici Študentskega kluba Groš je zapis pripravila tedanja predsednica Erika Dizdarević, sledi pa sestavek Marije Samec o 20-letnem delovanju grosupeljske Univerze za tretje življenjsko obdobje. Osrednji del s predstavitvijo občin in občanov zapolnjujejo poročila občin Grosuplje in Ivančna Gorica z obilico slikovnega gradiva, avtorja sta Jana Roštan in ivanški župan Dušan Strnad; za dobrepoljsko občino sta sintezno poročilo podala župan Janez Pavlin in podžupan dr. Jernej Stare. Marljivi višnjegorski avtor Franc Godeša je v članku obdelal Poštne postaje v Višnji Gori, iz poznavanja je dodal še Stara hišna imena v Višnji Gori. Spomine šmarske učiteljice Cvetke Vilar (1932– 2025) je zapisala njena učenka Renata Križman. Ob 30-letnici smrti duhovnika in pesnika Franceta Lokarja, po rodu s Polja pri Višnji Gori, je arhivsko podprt sestavek prispeval ivanški bibliotekar Roman Rozina. Predstavil ga je kot človeka, duhovnika in literata, v letu 2024 pa je v ivanški knjižnici pripravil tudi razstavo o njem. Urednik je pripravil sestavek o dveh neobjavljenih ilustracijah slikarja Maksima Gasparija za povest Ivana Laha Uporniki (1906). Najbolj znan dobrepoljski pisatelj ostaja Fran Jaklič – Podgoričan, v Zborniku pa je predstavljena njegova hči Helena Jaklič, učiteljica in manj znana kot pisateljica, zapis pa izhaja iz družinske zapuščine. Ivanška novinarka Valerija Ravbar je dodala še neznan drobec o bratu pisatelja Ivana Zorca. Sklop Znanost, kultura in književnost polnijo trije sestavki jezikoslovca in leksikografa Jakoba Müllerja. Obravnava prevod dela Moja Amerika Louisa Adamiča iz let 2021 in 2022, izvirnik pa je izšel leta 1938, tedaj v kar 14 natisih. Müller obravnavo omeji na prvi zvezek, kjer sta v ospredju temi politična preureditev in etnična harmonizacija prebivalstva ZDA. Sledi prikaz pesnika Vinka Žitnika (1903–1980) iz Grosupljega, ki je umrl v emigraciji v Buenos Airesu. Leksikograf Jakob Müller je zbral še Slovar narečnih izrazov za kmečka vozila in njihove dele. V prejšnjem Zborniku je zbral Etnološki slovar konjske in volovske vprege, tokrat ga je tematsko razširil, oba pa sta podprta z narečnimi zapisi. Bibliotekarka iz dobrepoljske knjižnice Jasmina Mersel Šušteršič je predstavila ilustracije povesti Martin Krpan umetnika Toneta Kralja v njihovi knjižnici. Naslednji sklop Kronika in jubileji sestavljata dva sestavka. Kulturnik in režiser z Muljave Danijel Zupan- čič je zbral podatke o vseh sodelujočih ob 100-letnici prve uprizoritve Desetega brata v izvedbi Muljavcev v letu 1924, vse podprto s slikovnim gradivom. Da je po 100 letih uspel dokumentirati tedanje dogajanje, je svojevrsten dosežek. Med jubileji je še intervju s kulturnico in lektorico Marijo Samec ob njeni 70-letnici, ki ga je zapisal Jakob Müller. Slede krajši nekrologi v sklopu Odšli so. V zborniku so zapisi o izstopajočih pokojnikih, ki so bili: dosedanji glavni urednik dr. Mihael Glavan, glasbenik Roman Gačnik, višnjegorski slikar Štefan Horvat, radijec Sašo Hribar, ivanški duhovnik Jože Kastelic, kulturnik Stane Peček, slikar France Slana, ki je živel na Krki, pa športnik Franc Škerlj in vodja grosupeljske Univerze za tretje življenjsko obdobje Andreja Smolič, ki sta jih zapisala Marija Samec in Matej Šteh. Vsebino Zbornika zaključujeta domoznanski bibliografiji knjig in člankov, ki so izšli v letih 2022 in 2023. Vsako bibliografijo uvaja uvod, ki usmeri bralca k smiselni uporabi bibliografije. Vključujeta tudi anotacije, zakaj je posamezna enota vključena. Tehnično so Zbornik grafično pripravili in natisnili v tiskarni Caballus iz Velike Loke. V zaključku je zbrane nagovoril župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je poudaril pomen pisane besede, ki ohranja bivanjsko širino naših treh občin v preteklosti in sedanjosti za prihodnost. Zato velja ohranjati Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje še naprej. Usmeritvi se je pridružil tudi podžupan občine Grosuplje Janez Pintar z napotitvijo, naj ohranjamo Zbornik kot dragoceno gradivo za nas in zanamce. Drago Samec Povabilo za študentsko delo v Športnem parku Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica vabi študentke in študente k opravljanju študentskega dela v času obratovanja Športnega parka Ivančna Gorica. Delo: skrb za urejenost parka, upoštevanje določil hišnega reda in spodbujanje uporabnikov k pravilni uporabi športnih površin. Pred začetkom dela se boste zainteresirani udeležili razgovora ter izvedeli vse potrebne informacije o razporedu dela ter načinu in višini plačila. Zainteresirani posredujte vlogo s kontaktnimi podatki, s pripisom »delo na Športnem parku Ivančna Gorica«, na e-naslov obc.ivancna.gorica@ siol.net . Dodatne informacije: 040 309 100 (Maja Ceglar) KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA Številka: 9002-0003/2025-1 Datum: 4. 3. 2025 V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15-UPB2 in 162/21) in 19. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 20/12-UPB in 21/16) Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja Občine Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2025 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine, življenja v njej in njeni podobi. Priznanja in nagrade občine so: • Častni občan - ta naziv občine se lahko podeli posamezniku, ki je zaslužen za izjemne trajne dosežke na posameznem področju človekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev občine doma in po svetu. • Zlati grb Občine - kot najvišja nagrada občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled občine. • Nagrada Josipa Jurčiča - za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v občini. • Plaketa Antona Tomšiča - za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih. • Plaketa Miha Kastelica - za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali k ohranjanju naše kulturne in etnološke dediščine, ki s svojim delovanjem in požrtvovalnostjo opravljajo tudi vzgojno in izobraževalno poslanstvo pri ohranjanju materialnih in duhovnih dobrin naših prednikov. Priznanja in nagrade bo župan podelil na proslavi za občinski praznik, ki ga občina praznuje 29. maja. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj občine so lahko organi občine, ter posamezniki in organizacije z območja občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku; • podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado oziroma priznanje prejela; • podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade oziroma priznanja. Pobudo izpolnite na obrazcu, s podpisano izjavo kandidata, ki je ob tem razpisu objavljen na spletni strani občine; obrazec lahko dvignete tudi v sprejemni pisarni občine. Pisne predloge z obrazložitvijo posredujte, ne glede na vrsto prenosa pošiljke, najkasneje do 4. aprila 2025, do 12. ure, na naslov: Občina Ivančna Gorica, KMVI, Sokolska ulica 8, Ivančna Gorica - s pripisom »nagrade in priznanja 2025« ali na elektronski naslov: obc.ivancna.gorica@siol.net. Vsi predlogi, ki bodo prispeli po tem datumu, se ne bodo obravnavali. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja oblikuje predlog Sklepa o podelitvi priznanj oziroma nagrade z obrazložitvijo in ga predloži Občinskemu svetu Občine Ivančna Gorica v obravnavo in sprejem. PREDSEDNIK KOMISIJE Janez Mežan številka 3 marec 2025 Nagrade so vedno spodbuda za nadaljevanje dobrega dela Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Mežan, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Irena Brodnjak, Jože Kozinc, Mateja Žaren, Jure Omahen, Tone Mestnik, Helena Žnidaršič in Tomaž Smole smo se udeležili 19. redne seje Občinskega sveta. V uvodu smo prisluhnili aktualnim informacijam s strani župana Dušana Strnada. Simon Kastelic je predstavil, kako poteka projekt gradnja KUC, podžupan pa je podal informacije glede delovanja Športnega parka. Tokratna seja je bila pretežno namenjena poročilom in predlogom. Od vseh je bilo seveda najbolj zanimivo Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Ivančna Gorica za leto 2024. Zadovoljni smo ob ugotovitvi, da poslovanje poteka v dogovorjenih okvirjih in skladno z veljavnimi predpisi. Od predlogov pa je najbolj zanimiv Predlog Programa dela Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica za leto 2025, ki bo podlaga za naše nadaljnje delo. Večina društev že nestrpno pričakuje razpise, zato je bilo nujno sprejeti tudi Predlog Letnega program športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2025. Poleg tega še nekaj predlogov pravilnikov in OPPN za kmetijo Erjavec. On zaključku smo sprejeli še nekaj kadrovskih odločitev. Ponosni smo, da je Občina Ivančna Gorica znova med finalisti razvojno najbolj prodornih občin. Spremljali smo informacije s prireditve Zlati Stranke 7 Nasveti za večjo varnost motoristov Na tem mestu objavljamo koristne napotke, namenjene voznikom enoslednih motornih vozil. kamen, ki je bila tokrat v Murski soboti. Župan je tudi sodeloval na okrogli mizi o energetski samooskrbi in trajnostni prihodnosti. Naša občina se je že večkrat uvrstila med najboljše in očitno delamo prave stvari. GRADIMO OBČINO IVANČNA GORICA! Tudi naš občinski odbor SDS je prejel nagrado. In sicer na 36. svečani akademiji Slovenske demokratske stranke v Laškem smo prejeli posebno priznanje za najboljši dosežek na volitvah v EU Parlament. Dosegli smo najboljši rezultat v Sloveniji in smo na to zelo ponosni. Bili smo predlagatelji Romane Tomc, ki je povedla SDS do zmage na teh volitvah. Tudi sicer uživa med našimi občani simpatije in zaupanje, saj nas pogosto obišče in ne le pred volitvami. Udeležila se je tudi nedavnega pohoda po poti Josipa Jurčiča. Mi pa smo kot vsako leto zamenjali in izobesili slovensko zastavo na Višnjegorskem gradu. Te dni tudi zbiramo podpise za zakonodajni referendum, s katerim bomo skušali preprečiti neupravičene dodatke k pokojninam tistim, ki niso prispevali v pokojninsko blagajno. Kaj sploh še reči o dogajanju na državni ravni. Razvpiti medijski zakon so umaknili, s svojim obnašanjem in odločitvami pa koalicija vedno bolj razburja državljane. Znova jemljejo besedo poslancem, ko jim zmanjka argumentov. A posvetimo se bolj prijetnim temam. SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI mesec marec je posvečen ženam. ČESTITKE OB NEDAVNEM DNEVU ŽENA IN PRIHAJAJOČEMU MATERINSKEMU DNEVU! Tomaž Smole Predsednik OO SDS Skupina za samopomoč svojcev oseb z demenco Spominčica Alzheimer Slovenija, Podružnica Ivankine Spominčice, vabi na Skupino za samopomoč svojcev oseb z demenco, ki bo v torek, 15. 4. 2025, ob 18. uri, v prostorih Krajevne skupnosti Stična (stari Gasilski dom), Stična 11, Stična. Skupino vodi Anja Žitnik, predsednica Ivankinih Spominčic. Predhodne prijave so OBVEZNE na elektronski naslov: ivankinespomincice@ gmail.com, lahko pa se nam pridružite tudi po navdihu zadnjega trenutka, če čutite, da bi kot svojec osebe z demenco potrebovali pomoč, podporo ali le prave informacije, s katerimi bo soočanje z boleznijo lažje. Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. Spomladi se po »zimskem spanju« na ceste vrnejo motoristi. Najbolj neučakani sedejo na motor ob prvih sončnih žarkih, ko razmere na cesti še zdaleč niso idealne. Da bi bila motoristična sezona prijetna in varna, se morate nanjo ustrezno pripraviti. Nikar ne preskočite priprav. Zelo pomembno je, da lahko motorno kolo vozijo le osebe, ki posedujejo veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije, saj lahko policisti v nasprotnem primeru na podlagi 23. člena ZPrCP opravijo zaseg motornega vozila. Vozniki motornih koles in mopedov! • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte. • Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. • Ne pozabite na oblačila s ščitniki. • Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih. • Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. • Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. • Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja. • Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. • Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku). • Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Damjan Lenček, pomočnik načelnika PP Grosuplje Si želite vpisati svojega predšolskega otroka v vrtec montessori? Naš program vam ponuja: - individualni in celostni pristop do otroka, - veljavni montessori program že od leta 2016, - povezana skupnost otrok in zadovoljnih staršev, - izkušene in srčne vzgojiteljice, - okolje z angleškim in španskim jezikom - umetniško ustvarjanje, glasbena pedagogika, - veliko gibanja, tedensko športne urice, - vsakdanji stik z domačimi živalmi, - predavanja za starše za podporo pri vzgoji. Za šolsko leto 2025/26 imamo še 3 prosta mesta za otroka letnik 2024 ali 2023. Vabljeni k prijavi na info@rastem-z-montessori.si ali 031 386 457. VESELI VAS BOMO. 8 marec 2025 številka 3 Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Občina Hiša kranjske čebele je v pomladne dni zakorakala v polnem zamahu. Za vas smo pripravili sveženj novičk, preko katerih lahko pokukate v našo brenčalnico. Preden se potopite v zgodbe edinstvene hiše na vsem svetu, pa naj pričnemo s prijetno novičko, ki obeta številne promocijske aktivnosti in nadgradnjo ponudbe Hiše kranjske čebele. Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica je uspešno kandidiral s projektom CAST na program Interreg Podonavje, pri čemer je Zavod Iskriva vodilni partner projekta, ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica je partner, Občina Ivančna Gorica pa pridruženi strateški partner. Veselimo se, da zavihamo rokave in za vas dragi bralci in obiskovalci, pripravimo novosti. Gostili smo Regijsko čebelarsko zvezo Petra Pavla Glavarja ne besede, sorodnikov, prijateljev in sokrajanov, ki so z radovednostjo in toplino prisluhnili predstavitvi knjige domačina Jožeta Ulčarja Zgodbe moje mladosti. Večer je spretno in z občutkom usmerjal Lojze Grčman, ki je avtorja s premišljenimi vprašanji popeljal skozi spomine, stkane v njegovi pripovedi. Dogodek je bil prežet s presenečenji in ganljivimi trenutki. Že na začetku je Jožeta pozdravila priljubljena maskota Poštar Pavli, nato pa so mu preko videoposnetkov iskrene misli in zahvale namenili župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, častni občan občine Ivančna Gorica Pavel Groznik, predstavnik Sveta KS Višnja Gora Jurij Omahen, predsednik TD Polževo Miloš Šuštaršič, novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, ter dolgoletni košarkarski prijatelj Simon Kastelic. Vrhunec večera je bil zagotovo trenutek, ko so mu njegovi trije vnuki podarili pesem, napolnjeno z ljubeznijo in ponosom. Po uradnem delu predstavitve je sledilo podpisovanje knjige, obiskovalci pa so imeli priložnost poklepetati z avtorjem ter si ogledati razstavo fotografij Jožeta Ulčarja, ob katerih so bili zapisani izbrani citati iz knjige. Druženje v kavarni Hiše kranjske čebele je bilo prijetno, nostalgično in polno čustev, obujanja spominov ter spodbudnih besed, da Jože s svojim pisanjem nadaljuje. Večer je tako postal ne le literarna predstavitev, ampak tudi lep poklon avtorjevemu življenju in delu, ki ostaja zapisano v srcih vseh prisotnih. Z medeno kulinariko obarvane počitnice v Hiši kranjske čebele prikupna maskota čebela Višnja iz Hiše kranjske čebele. S svojim obiskom nas je počastil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad s soprogo. Sejem je bil poln prijetnega druženja, izmenjave izkušenj ter novih poznanstev. Kritično in odgovorno s Katjo Ujčič in Zalo Klopčič V mesecu februarju smo gostili občni zbor Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja, na kar smo še posebej ponosni. Regijska čebelarska zveza PPG združuje 18 čebelarskih društev, ki delujejo na območju 19 občin na Dolenjskem. Njeni člani pod vodstvom dolgoletnega predsednika Antona Koželja že vrsto let negujejo ljubezen do slovenske čebelarske dediščine ter svoje moči usmerjajo v vzdrževanje kapele sv. Jožefa, zadnjega počivališča Petra Pavla Glavarja, skrbijo za urejeno okolico Lanšpreža. Ena izmed pomembnejših usmeritev Regijske čebelarske zveze PPG je ohranjanje spomina na pomembne može iz sveta čebelarstva na Dolenjskem in s tem tesno v povezavi raziskovalna dejavnost, v okviru katere obeležujejo zgodbe teh velikih mož. Predstavitev knjige Zgodbe zlate mladosti avtorja Jožeta Ulčarja V četrtek, 20. februarja 2025, je Hiša kranjske čebele zaživela v prav posebnem vzdušju. Zbralo se je veliko ljubiteljev pisa- Zimske počitnice so bile v Hiši kranjske čebele v znamenju priprave raznovrstnih jedi z medom. Prvi dan je potekala MINI BEE kuharska akademija za mlajše otroke, drugi dan pa so na MAXI BEE kuharski akademiji kuharske veščine preizkušali starejši otroci. Delavnici je vodila masterchefinja Zala Pungaršič. Otroci so ob tej priložnosti kuhali z odličnim lokalnim medom, ki sta ga posebej za dogodek podarila čebelarja Peter Flis iz Čebelarstva Flis in Daša Rogelj iz Čebelarstva Rogelj. Po uspešno zaključenem kuharskem izzivu so vsi otroci prejeli diplomo. Uspešna predstavitev na sejmu APIS Slovenia/ Europe v Celju V Celju je v soboto, 15. marca, in nedeljo, 16. marca, potekal odmeven čebelarski sejem APIS Slovenia/Europe v sklopu Marčevskih sejmov. Obiskovalce je pritegnila tudi stojnica Javnega zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica, v okviru katere se je predstavila Hiša kranjske čebele. Skupaj z nami so se predstavili člani lokalnih čebelarskih društev ČD Krka in Zagradec ter ČD Stična ter ambasadorka sejma APIS Slovenia/Europe Daša Rogelj iz Čebelarstva Rogelj, ter Peter in Joži Flis iz Čebelarstva Flis. Dogajanje sta popestrila predsednik Sveta KS Višnja Gora Jurij Omahen s harmoniko ter Na dogodku z naslovom Kako glasovati odgovorno?, ki je potekal v sredo, 12. februarja, sta Katja Ujčič in Zala Klopčič udeležencem predstavili, kako politične kampanje vplivajo na naše odločitve. Katja je razložila, kako psihološki dejavniki oblikujejo naše glasovanje in kako se lahko izognemo manipulacijam ter sprejemamo odgovorne odločitve v skladu z lastnimi vrednotami. Zala, študentka farmacije, je z obiskovalci delila svoje izkušnje s političnim angažmajem in prizadevanja za večjo ozaveščenost med mladimi. Dogodek je spodbudil številne zanimive razprave in navdihnil udeležence, da postanejo bolj kritični in odgovorni pri svojih političnih odločitvah. Zala Klopčič je navdušenje nad Hišo kranjske čebele izrazila tudi s kasnejšim obiskom, saj nas je skupaj s fantom obiskala tudi kot gostja nastanitev. Dobro izkušnjo o bivanju pri nas je delila tudi na družabnih omrežjih. Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica marec 2025 številka 3 9 O nevromarketingu in aktualnem svetovnem dogajanju s Sebastjanom Jeretičem V sredo, 19. februarja 2025, je potekal intervju z dr. Sebastjanom Jeretičem, doktorjem politoloških znanosti in pionirjem nevromarketinga v Sloveniji. V pogovoru z Markom Kryzanowskim je dr. Jeretič delil svoje poglede na razvoj nevromarketinga, ki združuje znanstvena spoznanja o človeškem vedenju z učinkovito marketinško strategijo. Dr. Jeretič je poudaril, da nevromarketing ni zgolj orodje za povečanje prodaje, ampak način za ustvarjanje pristnih povezav med podjetji in potrošniki. Dogodek je ponudil edinstven vpogled v to hitro razvijajoče se področje in njegov vpliv na prihodnost trženja. O davkih z Ivanom Simičem Ustvarjalna delavnica za eko mojstre nujali čaj, kavo in kuhano vino, stojnica Čebelarskega društva Stična, stojnica Rdečega križa Višnja Gora ter postavljen voz z vinskim sodom. Za pohodnike smo imeli pripravljene tudi prigrizke za na pot – 7days rogljičke, LOV bites in Capri sun sokove, za kar se iskreno zahvaljujemo sponzorju. Za župana in njegove goste smo v predavalnici pripravili medeni zajtrk. Obisk pustnih vrtčevskih in pustnih šem V sredo, 5. marca 2025, je v Hiši kranjske čebele potekalo predavanje o davčnih spremembah, ki ga je vodil mag. Ivan Simič, priznani davčni svetovalec in strokovnjak. Mag. Simič, nekdanji predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo in bivši generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije, je osvetlil ključne novosti v davčni zakonodaji. S svojimi bogatimi izkušnjami, ki vključujejo tudi vodenje Davčne uprave Republike Srbije in so-ustanovitev Davčne svetovalne zbornice Slovenije, je udeležencem predstavil najnovejše spremembe in vpliv teh na poslovanje v Sloveniji. V pogovoru je odgovarjal tudi na vprašanja udeležencev, ki so želeli izvedeti več o vplivu sprememb na podjetja in posameznike ter o prihodnjih izzivih na področju davčne politike. Na pustni torek so nas obiskali otroci vrtca Polžek in učenci PŠ Višnja Gora. Za otroke smo pripravili prigrizke in čaj. Na pročelju smo imeli pustno rajanje z glasbo, kjer smo se skupaj zabavali in plesali. V mesecu marcu smo izvedli prvo delavnico, v okviru katere so otroci priskočili na pomoč čebeli Višnji, saj ji je zagodlo vreme in se nevihta ni hotela ustaviti. Vremenske nevšečnosti so zadnje čase vse pogostejše in otroci so pripravili za čebele semenske bombe iz gline in humusa ter iz starega papirja. Iz odpadne embalaže, iz posod za shranjevanje, so ustvarili lončke za rastline. Barvali so jih z akrilnimi barvami in okrasili s cvetlicami iz blaga. Vabimo vas v našo kavarno Hiše kranjske čebele, ki ponuja slaščice z novimi okusi in se bliža pomladni ponudbi s svežo izbiro pijač. Spremljajte nas še naprej za novičke, še posebej na TIK TOK-u Hiše kranjske čebele, kjer svoj pogled na našo Hišo z vami deli naš podmladek ekipe ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica. Irena Bjeli in Klara Liza Schulz za ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Na začetni točki Jurčičevega pohoda Napovedujemo: Jurčičev pohod, ki je potekal 1. marca 2025, se je pričel v Višnji Gori, kjer smo v Hiši kranjske čebele za pohodnike pripravili medene kruhke in medenjake (z domačimi pridelki Kavbojske dežele Čož, Pekarne Gorenc, kmetije Zabukovec in čebelarstva Ceglar). Pri deljenju medenih kruhkov se za pomoč zahvaljujemo Čebelarskemu društvu Stična. Prav tako so bile na pročelju hiše postavljene stojnice – Hiše kranjske čebele, kjer smo po- Obiščite nas na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu, 20. marca 2025, kjer se bomo predstavili s pestro ponudbo pedagoških programov, posebej oblikovanih za obisk vrtčevskih in šolskih skupin. Našli nas boste tudi na Čebelarski ulici, 22. marca 2025, kamor bo odbrenčala čebela Višnja z zvrhanim košem medenjakov in v družbi ekipe Hiše kranjske čebele. V sklopu Apilaba smo pripravili izobraževanja, ki vam bodo v pomoč pri finančnem, davčnem in kadrovskem upravljanju vašega podjetja. V podjetništvu šteje vsaka prava informacija, vsaka skrbno premišljena odločitev in dober team. Sreda, 19. 3. 2025, od 15:00 do 17:00 Predavanje Andreje Boštjančič: »Zaposlitveni proces kot ključni element gradnje blagovne znamke delodajalca« Sreda, 26. 3. 2025, od 15:00 do 17:00 Delavnica z Andrejo Boštjančič: »Kako izpeljati kadrovski razgovor? Strategije in tehnike za izbiro najboljših talentov« Vstop na zgornje predavanje in delavnico je prost. Prijave zbiramo na info@hkc.si ali na telefonski številki 01 444 04 10. Ustvarjalna delavnica za eko mojstre: Star papir v novi preobleki s semeni medovitih rastlin Pozabili pa nismo niti nad navdušenci nad naravo, recikliranjem in tistimi, ki radi aktivno pomagate naravi v njenem lažjem bivanju z nami. Pridružite se nam v nedeljo, 13. 4. 2025, od 10.00 do 12.00, v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori. Znova bomo reciklirali in ustvarili nekaj uporabnega ter pomagali čebelam. Prispevek na otroka je 4,5 €. Obvezna je predhodna prijava na info@hkc.si ali 01 444 04 10. 10 marec 2025 številka 3 Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Občina Jurčičeva domačija – narava se počasi prebuja 31. Jurčičev pohod – na pustno soboto Mali Josip in ded Jožef Jankovič Spoštovani sokreatorji zaključka pohoda. Naše skupno sodelovanje se zrcali v dobrem vzdušju, srčnosti – najlepši dobrodošlici vsem pohodnikom, kar je v današnjem času neprecenljivo. Odzivi dobro razpoloženih in pustno vznesenih pohodnikov so bili najprej »vreme je zdržalo«, potem tudi »pot urejena, dobro označena, lepo naravna, mehka za noge« ter »prelep začetek pohodnih poti« in »še bomo prišli«. Poklon rojaku – novinarka domačinka Saša Senica, slavnostna govornica sekcijami organizira KD Josipa Jurčiča Muljava. Slavnostna govornica je bila Saša Senica, ki ji je Jurčič očitno predal štafeto novinarstva. V slavnostnem govoru se je osredotočila na pomembnost kakovostnega poročanja ter obveščanja javnosti in na pasti modernih tehnologij. Letos je bila prejemnica kar dveh novinarskih nagrad. Je novinarka leta 2024, ki »bralce častnika Dela v tedenski rubriki Znanost, ki jo ureja, seznanja z novimi znanstvenimi dognanji in napredkom. Pa vendar zna to napisati v sporočilih, ki pridejo do bralca.« Je tudi dobitnica priznanja Inženirske akademije Slovenije za najbolj kakovostno promocijo inženirstva in znanosti v medijih za leto 2024. Spodobi se, da ji čestitamo ter ji zaželimo še naprej neodvisno in predano delo. V marcu prva izvedba kulturnega dne na Jurčičevi domačiji Ekipa Knjižnice Ivančna Gorica, ki vedno pripravi zanimiv spremljevalni program Zaradi napovedi slabega vremena smo letos imeli soorganizatorji kar nekaj srečanj in stalnih komunikacij tudi z operativno ekipo organizatorja, Občine Ivančna Gorica. Čeprav so bili vsi vključeni tekoče obveščani o spremembah lokacij dogajanja, pa je bila zadnja sprememba odra novost. In ni izpadla slabo. Če primerjam z lanskim letom, je bilo za vse nastopajoče in govornike ob zaključnem protokolu živahno dogajanje pod šotori nemoteče. Umestitev odra med Sprejemnico in Krjavljevo kočo to preprečuje. Muljava je tako, z Jurčičevo domačijo vred, pričakala pohodnike v pustno osveženi in skrbno urejeni podobi. Spremljevalni program z izjemnimi mladimi ljubiteljskimi izvajalci je bil navdihujoč, poln mladosti. Ljubezen, slovenske narodne in etno zven violin je navdahnil Kocmanovo dolinico s prelepim vzdušjem. Vsem sodelujočim zato najlepša hvala. Pohodniki pa so tudi po opravljeni hoji imeli željo po kamišibaju v muljavskem narečju in tudi z veseljem izkoristili prost vstop in vodstvo po rojstni hiši s presenečenjem. Zahvaljujem se vsem sodelujočim muljavskim društvom, kreativnim posameznikom vseh generacij, pa moji ekipi, ki se ji je pridružilo letos tudi nekaj mladih prostovoljcev iz Muljave ter sodelavcem iz HKČ. Naš mali muljavski Jurčič pa je osvajal vse našemljene pohodnike in poziral z njimi v okvirju Jurčičevega pohoda. Odziv je bil izjemen . Pust pa nam je postregel še z nekaj idejami, ki jih bomo poizkusili ohraniti. Namreč vsi, ki smo urejali promet pohodnikov, smo bili pustno uniformirani – s cilindri in mikicami z napisom »Jurčič za en dan« – tako vidni in prepoznavni Jurčiči smo vodili pohodnike spontano in prijetno čez zaključno dogajanje pohoda. 😊 Tradicionalen Poklon rojaku v organizaciji KD Josipa Jurčiča Muljava Radi se odzovemo povabilu na Poklon rojaku, ki ga tradicionalno, na predvečer Jurčičevega rojstnega dne, s svojimi Močna ekipa magistrskih študentov zgodovine na FF, Univerza v Ljubljani z redno prof. dr. Danijelo Trškan Vse več osnovnih šol se letos odloča za kulturni dan na Jurčičevi domačiji. Poleg vodstva jim ponudimo še štiri delavnice. Zadovoljstvo učencev je veliko, učitelji pa pridno snemajo in zelo hitro objavijo dogajanje na spletnih omrežjih. Veseli smo, da nam sodelovanje s Filozofsko fakulteto, Univerzo v Ljubljani, z Oddelkom za zgodovino prinaša vedno nove vsebine, ki nam jih dovolijo preizkusiti v naši učilnici izven razreda. Delček zgodbe, ki so jih spisali »zgodbarji« lahko preberete iz fotografije. To so bili sedmošolci kulturne šole iz Velikega Gabra. Še so dobri učitelji, ki znajo navdušiti učence! Dediščini Jurčičeve domačije so se posvetili študentje zgodovine na terenskem študijskem izletu. Obisk je bil po načrtu uspešen. V okviru projekta »Leto dediščine, leto navdiha« so nas obiskali študentje zgodovine, s predmeta zgodovinske didaktike z redno prof. dr. Danijelo Trškan. Program obiska smo izvedli na minute točno. Obiskala nas je tudi direktorica Maja Lampret, pozdravila profesorico in slušatelje magistrskega študija. »Zapustili« so nam nekaj novih pripomočkov za delavnico, ki smo jo poimenovali KreAktivno po vodstvu (po predlogi magistrskih študentov in profesorice FF), za preverjanje veščine zbranega poslušanja ter vpogled v zgodovino skozi lupo sedanjosti. Delavnica temelji na izkušenjski, lokacijski, doživljajski pedagogiki in z vključevanjem celo t. i. pustolovskega pouka. Hvala prof. dr. Danijeli Trškan. Ni poskrbela z vsemi priboljški samo za študente, ampak tudi za nas, zaposlene. Celo naš muc Zgodbarji sedmošolcev iz OŠ Veliki Gaber Delavnica Zgodbar s starim Jurčičevim besediščem Lovre Kvas ni ostal brez mačjih cukrčkov. Zahvaljujemo se tudi gostilni pri Obrščaku, kjer smo ob zaključku terenskega dela imeli okusno kmečko pojedino. In tam smo povabili študente, ki želijo pridobiti izkušnje iz komunikacije, k nam kot nove vodnike. Pred dvema letoma se nam je tako pridružila naša Mateja. Digitalizacija trase pohoda z bolj dostopno metodo QR kode Deževno vreme pred pohodom ni ustavilo izvedbe novosti na trasi Jurčičeve poti. Namesto NCF točk smo na ista mesta na table pohoda namestili QR kode, ki so uporabnikom mobilnikov bolj dostopne oz. lažje za uporabo. Tako na lokacijah trase, ki so povezane s kraji dogajanja v Jurčičevih delih, le prislonite mobilnik na kodo in na mobilniku zaživi delček zgodbe, ki se je utemeljitelju moderne proze utrnila prav na teh poteh. V interpretaciji slovenskih igralcev boste zagotovo začutili blagozvočje klasične Jurčičeve slovenščine. In ne preostane nam drugega, kot da vas spomnimo, da Jurčičeva literarna pot tako živi čez celo leto. Zato lepo povabljeni med mehko dolenjsko pokrajino! Ekipa Jurčičeve domačije QR kode za ogled odlomkov Jurčičevih del na Jurčičevi poti marec 2025 številka 3 Turizem 11 Tudi na Krki smo sprejeli pohodnike 31. Jurčičevega pohoda Ptujski kurenti preganjali zimo v Ivančni Gorici Po deževni noči, so v soboto, 1. marca 2025, že zgodaj zjutraj na Krko pričeli prihajati prvi pohodniki, ki so se udeležili že 31. Jurčičevega pohoda. V Čukovini, kjer ima Turistično društvo Krka svoje prostore, so jih pričakali naši člani s kozarcem kuhanega vina ali čaja, članice skupine Pridne krške roke Turističnega društva Krka in PGD Krka pa so pripravile samostojno razstavo cvetja iz papirja in kvačanih izdelkov. Njihovi izdelki nastajajo v dolgih zimskih večerih ob prijetnem druženju, kjer vsaka izdeluje izdelke, ki jim najbolj ležijo. Izdelava cvetja iz papirja je danes naša kulturna dediščina, je znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in veseli smo, da je tudi naše turistično društvo vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Kvačkanje pa tudi postaja vse bolj zanimivo, saj lahko sami izdelamo prtičke s katerimi okrasimo dom, kvačkane igrače in okraske, s katerimi razveselimo naše malčke in naše prijatelje, oblačila in še in še. Naše članice že Ptujski kurenti so našo občino obiskali 18. februarja in pri Vzgojno-izobraževalnem centru Ivančna Gorica razveselili najmlajše otroke iz Vrtca Ivančna Gorica, učence OŠ Stična, dijake Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica ter občanke in občane. Kot so povedali, so tudi v našo občino prišli preganjati zimo in priklicati pomlad. vrsto let prenašajo svoje znanje na mlajše generacije v OŠ Zagradec in PŠ Krka. In vseh teh izdelkov se je nabralo že veliko, zato smo se odločili, da jih pokažemo tudi našim pohodnikom. Medtem, ko so čakali na avtobusni prevoz na Muljavo in v Višnjo Goro, so si jo lahko ogledali. Bili so navdušeni, slikali so izdelke in jih tako odnesli domov za spomin na Jurčičev pohod 2025. Ker je bila pustna sobota, so pohodnike na Krki pričakali še dišeči pustni krofi, razstavo pa smo pustili na ogled vse do 15. marca 2025. Mogoče smo navdušili še koga, da se bo preizkusil v ročnih spretnostih. Danica Petrič Foto: Pinki Obhodi kurentov spadajo med najvidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji. Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice. V pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju. Po izročilu, s poskakovanjem in s hudim truščem (zvonjenjem) kurenti iz dežele odganjajo zimo in zlo ter vanjo kličejo pomlad in dobro letino. Predstavniki kurentov so otrokom predstavili svojo pustno opravo. Sestavljajo jo ovčja koža, zvonci, pripeti okrog pasu ter maska na glavi. Iz ust maske moli dolg jezik, na vrhu pa ima rogove, okrašene s pisanimi trakovi. Ob slovesu so se zahvalili vodstvu Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, ki je omogočila njihov obisk za topel sprejem in organizacijo ter vsem skupaj zaželeli dobro letino - tako vzgojno-izobraževalnim ustanovam kot celotni občini. Gašper Stopar Zasnežen Valentinov pohod Gregorjev sejem v Zagradcu Na prizorišču Gregorjevega sejma pred trgovino kmetijske zadruge v Zagradcu, se je v soboto, 15. 3. 2025, zbralo dober ducat razstavljavcev domače in umetnostne obrti iz Zagradca in iz krajev bližnje in daljne okolice. Turistično društvo Zagradec je k sodelovanju na 14. Gregorjevem sejmu povabilo še več razstavljavcev in ponudnikov, vendar so mnogi zavoljo slabega vremena odpovedali udeležbo. Od okoli 8. ure zjutraj so člani TD Zagradec z neumornimi članicami Aktiva podeželskih žena v sodelovanju s PGD Zagradec, pripravili razstavne pulte, preproste gasilske mize in klopi in jih lično okrasili. Na teh pultih so predstavili in ponudili svoje izdelke izdelovalci kmečkega ročnega orodja, čebelarji čebelje produkte, pletene košare, suho cvetje in lesene posode, pletenine, pecivo, mlečne proizvode. V predprostoru trgovine pa so čla- ni Rdečega križa izvajali predstavitev svoje dejavnosti, preventivne kontrole krvnega tlaka in glukoze v krvi ter predstavili temeljne postopke oživljanja z uporabo defibrilatorja. Poskrbljeno je bilo tudi za osvežilne napitke, kuhano vino in pecivo. Sejem je bil kljub slabemu vremenu kar dobro obiskan in že smo v pričakovanju na novo uspelo jubilejno prireditev prihodnje leto, ko bo že 15. sejem ob Gregorjevem, ob prazniku, ko se ptički ženijo. Marjan Urbas V petek, 14. 2. 2025, na valentinovo, smo se s Krke odpravili na tradicionalni pohod na Korinjski hrib. Prvič se je Valentinov pohod odvil leta 2002, ko je domačin Jože Zajc na novo označil pot, ki vodi iz Laz skozi gozd na Korinjski hrib, visok 731 m. V Lazah je cerkvica, posvečena dvema svetnikoma, svetemu Ignaciju (kjer je žegnanje avgusta) in svetemu Valentinu (sveta maša je vedno na svetega Valentina ob 17. uri). Letos je snežna idila poskrbela za čudovito naravno kuliso. Na avtobusni postaji v Lazah nas je kot vsako leto pričakal Pinki s toplim čajem in kuhanim vinom. Gasilci s Korinja so poskrbeli za dobro uhojeno in osvetljeno pot po gozdu od Bogca nad vasico Laze do Korinjskega hriba oz. Ciganovega vrha. Vrh Korinja je bil naseljen že pred antiko, zdaj pa ga urejajo domačini, ki postaja lepa razgledna točka na vse smeri neba. Na njem je tudi drog s slovensko zastavo. Domačini so poskrbeli za topel sprejem – ognjišče in priznanja za vse udeležence. Sledil je sestop -dričanje proti vasici Korinj, po strmem zasneženem bregu ali po daljši osvetljeni in položnejši poti. V novem gasilskem domu na Korinju so nas pričakali domačini s polnimi mizami domačih dobrot. Krajana Jože Kozinc in Metod Podržaj sta prejela tudi priznanje. Naj velja tudi za naprej, da je Valentinov pohod vsako leto na petek okoli Valentina, ob 18. uri, izpred gasilskega doma na Krki. Slabega vremena ni, smo le veseli pohodniki. Barbara Zajc Tekavec 12 Kmetijstvo številka 3 marec 2025 Stiški čebelarji na Jurčičevem pohodu Dodatna ponudba na tržnici Ivančna Gorica Stiški čebelarji smo se tudi letos predstavili pohodnikom na tradicionalnem Jurčičevem pohodu. Na začetku poti v Višnji Gori smo pred Hišo Kranjske čebele postavili promocijsko stojnico, kjer smo razstavljali čebelarsko opremo in pripomočke, ki jih uporabljamo pri svojem delu. Ob tem smo mimoidočim delili tudi promocijski material o čebelarstvu ter jim približali pomen čebel v našem ekosistemu. Pohodnike smo želeli ozavestiti, da čebele niso pomembne zgolj zaradi medu, temveč je njihova ključna naloga opraševanje rastlin, kar vpliva na celotno kmetijstvo in naravno ravnovesje. Veseli smo bili, da so posamezni pohodniki pokazali veliko zanimanja za naše delo in se ustavili ob naši stojnici, kjer smo jim z veseljem odgovorili na vprašanja. Naši čebelarke in čebelarji pa nismo ostali le pri predstavitvi čebelarstva – aktivno smo pomagali tudi osebju Hiše Kranjske čebele pri razdeljevanju kruhkov, namazanih z maslom in medom, s čimer smo pripomogli k prijetnemu vzdušju in gostoljubnosti dogodka. Sodelovanje na Jurčičevem pohodu nam je bilo v veselje, saj smo imeli priložnost širši javnosti približati pomen čebelarstva ter hkrati prispevati k uspešni izvedbi pohoda. Zahvaljujemo se vsem, ki so se usta- Tržnica Ivančna Gorica je julija 2024 začela obratovati na novi lokaciji. Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki je upravljalec tržnice, z zadovoljstvom ocenjuje dosedanje delovanje tržnice ob sobotah. Želja upravljalca in Občine Ivančna Gorica pa je razširitev tržnih dni (predvsem mobilne prodaje) na ostale dni v tednu. Ponudniki, ki bi želeli najeti prodajno mesto, lahko izpolnijo spletni obrazec za najem prodajnega mesta na spletni strani jkpg.si ali pokličejo na telefon 01/788 89 29. Tržnica, prostor za druženje in prireditve Pokriti prostor tržnice pa je primeren tudi za različne dogodke, delavnice, predstavitve, razstave, recitale ... V ta namen je na tržnici na voljo ozvočenje, elektrika, sanitarije, načrtuje pa se tudi montaža projektorja. Vabimo vsa zainteresirana društva, zavode, organizacije, da s svojimi predlogi in idejami sodelujejo pri izvedbi dogodkov na Tržnici Ivančna Gorica. Vaše pobude in predloge lahko pošljite na e-naslov tanja.fajdiga@ivancna-gorica.si ali pokličite na telefon 01/7812 112. Novi pridobitvi na Tržnici Ivančna Gorica Na tržnici v Ivančni Gorici sta bila nedavno postavljena prva dva prodajna avtomata, ki ponujata sveže domače izdelke. Prvi avtomat je namenjen prodaji svežih domačih jajc, drugi pa ponuja mešanico dobrot iz kmetij (mladi sir, hrenovke, klobase, med …). vili pri naši stojnici, in se veselimo naslednjih priložnosti za druženje in ozaveščanje o pomenu čebel za naše okolje. Anton Kastelic, predsednik ČD Stična Posadimo medovite rastline – za čebele, naravo in prihodnost! Vsak cvet šteje! S sajenjem medovitih rastlin ne izboljšamo le okolja, v katerem živimo, temveč pomagamo tudi čebelam, metuljem in drugim opraševalcem, ki so ključni za pridelavo hrane in ohranjanje naravnega ravnovesja. Ti mali opraševalci – »junaki« narave – so nepogrešljivi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, vendar njihovo preživetje vse bolj ogrožajo intenzivno kmetijstvo, monokulture in vse pogostejše vremenske neprilike. Prav zato ima vsak od nas možnost prispevati k boljšemu jutri s preprosto gesto – zasaditvijo medovitih rastlin! Z majhnimi, a pomembnimi koraki lahko skupaj ustvarimo veliko spremembo – poskrbimo za naravo in prihodnje generacije! Zakaj so medovite rastline tako pomembne? Medovite rastline so vir življenja za čebele in druge opraševalce. Nudijo jim medičino in cvetni prah, ki sta ključna za njihov obstoj. Hkrati pa so opraševalci nepogrešljivi za pridelavo sadja, zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov. ✅ ✅ Ohranjanje biotske raznovrstnosti – bogatijo pestrost rastlinskega in živalskega sveta ter ohranjajo naravno ravnovesje. ✅ Urejenost okolice – medovite rastline polepšajo vrtove, balkone, javne površine in njive, s čimer obogatijo estetsko vrednost okolja. ✅ Prispevek k boju proti podnebnim spremembam – rastline izboljšajo kakovost prsti, zmanjšujejo izpuste ogljikovega dioksida (CO₂) in pomagajo pri blaženju podnebnih sprememb. Pozitivni učinki sajenja medovitih rastlin: Podpora opraševalcem – zagotavljajo hrano čebelam, metuljem in drugim opraševalcem ter omogočajo uspešno pridelavo hrane. Kako lahko vsak posameznik pristopi k akciji sajenja? Z uvedbo avtomatov se je obstoječi sobotni ponudbi na tržnici pridružila še možnost nakupa kakovostnih lokalnih pridelkov vse dni v tednu. Avtomata sta enostavna za uporabo in delujeta 24 ur na dan, kar občanom omogoča, da si sveže izdelke zagotovite kadar koli, brez čakanja v vrstah. Na avtomatih je možno le brezgotovinsko plačevanje. Občina Ivančna Gorica Pedikura -klasična pedikura -medicinska pedikura (kurja očesa, otiščanci, zadebeljeni nohti, glivični nohti, vraščeni nohti) Osnovna manikura in permanentno lakiranje Depilacija -celega telesa -brazilska (ženska) Kontakt: Tel. št.: 031 532 879 : Pedikura in lepotni studio Sandra : Sandra Novak Artiža vas 18, 1296 Šentvid pri Stični Oblikovanje obrvi Podaljševanje trepalnic -1:1 -volumen Vsaka cvetlica, vsak grm in vsako drevo, ki ga posadimo, je korak k bogatejšemu in bolj zdravemu okolju. Naj bo to na vašem balkonu, vrtu ali v skupnem prostoru – vsaka rastlina šteje! Pridružite se akciji sajenja medovitih rastlin in skupaj ustvarimo cvetočo prihodnost za čebele, opraševalce in generacij, ki prihajajo. Tomaž Samec, Svetovalec za varno hrano pri JSSČ Ne potrebujete velikih površin, da bi naredili spremembo. Začnite tam, kjer ste, in izberite zasaditev, ki ustreza vašemu prostoru in času. Na balkonu – posadite dišavnice in začimbnice, kot so bazilika, timijan, melisa ali ameriški slamnik. Cvetlična korita so idealna za ustvarjanje majhnih oaz za opraševalce. ✅ ✅ Na vrtu – zasadite grmovnice, sadna drevesa ali medovita drevesa, kot so lipa, kostanj, divja češnja in javor. ✅ Na njivah in večjih površinah – sejete rastline, kot so sončnice, ajda, facelija, detelja, mak ali oljna ogrščica. Te ne izboljšujejo le prehrane opraševalcev, temveč tudi prispevajo h kakovost prsti. ✅ Na zelenih strehah – zasaditev medovitih rastlin na strehah stavb in tako prispevajte k več zelenim površinam v urbanih okoljih. Sajenje medovitih rastlin je korak proti lepšemu jutri! Zasadimo medovite rastline, ustvarimo cvetočo prihodnost! marec 2025 Okolje številka 3 13 Klasjev okoljski kotiček Ob svetovnem dnevu voda Svetovni dan voda obeležujemo 22. marca že vse od leta 1992, ko so ga razglasili na Konferenci Združenih narodov o okolju v Rio de Janeiru. Dan je namenjen opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov ter ozaveščanju in spodbujanju k ukrepanju za ohranitev čiste pitne vode. Voda je vir življenja. Na planetu Zemlja je največje življenjsko okolje in obenem najbolj prizadeta naravna dobrina. Brez nje ne moremo preživeti, pa vendar je ravno človek tisti, ki najbolj ogroža vodne ekosisteme. Medtem ko je številnim samoumevno, da bo čista pitna voda pritekla iz pipe, pa po različnih podatkih med 10 in 25 % ljudi po svetu še vedno nima dostopa do varne pitne vode. Količina pitne vode je zaradi vodnega cikla na planetu konstantna, a so zaradi rasti prebivalstva in industrializacije potrebe po njej vse večje. Osrednji problem je seveda onesnaževanje voda zaradi intenzivne rabe kmetijskih zemljišč, industrije, velike potrošnje in s tem povezanih odpadkov, drugi problem pa so podnebne spremembe. Po eni strani lahko pričakujemo obdobja z več in bolj intenzivnimi padavinami ter višje temperature, ki bodo stopnjevale nevarnosti, povezane z vodami, vključno s poplavami, po drugi strani pa daljša sušna obdobja s pomanjkanjem vode. V prihodnosti bo velik izziv zagotoviti dovolj vode, ki bo čista in naravna. V Slovenskem društvu za zaščito voda ob tem opozarjajo, da pomanjkanje čiste vode ogroža tudi oskrbo s hra- no. Večina celinske vode po svetu je namreč uporabljene v kmetijstvu. V organizaciji Združenih narodov (OZN) so si do leta 2030 zadali več velikopoteznih ciljev trajnostnega razvoja, med katerimi je »splošen in pravičen dostop do varne in cenovno dostopne pitne vode za vse«. Pravijo, da je za dosego teh ciljev na mednarodni ravni nujno potrebna solidarnost in odgovorno ravnanje. Pomanjkanje vode postaja vse večja težava na vseh celinah, najbolj pa prizadene revnejše skupnosti. Pri upravljanju z vodo je zato treba uporabiti vključujoč pristop vseh, s poudarkom na človekovih pravicah. V OZN še opozarjajo, da v zadnjih 50 letih na seznamu naravnih nesreč prevladujejo na vodo vezane nesreče in so vzrok za 70 odstotkov vseh smrti, povezanih z naravnimi nesrečami. Zaradi pomanjkanja pitne vode pa podatkih OZN-a letno umre kar 2 milijona ljudi. Kako pa smo preskrbljeni z vodo v Sloveniji? Naša država je bogata z vodnimi viri. Imamo tudi veliko rek, ki izvirajo v naši državi, kar je pomemben podatek. Trenutno smo s kakovostno pitno vodo v Sloveniji dobro preskrbljeni. Nekoliko slabša situacija je le v Prekmurju, kjer je zaradi intenzivnega kmetijstva pitna voda iz javnega vodovoda nekoliko slabše kakovosti. Zelo pomembno pa je, da bomo v prihodnje znali z njo ravnati še bolj premišljeno in spoštljivo, saj je osnovni vir življenja. To pomeni, da bo potrebno ohranjati vodne ekosisteme in trajnostno gospodariti Naša občanka o odnosu do vode v Avstraliji Ena od naših občank se je nedavno preselila v Avstralijo, zato nas je zanimalo, kakšen odnos imajo do vode v »deželi tam spodaj«. Takole je strnila razlike med obema deželama: »Z družino živim v zvezni državi Viktorija, katere glavno mesto je Melbourne. Ta regija se nahaja na vzhodnem delu južne Avstralije in ima zmerno podnebje, tako glede vročine kot količine padavin. Letno tu pade približno 700 mm dežja, kar je približno polovica povprečnih padavin v Sloveniji. Zahodno od Viktorije in v osrednjem delu kontinenta pa se razprostirajo vsem dobro poznana sušna in vroča puščavska območja, z manj kot 150 mm dežja letno. Padavine tam so redke in večinoma v obliki močnih nalivov, ki pa hitro izhlapijo zaradi visokih temperatur. Za razliko od Slovenije se v Avstraliji pogosto soočamo z res dolgimi sušnimi obdobji. Zato se, tako kot večina domačinov, tudi jaz močno razveselim vsakega deževnega dne. Kljub temu opažam, da so prebivalci tukaj pogosto razsipni z vodo. Zalivanje zelenic, polnjenje bazenov in pranje avtomobilov predstavljajo velike porabnike vode. V sušnih obdobjih sicer veljajo uradna priporočila za varčevanje z vodo, vendar se jih po mojem mnenju še vedno drži premalo ljudi. Posebnost tukaj je tudi pitna voda iz pip – priporočljivo jo je filtrirati za pitje in kuhanje, saj kakovost ni primerljiva z vodo v Sloveniji. Poleg tega so reke in jezera, ter še pogosteje velika akumulacijska jezera pred hidroelektrarnami, močno onesnaženi zaradi intenzivnega kmetijstva in rudarstva. Kljub temu se v vročih poletnih dneh marsikateri kopalec odloči za osvežitev, pri čemer tvega morebitne zdravstvene težave zaradi onesnaženja. Občanom Ivančne Gorice in vsem Slovencem bi rada sporočila, naj bodo hvaležni za kakovost pitne vode v Sloveniji. Prav tako cenite čiste reke in jezera, kjer lahko plavate brez skrbi. Dokler ne odpotujete nekam drugam, se pogosto ne zaveste, kakšen luksuz imamo v naši deželi. Skupaj moramo poskrbeti, da bo tako ostalo tudi za prihodnje generacije.« Hana M. z vodo, preprečevati onesnaževanje voda in ozaveščati o pomenu vode za vse oblike življenja. Zelo pomembno bo tudi, da bomo znali vodo zadržati v družbeni lasti, saj si vode ne bi smel nihče prisvajati in z njo kovati dobičke. Ob tem je treba povedati, da je naša država ena redkih, kjer imamo človekovo pravico do vode zapisano v ustavi. Veliko bo treba postoriti tudi na področju varstva pred vodnimi ujmami oz. poplavami. V velik poduk so nam lahko zadnje katastrofalne poplave. Jasno je, da bo treba več vlagati v preventivo in prilagajanje namesto v sanacijo. Popoplavna obnova nam ponuja priložnost, da jo zastavimo trajnostno in sonaravno, da se bomo zmožni z dobro začrtanimi prilagoditvenimi ukrepi v prihodnje čim bolje zoperstaviti moči naših voda. Potrebne so sonaravne ureditve, s pristopom, da imamo vodni režim urejen od izvira do izliva. Zanimive podatke glede porabe vode so pripravili na Statističnem uradu RS: skoraj 1/2 načrpane vode za javni vodovod v letu 2021 -84,9 milijona m3 (49%) je dobavljene gospodinjstvom, 35,7 mil. m3 vode (21 %) so porabili poslovni subjekti, 4,4 mil. m3 vode (3 %) je bilo neobračunane (voda, ki se uporablja za potrebe gasilcev, čiščenje cest), v omrežju pa se je izgubilo kar 48,4 mil. m3 vode (27 %). Od 232,6 mio m3 odpadnih voda, nastalih v 2021, jih je bilo 69 % pred izpustom iz kanalizacije nazaj v okolje, prečiščenih v čistilnih napravah. Večina teh voda (96 %) je bilo izpuščenih v površinske vode, nekaj malega v podtalnico in morje. Neprečiščene odpadne vode je ostalo 71 mio m3 oz. 31 %. Simon Bregar Kaj lahko storim za ohranjanje čiste vode Kaj lahko kot posamezniki na svojih domovih ukrenemo za bolj razumno porabo čiste pitne vode in za to, da bomo v kanalizacijo oz. okolje izpustili čim manj onesnaženo odpadno vodo: - če imamo možnost, si doma uredimo vodnjake za zbiranje deževnice, - če imamo na voljo deževnico, jo koristno porabimo za npr. zalivanje, čiščenje avtomobila, za WC kotličke, lahko tudi za umivanje perila … - med umivanjem (npr. zob) zaprem pipo, ko vode ne rabim, - v gospodinjstvu uporabljajmo predvsem naravna čistila za pomivanje posode, za pranje perila ... - za osebno higieno uporabljam čim več naravnih sredstev za umivanje, - pri prhanju porabimo precej manj vode kot s kopanjem v kopalni kadi, - njive in travnike gnojimo z organskimi gnojili v skladu z gnojilnim načrtom ter upoštevamo časovno prepoved gnojenja, s tem zmanjšamo onesnaženje podtalnice, - tam, kjer naselja niso priključena na javno kanalizacijo, je dobro, da si gospodinjstva čim hitreje uredijo malo komunalno čistilno napravo, najbolje rastlinsko. Kmetijska folija in mreža za ovijanje bal ne sodi med komunalne odpadke Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča uporabnike, da »kmetijska folija in mreža za ovijanje bal« ne sodita med komunalne odpadke in se ne smeta oddajati v okviru izvajanja rednega odvoza komunalnih odpadkov. FOLIJO, ki mora biti ČISTA (brez mrežic, vrvic, zemlje, gum, lesa …), lahko BREZPLAČNO odpeljete v podjetje Omaplast v Grosupljem, na naslovu Kosovelova cesta 3, 1290 Grosuplje. Prejeli boste uradno potrdilo o oddaji, ki služi kot dokazilo o pravilnem ravnanju z odpadno folijo. MREŽICO lahko uporabniki naših storitev pripeljete v Zbirni center Špaja dolina na naslovu Spodnje Blato 1, 1290 Grosuplje in jo BREZPLAČNO predate. Če bomo ob rednem odvozu komunalnih odpadkov ugotovili, da sta v katerem koli zabojniku »kmetijska folija in mrežica za ovijanje bal« zabojnika ne bomo izpraznili in bomo zadevo predali v obravnavo pristojni inšpekcijski službi. Prosimo, da upoštevate zgoraj navedena navodila in se izognete nevšečnostim. V primeru morebitnih vprašanj nas lahko kontaktirate preko e-mail naslova: cero@jkpg.si. Javno komunalno podjetje Grosuplje 14 Gospodarstvo marec 2025 številka 3 Štefan Kastelic: »Naše podjetje je del prehrambene verige, zato nam ni vseeno, kaj tržimo« Podjetje K&K Agro-Trade, ki deluje v naši občini že 33 let, je eden največjih slovenskih distributerjev surovin za pekarsko in slaščičarsko industrijo. Z direktorjem podjetja Štefanom Kastelicem smo se pogovarjali o tem, kako se podjetje s svojimi več kot 40-imi zaposlenimi sooča z izzivi in obenem prepoznava ter izkorišča velike priložnosti na trgu. Kako bi opisali svoje podjetje tistim, ki vas še ne poznajo? K&K Agro-Trade je družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1992, ki se ukvarja z nabavo, distribucijo in prodajo surovin za prehrambno industrijo, s posebnim poudarkom na pekarskem segmentu. Naša pot se je začela v maloprodaji v Ljubljani, a smo se hitro preusmerili na prodajo surovin za prehrambno industrijo, kar nas je pripeljalo do pomembne vloge dobavitelja v Sloveniji in širši regiji. V zadnjem desetletju smo razširili svoje poslovanje na oskrbo slaščičarn s kakovostnimi surovinami za pripravo slaščic in sladoleda. Skladno z vizijo podjetja in željo po približevanju končnim potrošnikom smo pred dobrim letom in pol odprli lastno slaščičarno Sladka Kastina. Na ta način smo okrepili stik z lokalno skupnostjo ter omogočili prebivalcem domačega okolja, da uživajo v naših skrbno pripravljenih sladicah in sladoledu. Danes smo družinsko podjetje z dušo, kar nas morda dela malce netipične. Sprejemamo sodelavce, ki so ustvarjalni, delavni in radi sprejemajo izzive. Kako se vaše podjetje razlikuje od konkurence? Naša prednost je v kakovosti naših izdelkov in zanesljivosti. V zadnjih desetletjih smo v naši branži doživeli več vzponov in padcev, vendar tega naši kupci skoraj niso občutili. Imamo več kot 700 različnih artiklov, ki vključujejo maščobe, mlečne izdelke, izdelke za vzhajanje in še mnogo drugega. Poleg surovin smo začeli z izdelavo različnih sladic, kar nas ločuje od konkurence. Naš cilj ni le dobiček, temveč tudi prispevati k skupnosti ter ohranjati dostojanstvo in kredibilnost v prehrambeni verigi. Trgu se prilagajamo s svojim edinstvenim razumevanjem in pristopom. Zavedamo se, da so nekateri sodobni prehranski trendi lahko škodljivi, zato se trudimo ohranjati kakovost naših izdelkov. Naša strategija vključuje redne predstavitve novih proizvodov in idej našim kupcem, kar nam omogoča, da ostanemo v koraku s svetovnimi trendi. Ključni mejnik za nas je bil prehod na razumevanje, da sta kupec in dobavitelj enakopravna partnerja. To spoznanje je oblikovalo našo strategijo in način dela. Velika prednost je tudi to, da smo dovolj majhni za fleksibilnost in prilagodljivost, kar nam omogoča hitro odzivanje na tržne dejavnike. Kako se odraža vaše sodelovanje s partnerji na kakovosti izdelkov? S sodelovanjem z našimi partnerji ohranjamo tradicionalne recepture in visoko kakovost izdelkov kljub nekoliko višji ceni. To je velika prednost v primerjavi s konkurenco, ki se osredotoča predvsem na hitrost in nižje stroške. Imamo avstrijskega dobavitelja skute, pridelane na tradicionalen način, kar zagotavlja boljši okus. Posledično so tudi končni pekovski ali slaščičarski izdelki boljši in se ločijo od generičnega povprečja. Na ta način lahko naši kupci gradijo svojo lastno identiteto s prepoznavnimi okusi. Prav tako omogočamo skupen razvoj receptur za njihove končne izdelke, kar dodatno dokazuje našo partnersko naravnanost. Kako naslavljate zahtevne stranke z različnimi dietami? To je segment, ki je v porastu. V naši slaščičarni Sladka Kastina že ponujamo veganski sladoled. Vsi naši sladoledi so narejeni po tradicionalnih italijanskih receptih na obrtniški način. Italijani pravijo, da to ni sladoled, temveč gelato. Uporabljamo prave sestavine, ne nadomestkov. Na primer, za naše izdelke uporabljamo pravo čokolado z visokim deležema kakava, ki znaša od 50 do 70 odstotkov, medtem ko trg pogosto ponuja poceni nadomestke čokolade. Ti nadomestki so pogosto sestavljeni iz sintetičnih kemijskih spojin z neznanimi negativnimi učinki na Trenutne skladiščne prostore bodo kmalu nadomestili z lastnim proizvodno-logističnim centrom v industrijski coni Škrjanče zdravje. Danes smo vsi dobro seznanjeni s škodljivimi vplivi težkih kovin, transmaščob in drugih aditivov v industrijski hrani. Zaradi cenovnega pritiska se razvijajo številni nadomestki s pričakovanimi lastnostmi pravih surovin; skoraj nemogoče pa je ponarediti vse senzorične značilnosti originalnih sestavin. Kako prepoznate razlike v okusih in aromah vaših izdelkov? Zagotovo boste opazili razlike! Pri nas uporabljamo sadna polnila tudi z več kot 90-odstotnim sadnim deležem ter mlečno smetano, izogibamo pa se cenejšim rastlinskim smetanam. Uporabljamo tudi pistacijo iz Sicilije in lešnike iz Piemonta. Kakovostne sestavine so dražje od nadomestkov, a rezultati so očitni – naši izdelki ponujajo celotno simfonijo okusov in arom. Poleg tega ljubiteljski peki pri nas lahko kupijo kakovostne sestavine za domačo pripravo bolj zdravih slaščic. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Naša vizija je okrepiti položaj podjetja kot vodilnega in zanesljivega partnerja na slovenskem trgu. Ne načrtujemo velike geografske širitve; osredotočili se bomo na razvoj lastnega proizvodno-logističnega centra v IOC Škrjanče, kjer bomo pričeli s poslovanjem v drugi polovici leta. Pripravili smo se na vstop v svet zamrznjenih izdelkov, kar nam bo omogočilo dodatne priložnosti za rast. Naši kupci se soočajo s po- VLADO KRESLIN OPTIKA PUŠNIK NOVLJAN TREBNJE STROKOVNJAKI ZA DOBER VID &MALI BOGOVI 11. 4. strokovni in prijazni brez čakalnih vrst brezplačen pregled velika izbira očal številne ugodnosti Naročite se: 07 393 55 66 www.pusnik-novljan.si brezplačen pregled ob nakupu očal mankanjem kadra, zato iščemo nove rešitve, kot je proizvodnja in dobava končnih izdelkov za naše stranke. Kako podjetje prispeva k lokalni skupnosti in okolju? Zavedamo se svoje odgovornosti do lokalne skupnosti in aktivno podpiramo različna društva ter organizacije za izboljšanje okolja. Osredotočamo se na trajnostne prakse in odgovorno ravnanje. Kot del prehrambene verige nam ni vseeno, kaj tržimo. Na koncu te verige so tudi naši otroci, prijatelji in občani. Postavili smo mejo kakovosti, čez katero ne bomo prestopili; ne želimo postati podjetje z edinim ciljem – dobičkom. Bi želeli dodati posebno sporočilo bralcem Klasja? Seveda! Vabim vas, da nas spoznate v naši Sladki Kastini. Ob vsakem obroku pomislite na trud, potreben za pripravo hrane. Spoštujte hrano in njeno vrednost ter se spominjajte tradicije. Upam, da bomo še naprej prispevali k boljšemu razumevanju hrane in njenega pomena v našem vsakdanjem življenju. Še eno pomembno stvar bi dodal. Resnično sem ponosen in hvaležen zaposlenim, celi ekipi, da smo v podjetju skupaj rasli in se razvijali v slabih in dobrih časih, in da smo ga pripeljali do trenutka selitve v novi objekt, ki bo omogočal še boljše pogoje za delo, strokovno in tudi duhovno rast zaposlenih. Franc Fritz Murgelj ob 20.00 ŠENTVID pri Sticni ˇ PRODAJA VSTOPNIC BAR NA PLUSKI, RADOHOVA VAS CVETLIČARNA ANDREJA, IVANČNA GORICA CVETLIČARNA ZVONČEK, ŠENTVID pri STIČNI TRGOVINA DAŠA, GROSUPLJE PRODAJA VSTOPNIC NA MOJEKARTE.SI IN PRODAJNIH MESTIH V SISTEMU MOJEKARTE.SI marec 2025 številka 3 Zasneženi Valentinov večer v znamenju druženja in ohranjanja tradicije Na samo Valentinovo, 14. februarja, so se pohodniki zbrali na Krki in se podali na že 23. tradicionalni Valentinov pohod proti Korinjskemu hribu, ki ga vsako leto organizira TD Krka. Ta priljubljeni pohod, ki združuje ljubezen do narave, druženje in romantično vzdušje, je kljub zasneženim potem tudi letos privabil številne udeležence. Pot, osvetljeno s svečami, so pohodniki premagali, kot bi mignil. Ob prihodu na korinjski hrib jih je pričakala topla dobrodošlica vaščanov. Postregli so jim z domačim aperitivom in skrbno pripravljenimi valentinovim obeski. Dogodek je bil letos še posebej slavnosten, saj so himno, ki jo pohodniki zapojejo vsako leto, tokrat odpeli ob novo postavljeni slovenski zastavi. Sledilo je prijetno druženje v prostorih PGD Korinj, kjer so domače gospodinje poskrbele za sladke dobrote in osvežilno pijačo. Ob zvokih sproščenega klepeta ter glasbe so se pohodniki družili in izmenjavali vtise še dolgo v noč. Valentinov pohod na Korinjski hrib tako ostaja ne le pohod v naravo, temveč tudi priložnost za povezovanje, ohranjanje tradicije in ustvarjanje nepozabnih spominov. V imenu PGD Korinj zapisala Neža Nose Iz občnih zborov društev upokojencev v Stični in Višnji Gori Prvi meseci v letu so tradicionalno namenjeni tudi letnim občnim zborom društev, kjer se članice in člani ozrejo na prehojeno pot v preteklem letu in snujejo načrte za tekoče leto. Nedavno sta potekala občna zbora društev upokojencev Stična in Višnja Gora, ki sta ju obiskala župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole. Občni zbor Društva upokojencev Stična je potekal v prostorih jedilnice OŠ Stična, kjer je zbrane nagovoril podžupan Tomaž Smole. V gasilskem domu Višnja Gora pa je člane upokojenskega društva iz Višnje Gore pozdravil župan Dušan Strnad. Obe predsednici društev, Nada Hauptman (DU Stična) in Milojka Zadel (DU Višnja Gora) sta predstavili bogata in izčrpna poročila o dejavnostih v preteklem letu. Bogato začrtana sta tudi programa za letošnje leto. Župan in podžupan sta v nagovorih poudarila vlogo društev upokojencev pri dvigu kakovosti v lokalni skupnosti. Pohvalila sta vodstvi društev in vse prostovoljce, ki s svojim delom pomagajo tistim, ki to potrebujejo. V nagovorih sta izpostavila tudi projekt Prostofer, brezplačni prevozi za starejše, in povabila prisotne, da se projektu pridružijo kot vozniki – prostovoljci. Še posebej pa sta predstavila potek gradnje doma za starejše v Višnji Gori, ki bo v drugi polovici leta 2026 že sprejel prve oskrbovance. Nagovora sta sklenila v želji, da ostanejo aktivni in da jih leto 2025 obogati s prijetnimi doživetji. Gašper Stopar Krajevne skupnosti 15 Dobuski pohod letos na Primskovo goro Kulturno športno društvo Dob je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Dob tudi letos organiziralo tradicionalni »dobuski pohod«. Letos je bil pohod že triindvajseti po vrsti, tako da so se pohodniki zbrali v nedeljo, 23. februarja, ob 8. uri, na startu pri gasilskem domu v Dobu. Od tam so krenili na pot, dolgo 15 kilometrov, ki jo je poprej raziskal in začrtal izkušeni domačin in pohodnik Marko Zorec. Po sladkem okrepčilu na startu jih je po dobrih 100 metrih malo za šalo in malo zares, že pričakala prva postojanka, kjer jih je družina Zorec presenetila z domačimi peninami. Nato so se podali na pot skozi prijazno dolenjsko pokrajino, trasa pa jih je vodila po poljih in gozdovih mimo Radohove vasi do Mandrge, kjer jih je na drugi postojanki pogostila družina Fortuna. Nato so se čez gozdove napotili mimo Plavega pila in Marije v skali ter se spustili v dolino Bukovice, od tam pa zagrizli navkreber v Čagoško goro, kjer so si med razglednimi vinogradi privoščili novo okrepčilo za katerega je poskrbela podporna ekipa. Zvok harmonike na takem mestu seveda ni umanjkal. Sledil je spust v dolino Temenice in vzpon v Radanjo vas, kjer so se pomudili, posladkali in odpočili na Rogačevi kmetiji, kjer so najmanjši zvedavo opazovali domačo čredo konj. Nato pa so ponovno zagrizli v breg in se povzpeli na Debeli hrib, kjer so pri zidanici Piškur okusili domača vina. Sledil je še zadnji postanek pred ciljem, pri Društvu vinogradnikov Debeli hrib. V nadaljevanju so se pohodniki spustili v dolino Mišnice, kjer so se po bregovih že bohotili zvončki. Sledil pa je še zadnji najstrmejši vzpon mimo zapuščene Zapuškove domačije na Primskovo goro, ki je bila cilj tokratnega pohoda. Podporna ekipa je poskrbela za končno in zasluženo okrepčilo na vrhu, od koder so si pohodniki lahko ogledali traso poti. Pogled pa je segel tudi nazaj do izhodiščne točke, kjer je lahko ostro oko zaznalo, da organizatorji ne mirujejo in da dim iz kotla napoveduje zaključni golaž. Utrujene pohodnike so avtobusi prepeljali nazaj v Dob, kjer so organizatorji poskrbeli za izdatno končno pogostitev. Pohoda se je letos udeležilo 170 pohodnikov, pri čemer je najmlajši štel 5 let, najstarejši pa 80. Da se je pohod zelo lepo prijel, dokazuje tudi dejstvo, da se ga vsako leto udeleži vedno več nedomačinov, tako da so se letos pohoda poleg Dobucev z bližnjimi in daljnimi sosedi udeležili tudi pohodniki iz Ljubljane, Jesenic, Moravč, Senovega itd. Za samo pot z vsemi postanki so pohodniki porabili 5,5 ure pri tem pa so premagali 650 metrov nadmorske višine. Razšli so se s sklepom, da se ob letu osorej ponovno snidejo. Zapisal Anže Hobič 16 Krajevne skupnosti marec 2025 številka 3 65 let Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica V prostorih Osnovne šole Stična je v nedeljo, 23. februarja, potekal 65. občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica. Na prazničnem občnem zboru so se številni gostje seznanili z delom združenja v preteklem letu in programom dela za letošnje leto. Člane ZŠAM Ivančna Gorica so z obiskom počastili župan Dušan Strnad, podžupan Tomaž Smole, predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Brane Praznik, predstavnik Agencije za varnost prometa RS mag. Jure Smolič, pomočnik načelnika Policijske postaje Grosuplje Damjan Lenček in še številni drugi gostje. Občni zbor je s harmoniko obogatil Ibro Hodžić. Po uvodnih pozdravih je predsedujoči občnega zbora Matej Šteh k besedi povabil Franca Bivica, predsednika Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, ki danes šteje 246 članic in članov. Kot vsako leto je bilo tudi minulo leto za člane izjemno aktivno, saj je združenje močno vpeto v lokalna dogajanja na področju preventive in varnosti v prometu. V letu 2024 so za varnost udeležencev skrbeli na več kot 25 dogodkih, izvedli preko 20 preventivnih akcij, zelo dejavni pa so bili tudi pri projektu Prostofer. Po besedah Bivica so v letu 2024 opravili 1926 prostovoljnih ur in prevozili 6418 kilometrov. »Dela v našem združenju preko celega leta ni bilo malo. To je dokaz, da lokalna skupnosti v naši občini ceni naše prostovoljno in humano delo na področju preventive in varnosti udeležencev v prometu.« Bivic se je zahvalil tudi vodstvu občine, saj je ob občinskem prazniku njihov član Rajko Bivic prejel najvišje priznanje - Zlati grb občine Ivančna Gorica. Zahvale in priznanja za dolgoletno delo V nadaljevanju so gostje izrazili podporo in pohvale združenju. Med prvimi sta spregovorila župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole, ki sta se članom združenja zahvalila za opravljeno delo v letu 2024 ter izrazila željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju. Poudarila sta, da bi brez redarske službe in aktivne vloge pri preventivnih dejavnostih marsikateri dogodek v občini potekal manj varno. Še posebej je nepogrešljiva vloga članov v prvih dneh začetka prvega šolskega dne in pri izvajanju brezplačnih prevozov za starejše v projektu Prostofer. V zahvalo za njihovo delo sta župan in predsednica Sveta župana za starosti prijazno občino Milena Vrenčur združenju izročila zahvalno listino za prostovoljno delo v projektu Prostofer. Prisotne so nagovorili še: predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Brane Praznik, predstavnik Agencije za varnost prometa mag. Jure Smolič, pomočnik načelnika PP Grosuplje Damjan Lenček, predsednik SPV Ivančna Gorica Marjan Balant, predsednik regije Ljubljana okolica Alojz Markovič ter predstavnik šole vožnje Vito – L in predstavniki sosednjih prijateljskih združenj. V nadaljevanju so bila podeljena priznanja Agencije za varnost prometa RS. Bronasti znak sta prejela Vito Meško in Majda Maver, srebrni znak pa Viktor Kokelj in Andrej Dremelj. Podeljena so bila tudi jubilejna priznanja za dolgoletno članstvo. Najvišje priznanje za 60 let članstva sta prejela Janez Finec in Bruno Zajc. Na podlagi pravilnika o priznanjih in odlikovanjih je združenje podelilo še plakete Veteran, in sicer članom, ki so dopolnili 50 let članstva in v zadnjih dvajsetih letih aktivno delujejo v združenju. Plaketo so prejeli: Franc Bivic, Jože Erjavec, Ignac Kamin, Viktor Kokelj, Alojz Markovič in Niko Zupančič. Praznični občni zbor je potrdil, da je Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica nepogrešljiv del lokalne skupnosti, ki s svojim prostovoljnim delom prispeva k večji varnosti in boljši prometni kulturi v naši občini. Gašper Stopar VABILO 20. Prešernov pohod Tešanovci Leto je naokoli in spet smo se zbrali pohodniki iz vseh vetrov, vseh starostnih skupin. Pohodniki planinskega društva Polž, Gasilskega društva Višnja Gora, pohodniki Daše Habjan in že drugič vesela druščina iz Ivančne Gorice in Zagorice pri Velikem Gabru. Kot vsako leto nas je tudi letos peljal Niko z avtobusom proti prekmurski vasici Tešanovci (Mezővár) in to kar 52 pohodnikov. Vsako leto nas je več, zato je letos nekaj udeležencev peljal tudi kombi. Ob prihodu nas je čakala vesela druščina tamkajšnjih gasilcev, KMN Tešanovci in KTD Tešanovci. Po kratkem postanku in postrežbi nas je obiskal sam France Prešeren, ki je delil sladke fige. Letošnja pot nas je peljala proti Bogojini ,vendar smo se že prej odcepili proti Vučji gomili mimo srnic, ki so plašno poskakovale za ograjo. V Vučji gomili na igrišču je bila prva postojanka z izjemno postrežbo. Pot smo nadaljevali čez gozd v vas Suhi vrh do druge postojanke vino- toča Janija Erniša, kjer je bil kulturni program. Po dobrih treh urah smo se vrnili v vaško gasilski dom, kjer nas je čakal topel obrok in pa seveda živa glasba tamkajšnjega »Miša Kovača«. Na poti domov smo zavili še mimo Trojan. Dan je bil lep, vsi smo dobre volje in srečno prispeli domov. Tatjana Šturbaj Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica v sodelovanju z Javno agencijo RS za varnost prometa vabi na strokovno predavanje z naslovom VARNA MOBILNOST Program: • Pogoste napake voznikov • Praktične izkušnje policistov • Varna vožnja po avtocesti in hitri cesti • Prva pomoč in oživljanje Predavanje bo v sredo, 23. aprila 2025, ob 9.30, v dvorani Kulturnega doma Stična. Prijazno vabljeni vsi starejši vozniki, ki želite spoznati novosti in obnoviti svoje znanje s področja CPP. Strokovnjaki bodo odgovarjali tudi na vaša vprašanja. Društvo UTŽO Ivančna Gorica vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO • v PONEDELJEK, 7. 4. 2025, od 7. do 13. ure, v SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA, v Ivančni Gorici • v TOREK, 8. 4. 2025, od 7. do 13. ure, v DRUŽBENEM DOMU GROSUPLJE • v SREDO, 9. 4. 2025, od 7. do 12. ure, v OSNOVNI ŠOLI VIDEM-DOBREPOLJE S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. NAROČITE SE NA: 051/ 389 270, 051/ 671 147 ali 030/ 716 796. marec 2025 številka 3 Snežnik v organizaciji Planinskega društva Polž, 15. 2. 2025 Snežnik, 1740 metrov visok vrh, mogočen in ponosen, najvišji hrib v Sloveniji, ki ni del Alp. Že vrsto let ga opazujem iz Kriške vasi, kako se vzpenja proti nebu, a še nikoli nisem stopila na njegov vrh. Nedavni razpis za izlet na Snežnik je bil pravi izziv, ki me je spodbudil, da sem se končno odločila in včlanila v lokalno planinsko društvo. Konec koncev, zakaj ne bi enkrat šla v hribe z novo družbo? Zna biti zabavno. In res, bilo je nekaj posebnega. Hoditi v hrib z ekipo je drugače, kot če greš v lastni režiji. Prilagoditi se moraš skupinski dinamiki. Seveda sem imela tudi pomisleke. Mi bo tempo ustrezal? Kaj pa, če so vsi izkušeni pohodniki in ne bom dovolj hitra? A moje skrbi so izginile kmalu potem, ko smo si skupaj začeli utirati pot po snegu. Tudi logistika je bila enostavna, saj mi ni bilo treba voziti – tokrat sem bila le sopotnica, obkrožena s tremi prijetnimi fanti, ki so me spremljali na poti. Do Sviščakov, našega izhodišča, je čas minil v sproščenem pogovoru in spoznavanju. Ko smo se končno postavili na izhodišče, nas je vodnik, ki je tokrat opravljal izpitno turo, lepo postavil v vrsto. In smo šli. Narava je bila krasna. Sneg, ki za- padel dan prej, je ustvaril čudovito kuliso čiste beline. Hoja je potekala v miru, koraki pred mano so postajali edini zvok v tišini. Burja je že v začetku pokazala, kdo je šef, zato sem večino poti hodila z glavo nizko in se prilagajala njenim kapricam. Tako pač to je na Primorskem, ko piha burja. Pot naj bi bila dolga dve uri, a smo zaradi snežne odeje potrebovali nekoliko več časa, kar pa ni bilo nič narobe, saj smo uživali v hoji po mehkem snegu. Na vrhu nas je pričakala prava zima – hladno in izjemno vetrovno. Vseeno nam je uspelo narediti eno skupinsko fotografijo. Čeprav nismo dolgo ostali, saj so bili pogoji neugodni, je bil ob- čutek na vrhu vedno enak – občutek zmage, občutek, da si premagal samega sebe. Skupinska dinamika je nekaj posebnega. Občutek varnosti, ki ga ponuja ekipa, je neprecenljiv, še posebej v takšnih vremenskih razmerah. Sama na vrhu si ne bi želela biti. Vodnik je uspešno opravil svoj izpit, in tudi ostali vodniki so mu čestitali ter mu zaželeli še mnoge uspešne ture. Dol je šlo hitro. Sneg je bil še vedno bel in mehak. Za nagrado je skozi meglo posijalo sonce, naše oči so sijale od zadovoljstva. Več informacij o prihajajočih izletih na www.pdpolz.si. Greš z nami? Jana Šav Jamarji iz Krke s pogledom nazaj in načrti za naprej Čeprav smo z mislimi prej pri prvomajskih praznikih kot še v letu 2024, je prav, da vam na kratko opišemo in predstavimo naše delovanje v lanskem letu. Namreč, nam jamarjem je včasih vseeno, kako se dnevi hitro odvijajo, saj se pri raziskovanju v podzemlju čas preprosto ustavi. Uspešni smo bili na vseh področjih jamarstva, od izobraževanja, iskanja novih jam, raziskovanja le teh, predstavitve naše dejavnosti, do usposabljanj v okviru Jamarske reševalne službe. Leto smo začeli z jamarsko šolo oziroma z izobraževanjem novih članov. V okviru jamarske šole so se tečajniki tekom leta seznanili z jamarsko opremo, dejavnostjo našega kluba, bili pomemben člen na naših akcijah tekom leta, se učili prvih metrov v steni nad Jamo Poltarica in skupaj z nami občudovali podzemni svet. Izobraževali smo se tudi že jamarji z daljšim stažem v klubu, saj so pri Jamarski zvezi Sloveniji letos prvič organizirali vikend izobraževanja in povezovanja, kjer smo se udeležili številnih delavnic, tako o merjenju v jamah kot tudi risanju. Ves čas pa je bil prisoten duh povezovanja in druženja. Člani, ki imajo podpisano pogodbo z Jamarsko reševalno službo, so se tekom leta udeležili različnih aktivnosti, ki jih imajo v načrtu, gre za številna usposabljanja in reševalne vaje, da smo vseskozi dobro pripravljeni, če bi se zgodila nesreča. V krškem klubu pa smo imeli številne manjše akcije, na katerih smo iskali nove jame, raziskovali in dokumentirali nove ali že znane jame in tako poskrbeli, da je Kataster Jamarske zveze Slovenije bogatejši za 112 zapisnikov, med katerimi je 10 zapisnikov s podatki o novih jamah. Med novo raziskanimi jamami je Lepote podzemlja (Foto: Leopold Bregar) nekaj takšnih, kjer je veliko blatnih delov, še več pa je lepo zasiganih jam, ki so nas vsakič povsem prevzele. V Sloveniji je sicer registriranih skupno okoli 15.800 jam. Področje našega raziskovanja že nekaj let presega meje domače občine, velikokrat se odpeljemo tudi proti Beli krajini, Dobrepolju … Skratka tja, kjer nam prijazni domačini ali sojamarji pokažejo jame. Raziskovanje novih jam je za jamarje praviloma najbolj vznemirljivo delo, saj se spustimo tja, kamor še ni stopila človeška noga. Ne smemo pa pozabiti na pomemben del naše dejavnosti, to je ozaveščanje prebivalstva o pomenu čistih jam. Vsako leto namreč organiziramo vsaj eno čistilno akcijo, na kateri očistimo jamo. Letos smo se lotili čiščenja Jame pri Šterni v Beli krajini, ki je vodna jama. Tokrat smo čistili in iz jame izvlekli večinoma naplavine, odpadno vejevje in usedline. Namreč, jama je nekoč služila kot pomemben vir pitne vode. Sami menimo, da je eden pomembnih delov jamarstva druženje, za to smo tekom leta poskrbeli z medklubskimi akcijami in ob koncu leta z druženjem članov in članic Jamarskega kluba Krka. Ob pregledu skoraj 115 aktivnosti tekom leta smo bili mnenja, da čeprav smo majhni, zmoremo veliko. Veselimo se novih jamarskih dogodivščin v letošnjem letu. Vabljeni, da se nam pridružite in postanite tudi vi raziskovalci neodkritega podzemnega sveta. Jamarski klub Krka Krajevne skupnosti 17 Majhni koraki do velikih zgodb Članstvo in prostovoljstvo v RKS – OZ Grosuplje Rdeči križ na Slovenskem že skoraj 160 let opravlja svoja številna humanitarna dela. Vseeno se kdaj zgodi, da ko prostovoljke in prostovoljci iz krajevnih organizacij Rdečega križa (KORK) potrkajo na vrata in povabijo k včlanitvi, kateri od povabljenih vpraša: »Kdo s(m)o ti ljudje? Člani-ce Rdečega križa Slovenije? Kako lahko pomagamo?« Smo ljudje, ki vemo, da so naša življenja v skupnosti med seboj tesno prepletena. Vemo, da je naša skupnost z močjo humanosti odpornejša v vseh okoliščinah. Pri tem nas usmerjajo naša temeljna načela: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. S(m)o ljudje, ki spremljamo življenje ljudi okrog sebe s posluhom za sočloveka, čutom za solidarnost in razumevanjem za stiske drugih. Kot člani RKS skrbimo, da je naša organizacija, naše društvo, ves čas trdno, močno in usposobljeno za pomoč pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja ljudi ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic. Še posebej med izrednimi stanji in oboroženimi spopadi. Odgovorno spremljamo delo društva in skrbimo, da lahko prostovoljke in prostovoljci v njem hodijo po poteh, ki včasih vodijo v neznano. In ustvarjajo velike zgodbe. V katerih krvodajalke in krvodajalci z darovanjem krvi komu podarijo nove rojstne dneve, praznovanja, uživanje med pogovori s prijatelji, sprehodi pod zvezdnatim nebom, plesom, smehom in objemi. Ali pa zgodbe o usposabljanju bolničark in bolničarjev, da ob nesrečah in drugih izrednih dogodkih ljudem dajejo prvo pomoč, psihosocialno podporo in pomoč pri začasni nastanitvi in oskrbi. Vmes so tudi zgodbe o revščini in naših programih zmanjševanja njenih posledic. Posebej za otroke in starejše. Ki so najranljivejši med nami. Vse to so zgodbe o tem, da nam je mar. Povsod in za vsakogar. Člani-ce RKS se lahko po svojih močeh tudi prostovoljno udejstvujemo, je pa naša prva skrb, da prostovoljke in prostovoljci v naši organizaciji prepoznajo svojo pot. Svojo člansko in/ali prostovoljsko zgodbo lahko začnete ustvarjati v eni od krajevnih organizacij RK v občini Ivančna Gorica (Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora, Zagradec). Majhen korak na poti so naredili v KORK Temenica, 24. januarja 2025, ko so se v prostorih turistične kmetije Fajdiga zahvalili in sedmim krvodajalcem za njihova jubilejna darovanja krvi podelili priznanja. Jubilantom se za njihovo junaško darovanje zahvaljujem(o) tudi na tem mestu! V mesecu maju bomo z organizacijo XXVIII. regijskega preverjanja znanja ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite v Ivančni Gorici naredili še en korak. Že zdaj vabljeni, da pridete spodbujat prostovoljne članice in člane ekip prve pomoči. O točnem kraju in času dogajanja vas bomo pravočasno obvestili. Mirjana Jarc, predsednica RKS – OZ Grosuplje 18 Krajevne skupnosti marec 2025 številka 3 Ivankine Spominčice Vračanje kupljenega izdelka in vračilo stroškov Starejši ljudje, ki živijo sami ali so sami del dneva, ko so njihovi domači v službi, so praviloma veseli obiska. Zato se razveselijo tudi prodajalcev, ki od vrat do vrat ali po telefonu, ponujajo različne izdelke. Še posebej so za tovrstne marketinške prijeme podjetij dovzetne osebe z demenco, ki nemalokrat na ta način kupijo izdelke, ki jih ne potrebujejo in poleg tega še veliko stanejo. Nastane neprijetna situacija, ki jo skušajo rešiti svojci. Kaj lahko storijo? Na Zvezi potrošnikov Slovenije pojasnjujejo, da ima potrošnik, ki kupi blago zunaj poslovnih prostorov prodajalca (preko spleta, po telefonu ali na predstavitvi zunaj prodajalčevega poslovnega prostora), pravico, da v 14 dneh od prevzema blaga odstopi od pogodbe brez navedbe razloga. Prodajalca mora o tem nujno obvestiti pisno. Pri tem pa ni pomembno, samo kdaj izdelek naroči in plača, ampak predvsem, kdaj izdelek dejansko prejme. Takrat namreč začne teči 14-dnevni rok, v katerem lahko obvesti podjetje, da od pogodbe odstopa. Podjetje mora vrniti denar, kupec pa vrne blago, ki ga je kupil. Zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora podjetje v primeru odstopa od pogodbe nemudoma oz. najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe vrniti vsa prejeta plačila, kar vključuje tudi dodatne stroške, kot je na primer poštnina, in sicer z enakim plačilnim sredstvom, kot ga je uporabil potrošnik, razen če se je potrošnik izrecno strinjal z uporabo drugega plačilnega sredstva in če potrošnik zaradi tega ne nosi nobenih stroškov. Res pa je, da strošek vračila izdelka nosi potrošnik, razen, če je poslovna politika podjetja takšna, da omogoča tudi brezplačna vračila. V Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da zakonodaja ni pomanjkljiva, ampak je pomanjkljiv nadzor nad delovanjem trgovcev, ki prodajajo na domu. Predvsem je pri tem pomembno, da potrošnik dobi v roke pogodbo, v kateri mora biti nujno zapisano ali v kakšnem drugem obvestilu, da ta odstopni rok od pogodbe velja. Če prodajalec ne obvesti kupca o tem odstopnem roku, se ta rok podaljša na eno leto. V kolikor kupec zamudi ta rok, na Tržnem inšpektoratu pojasnjujejo, da se kupec lahko obrne nanje, ki lah- ko sporno ravnanje podjetja prepovejo oziroma mu izrečejo globo, ki znaša 3000 evrov za pravno osebo. Ob tem je potrebno opozoriti, da postopek traja kar nekaj časa. Na Skupnosti Centrov za socialno delo, kjer se tudi ukvarjajo s tovrstnimi primeri, svetujejo, da je najhitrejša in najboljša pot razveljavitev takšne pogodbe in tožba. Če starejša oseba z demenco še ima pravno formalno poslovno sposobnost, se lahko ugotavlja, ali je bila v trenutku sklenitve pogodbe res sposobna razsojati, razumeti posledice svojih dejanj. Taka pogodba je lahko potem nična. To pa se lahko ugotavlja v sodnem postopku. Roka za vložitev tožbe ni. Ob tem dodajajo, da se morajo starejši ljudje navaditi, da se doma, v stanovanju ne kupuje stvari in ne podpisuje pogodb. Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice (031 670 337) Vir: revija Spominčica December 2024, letnik 22, št. 2 Dr. Vida Drame Orožin, nevropsihiatrinja, ki sodeluje s Spominčico – Alzheimer Slovenija, ob tem dodaja, da se da populacijo starostnikov pa tudi, če ne gre za diagnosticirano demenco, hitro prepričati v nekaj, kar sami ne znajo več presoditi, da tega ne potrebujejo. Poleg tega osebe z demenco ne znajo oceniti vrednosti denarja, zato je zelo nevarno, da osebi z demenco izročite kakršnokoli gotovino in je boljše, da se ne ukvarja s financami. Zato tudi ni dobro, da so osebe z demenco dolgo same doma, saj so zelo dovzetne za nakup, ko jim nekdo na obisku na domu, prijazno ponudi izdelek, ki ga oseba ne potrebuje in ki tudi po vrednosti presega njihovo pokojnino. Blaž Kovač, univ. dipl. pravnik (Amnesty International Slovenije) v takšnih primerih svetuje: V primeru pogodb večjih vrednosti, priporočam takojšnji angažma odvetnika, ki bo presodil smiselnost ukrepanja ter izpeljal vse potrebne postopke, če je za uspeh kaj upanja. Bolje je dati manjši znesek nekaj deset evrov za nasvet, kot pa nositi vse stroške postopka, ker ste rinili z glavo skozi zid kot hlapec Jernej. Veliko je odvisno od tega, ali govorimo o težji ali lažji kognitivni motnji in od dejstva za kako pomemben posel gre (nakup kruha ni isto kot nakup sesalca, kar spet ni isto kot odprodaja vseh delnic …). Pravdanje svetujem le v primeru resnih posledic za premoženje ali resnično hudih zlorab – a le, če odvetnik presodi upravičenost zahtevka. Ustanovitev stega Ivančna Gorica 1 V soboto, 8. 3. 2025, se je za skavtsko skupino v Ivančno Gorici zaključil večletni projekt ustanavljanja samostojne skavtske lokalne enote. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je potekal Svet Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, na katerem smo z načelništvom Združenja podpisali ustanovno listino stega Ivančna Gorica 1. Tako se vam lahko danes ponosno predstavljamo kot steg (lokalna skavtska enota) Ivančna Gorica 1. Ob tej priložnosti smo širši javnosti predstavili tudi novo skavtsko rutko, po kateri upamo, da bomo kmalu postali prepoznavni tudi v lokalnem okolju. Podlaga rutke je petrolej zelene barve, ki simbolizira barvo reke Krke, ki izvira v Foto: Petra Škrabanja občini Ivančna Gorica; zelena je tudi sicer barva občine. Rutka ima levo in desno obrobo. Osnova obrobe na obeh straneh je bež barve, ki simbolizira sv. Jožefa, zavetnika družine, kateremu je posvečena ivanška cerkev; predstavlja tudi rimski miljnik. Na levi strani, ki je bližje srcu, se bež barvi priključi še oranžna. Simbolizira veselje v skavtski družini, hkrati pa ponazarja spremembe in kreativnost. S tem je poudarjen tudi stegov izvor in povezanost z matičnim stegom Grosuplje 1. Asimetrija rutke poudarja individualnost in unikatnost posameznika. Naša naloga ni, da smo ukrojeni po vzorcih družbe, ampak da izpolnimo poslanstvo, ki nam ga je dal Bog, in s tem pustimo svet za seboj za spoznanje boljši, kot smo ga prejeli. Skavtom rutka pomeni zelo veliko, saj se morajo, da jo lahko prejmejo, zanjo potruditi in izkazati. Predstavlja lokalno skavtsko enoto in je simbol skavtske obljube. Na slovesnih obljubah, ki bodo potekale 4. 5. 2025, bomo vsi člani našega stega zamenjali rutke in se odeli v nove barve, ki nas bodo na vsakem koraku spominjale na našo skupnost. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili župniji Ivančna Gorica in župniku Juriju Zadniku, ki nam omogoča prostore za skladiščenje opreme in izvedbo srečanj, vsem staršem, ki nam zaupate svoje otroke, ter ostalim podpornikom. Navsezadnje hvala tudi občini Ivančna Gorica, ki podpira naše delovanje. Če si še mlad ali mlad po srcu, pripravljen na nove pustolovščine, in bi se nam želel pridružiti, nas lahko kontaktiraš preko mail naslova ivancna. gorica1@skavti.si. Izak Garbas in Petra Škrabanja, stegovodji (Vir: TEDNIK, TV Slovenija, 9. 3. 2020, Spominčica, februar 2020 in Zveza potrošnikov Slovenije, 22. 1. 2024) Zapisali: Jelena Stepanovič in Anja Žitnik, Spominčica Foto: Marko Bitenc Zasadili smo drevesa Bila je nedelja 9. marec. Bil je lep sončen dan. Na pobudo našega gospoda župnika Dejana Pavlina, smo se v župniji Krka-Muljava odločili, da okolico novega župnijskega doma zasadimo z drevesi. To sajenje dreves naj bi imelo globlji pomen, saj je vsaka soseska, ki pripada župniji Krka- Muljava, prispevala svoje drevo, izkopano v domačem gozdu. In posajenih je bilo kar enaindvajset različnih vrst dreves. Gospod župnik Dejan je povabil tudi župana naše občine Ivančna Gorica, gospoda Dušana Strnada, ki se je z veseljem odzval povabilu. Skupaj sta posadila lipo, ki je simbol slovenstva. Predstavniki vasi so priskrbeli sa- dike dreves in humus in tako smo se v prijetnem druženju, po drugi sveti maši, zbrali na vrtu ob novem župnišču. Na mestih, ki so bila določena za sajenje, smo se lotili dela. Potrebno je bilo izkopati jamo, dodati humus, posaditi drevo, ter ga pritrditi ob oporo. Vse skupaj je potekalo ob gretju sončnih žarkov in prijetnem opoldanskem vetru. Bili so opazovalci in bili so tisti, ki so kopali in sadili. Pa ni pomembno, kdo je kaj delal, ampak da smo naredili nekaj dobrega, da bo župnijski vrt zaživel s pomočjo vseh sosesk, ki pripadajo župniji Krka-Muljava. Veseli smo bili tudi mladine, ki je sadila sadna drevesa in pomagala pri izvedbi. Upamo, da se bodo drevesa prijela in rastla, pa naj bo to za dobro senco ali dober sad. Vse skupaj pa naj bo za dobre sosedske odnose, dober namen in prijetno druženje. Zahvaljujemo se tudi Pinkiju za dober golaž ob zaključku. Irena Slana marec 2025 številka 3 Novice iz Kolodvorske 5 – Društvo invalidov Grosuplje V lepem vremenu in dobrem vzdušju smo se člani Društva invalidov 22. februarja zbrali v hotelu Grosuplje na rednem letnem zboru članov. Prišli smo kar 103-je člani in 12 povabljenih gostov, in sicer Peter Bršek, predsednik ZDIS, mag. Tanja Hočevar, sekretarka ZDIS, Matjaž Trontelj, podžupan občine Grosuplje, Tomaž Smole, podžupan občine Ivančna Gorica, Rajko Žagar, član UO ZDIS, in predsednik DI Hrastnik, Marjan Kerč, predsednik DI Metlika, Marjan Zajc, predsednik DI Ribnica, Vesna Markoš, predsednica DI Kočevje, Tine Filip, predsednik MDI Novo mesto, Jože Borsa, predstavnik društva amputirancev Slovenije, zdravnik Ladislav Golouh in Jože Sever, podpredsednik DU Grosuplje. Zbor smo kot navadno začeli s slovensko himno in pozdravom predsednice DI Grosuplje Anice Perme vsem navzočim. Po prebranem in sprejetem poslovniku, predlaganem in sprejetem dnevnem redu je predsednica podala obširno poročilo o delu društva v preteklem letu. Opravljeno je bilo skoraj 5000 prostovoljnih ur, uspešno je bilo izvedenih vseh osem programov ZDIS-a, poleg teh programov pa so bili izvedeni še pohodi, rekreacije, nudenje pomoči, prevozi za potrebe zdravstva, druženje in premagovanje invalidnosti in osamljenosti. Udeleževali smo se kulturnih in športnih prireditev, predavanj, srečanj invalidov iz drugih slovenskih občin, hodili smo na izlete in romanja, bili kar šestkrat na kopalnem dnevu, bili na letovanju v Žusterni. V programu ohranjanja zdravja je 89 oseb iz našega društva koristilo apartmaje ZDIS, 13 invalidov je koristilo zdravstvene programe s terapijami v Šmarjeških Toplicah in Dobrni, program za brezposelne in zaposlene invalide je koristilo 5 invalidov v termah Olimje in Dolenjske Toplice, sedemdnevne delavnice v Radencih se je udeležilo pet invalidov. Usposabljanja za aktivno delo zaposlenih in brezposelnih se je udeležilo osem invalidov, izobraževanja za prostovoljce pa se je udeležilo šest invalidov. Vrhunec lanskega leta pa je bila obeležitev 40. letnice našega društva. Čez vse leto obiskujemo člane društva, ki sami ne morejo več do Kolodvorske ulice, pisne čestitke za rojstni dan dobijo vsi člani, ob slovesu pa se s svečami poslovimo od svojih umrlih članov. V lanskem letu je umrlo osem članov in na zboru smo z enominutnim mol- Podpornik Programa Svit kom počastili njihov spomin. V nadaljevanju smo sprejeli še finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora, častnega razsodišča in socialne komisije. Predsednica je podala načrt dela za leto 2025, ki je prav tako obširen in ne dvomimo, da ga bomo tudi letos uresničili, saj imamo dobro vodstvo, podporo ZDISa in podporo vseh treh občin. Po končanem uradnem delu smo se prisotni družili ob dobrem kosilu in se prijateljsko še dolgo pogovarjali o našem preteklem in prihodnjem delu, o naših težavah in načrtih, ki jih imamo v življenju še veliko. Zato vsi člani vabljeni, da ob ponedeljkih, v času uradnih ur med 9. in 11. uro, pridete na Kolodvorsko 5, kjer se ob čaju in kavi družimo in se marsikaj koristnega pogovorimo. In vsak tak dan nam polepša življenje. Jerneja Miklič, članica DI Grosuplje Krajevne skupnosti 19 Priložnost za rast, sprostitev in povezovanje V srcu naše skupnosti se je v Hiši Jakoš na Sokolski v Ivančni Gorici oblikoval poseben prostor – prostor srečevanja, ustvarjalnosti in povezanosti. Tu se prepletajo smeh otrok, ustvarjalna energija slikarjev, miren utrip meditacij in toplina skupnosti, ki podpira drug drugega. Likovna šola, poletni ustvarjalni tabor, vadba za lahkoten gib po Feldenkreis metodi, gibalne urice za dojenčke, delavnice za mamice, rojstni dnevi, gledališke otroške predstave, psihoterapije in številne druge dejavnosti pod eno streho ponujajo priložnost za rast, sprostitev in povezovanje. Kaj vse vam ponuja Hiša Jakoš in kako se lahko pridružite naši skupnosti preverite v našem koledarju. Spremljajte nas na našem Facebook in Instagram profilu, v kratkem pa tudi na naši novi spletni strani. Danes vam podrobneje predstavljamo: Gibalne urice Pedosana – podpora naravnemu razvoju dojenčkov v Hiši Jakoš V prvih mesecih in letih življenja otroci razvijajo gibalne spretnosti, ki so osnova za kasnejše gibanje, ravnotežje in koordinacijo. V Hiši Jakoš v Ivančni Gorici so zdaj na voljo gibalne urice po programu Pedosana, ki staršem in dojenčkom ponujajo podporo pri naravnem gibalnem razvoju. Pedosana je strokovno zasnovan program, ki temelji na razumevanju otrokovih razvojnih faz in potreb. Na uricah starši skozi igro in praktične vaje spoznavajo, kako pravilno rokovati z dojenčkom, kako ga podpreti pri njegovem gibanju ter kako ustvariti okolje, ki spodbuja njegov naravni razvoj. Zakaj so gibalne urice koristne? Mnogi starši se sprašujejo, ali se njihov otrok giba pravilno in ali mu lahko pri tem lahko pomagajo. Gibalne urice jim ponudijo odgovore in konkretne napotke. Skozi različne vaje in aktivnosti otroci krepijo mišice, izboljšujejo ravnotežje in razvijajo koordinacijo. Pomemben poudarek je na rotaciji in kobacanju, ki igrata ključno vlogo pri povezovanju možganskih polovic, razvoju fine motorike ter kasnejši hoji. S pravilnim gibanjem otroci tudi lažje ohranjajo simetrijo in preprečujejo napačne vzorce gibanja, ki bi lahko vplivali na njihovo držo in motorične sposobnosti v prihodnosti. Kako potekajo urice? Da bi vsakemu otroku omogočili kar najboljše pogoje za razvoj, so urice razdeljene v manjše skupine glede na starost: Mikro (0–3 mesece) – podpora pri prvih gibih, obračanju in pasenju kravic. Mini (3 mesece do pivotiranja) – spodbujanje simetričnega gibanja, krepitev trupa in priprava na samostojno raziskovanje prostora. Midi (od pivotiranja do kobacanja) – razvoj koordinacije, rotacije in prehoda v aktivno premikanje. Maxi (od kobacanja do hoje) – krepitev stabilnosti, ravnotežja in priprava na prve korake. Urice potekajo v prijetnem in varnem okolju, kjer starši aktivno sodelujejo pri vajah. Pomembno je, da otroci na svoj način in v svojem tempu raziskujejo gibanje, starši pa jih pri tem podpirajo. Kdaj se lahko pridružite? Gibalne urice potekajo vsak ponedeljek in sredo v Hiši Jakoš, prijave pa so možne na gibalne.urice.ivg@gmail.com. Poleg skupinskih srečanj je na voljo tudi individualno svetovanje, kjer se lahko starši s strokovnjaki posvetujejo glede specifičnih potreb svojega otroka. Vsak otrok se razvija v svojem ritmu, vendar lahko z ustrezno podporo in spodbudnim okoljem njegov gibalni razvoj poteka na najbolj naraven način. Gibalne urice Pedosana so odlična priložnost, da starši pridobijo koristne informacije in da skupaj s svojim otrokom uživajo v odkrivanju novih gibalnih spretnosti. Lepo vabljeni v Hišo Jakoš! Damijana Bijek številka 3 marec 2025 Kulturni dan v Ljubljani s poučno gledališko predstavo in očarljivo opero V petek, 21. februarja 2025, smo na Osnovni šoli Stična izvedli kulturni dan za učence 1. triade in OŠPP. Z avtobusom smo se odpeljali v Ljubljano, kjer smo obiskali Lutkovno gledališče Ljubljana. Tam smo si ogledali poučno gledališko predstavo Pisma z roba gozda. Predstava je bila izjemno zanimiva. V njej so nastopali znani gledališki igralci, obenem pa je bila zgodba igriva in sodobna ter namenjena učenju pisanja in komunikacije. Skozi predstavo so učenci na zabaven način spoznali pomen pisanja pisem in medsebojne komunikacije. Dogajanje v predstavi se je navezovalo na bogato tradicijo basni, saj so bili glavni junaki različne živali, ki jih sicer običajno ne srečamo v istem gozdu. Te živali so se med seboj povezovale s pisanjem in prejemanjem pisem, kar je privedlo do zanimivih in humornih situacij. Gledališka predstava nas je navdušila s svojo umetniško izvedbo in globoko sporočilnostjo. O tem, kako se je zgodba zaključila, vprašajte otroke. Ti bodo znali odgovoriti na vsako vaše vprašanje. Po predstavi smo se odpravili na sprehod po ljubljanskih ulicah. Pot nas je vodila mimo Plečnikovega Tromostovja, kjer smo si ogledali Prešernov spomenik in se spomnili pomena njegove poezije za slovensko kulturo. Nato pa smo v polnem pričakovanju krenili še proti Ljubljanski operi, ki se že od daleč razkazuje v vsej svoji veličini. Ob vstopu v njeno notranjost so bili učenci navdušeni nad čudovito urejenim prostorom in bogato zgodovino, ki jo stavba odraža. Imeli smo priložnost videti oder, prostor za orkester, lože ter celo prave baletne plesalce med se igrat! IZDELKI UČENCEV ŠPORTNE IN DRUŽABNE IGRE SLASTNE DOBROTE torek, 15. 4., 16.00–18.00 ˇ ˇ njihovo dopoldansko vajo. Posebno doživetje nam je omogočil Sarin očka, solist v Operi, ki nas je velikodušno povabil na ogled te impozantne stavbe. Z njim smo skupaj zapeli pesem Barčica po morju plava in tako ustvarili čudovit glasbeni trenutek. V avli operne hiše nas je nato gospod Janez Rozman seznanil s kratko zgodovino in nastankom opere. Za nepozaben zaključek dneva pa je poskrbela mlada sopranistka Katarina Zorec, ki prihaja prav iz našega domačega kraja. Njeni dih jemajoči visoki toni iz Musettine arije z naslovom Quando me֨n vo iz opere La boheme, skladatelja Giacoma Puccinija, so nas naravnost osupnili. Poseben trenutek za vse prisotne je bil, ko smo prav skupaj z njo zapeli Kekčevo pesem. Na koncu smo v dar prejeli čudovito knjigo OPERA BALET Ljubljana, ZLITJE STOLETIJ, ki smo jo ponosno razstavili v naš knjižni kotiček in z veseljem listamo po njej. Polni doživetij in prijetnih vtisov smo se zadovoljni vrnili nazaj v šolo. Kulturni dan nam je omogočil vpogled v svet umetnosti ter nas navdihnil s svojo bogato vsebino. Iskrena hvala Sarinemu očetu, gospodu Mateju Vovku, za omogočen ogled operne hiše in prijazen sprejem, gospodu Janezu Rozmanu, ki nam je predstavil opero, ter sopranistki Katarini Zorec, ki je bila pripravljena zapeti napev, da smo lahko v živo doživeli opero. Aleksandra Šparl Na OŠ Zagradec gostili polfinale v odbojki za osnovnošolce Na Osnovni šoli Zagradec so v četrtek, 13. 3. 2025, gostili polfinale v odbojki za osnovnošolce. Zagraški odbojkarji so si mesto v polfinalu zagotovili z odlično igro v Novi Gorici, kjer so zasedli prvo mesto. V treh tekmah so se v polfinalu pred polno dvorano zagraške šole tako pomerili učenci OŠ Brezovica, Ej, gremo POMLADNI SEJEM OŠ STIČNA 2025 20 Šolstvo OŠ Riharda Jakopiča in OŠ Zagradec. V uvodu je tekmovalce in vse prisotne v dvorani pozdravila Bar- bara Maver, ravnateljica OŠ Zagradec, nato pa k navijanju in pošteni igri spodbudila še učiteljica športne vzgoje Irena Bregar. V prvi tekmi so premoč nad domačini pokazali osnovnošolci iz Brezovice, ki pa so bili poraženi v drugi tekmi proti odbojkarjem iz Ljubljane. V zadnji in tudi odločilni tekmi so morali zagraški fantje (Aljaž Amon, Vid Blatnik, Vid Hočevar, Nik Levičnik, David Maver, Matic Maver, Adam Perko, Luka Perko, Tobija Perko, Matija Rojc, Anže Učakar, Vid Vidrih in Timotej Zavšek) priznati premoč fantom iz OŠ Riharda Jakopiča, ki so se z zmago tako uvrstili v finale državnega prvenstva v odbojki. Fantom vseh ekip čestitamo za borbeno in pošteno igro, navijačem pa za glasno spodbujanje s tribun. Zapisala: Nina Petek SREDA, 16. 4., 16.00–18.00 ZBIRANJE SREDSTEV ZA SKLAD OŠ STIČNA Cici planinski pohod na Sv. Ano – sončna sobota v naravi V soboto, 22. februarja 2025, smo se mali in veliki planinci iz PD Polž Višnja Gora podali na pohod na Sv. Ano nad Preserjem. Pod vodstvom izkušenih planinskih vodnikov Janeza Čebularja in Boštjana Medveška smo se povzpeli po gozdni poti proti vrhu. Sončen dan nam je pričaral pravo planinsko pravljico. Otroci so z radovednostjo opazovali naravo, iskali prve znanilce pomladi in prisluhnili ptičjemu petju. Pot ni bila zahtevna, zato so jo brez težav premagali tudi najmlajši. Ko smo prispeli na vrh, nas je pričakal čudovit razgled na Ljubljansko barje, okoliške hribe in daleč v daljavo. Pri cerkvici Sv. Ane smo si vzeli čas za počitek, malico in sproščeno druženje. Pohod je bil poln smeha, dobre volje in nepozabnih doživetij. Hvala vsem, ki ste se nam pridružili – že komaj čakamo naslednjo pustolovščino v hribih! Planinski pozdrav! Tanja Gabrijel marec 2025 Šolstvo številka 3 OŠ Zagradec potuje in se izobražuje Februarja 2025 se je na Osnovni šoli Zagradec uspešno zaključil 18-mesečni Erasmus+ projekt z naslovom Body akti-ven. Njegov glavni cilj je bil izboljšati pozornost učencev, povečati njihovo pripravljenost za delo med poukom ter spodbuditi večjo dnevno fizično aktivnost. Obenem smo si prizadevali ustvariti še prijetnejše in spodbudnejše šolsko okolje, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, večji strpnosti in zmanjšanju kakršne koli oblike nasilja. V okviru projekta se je sedem učiteljev strokovno izpopolnjevalo na Islandiji, v Španiji in Italiji, medtem ko je 12 učencev osmega in devetega razreda sodelovalo v mednarodni izmenjavi v slovaškem mestu Sliač. Prva se je tečaja v Barceloni udeležila učiteljica Barbara Tomše. Skupaj z ostalimi udeleženci so raziskovali pozitivne učinke team-building aktivnosti. Te spodbujajo sodelovalno reševanje problemov, krepijo timski duh, izboljšujejo komunikacijske veščine ter ustvarjajo ozračje strpnosti in medsebojnega zaupanja. Tanja Rajer je kot učiteljica dodatne strokovne pomoči na španskih Te- nerifih pridobila znanja in veščine, ki vzpostavljajo spodbudno učno okolje in gradnjo kvalitetnih medsebojnih odnosov. Slednji so tisti, ki gradijo šolsko okolje, kjer vsi učenci dosegajo boljše učne rezultate. Na tečaju čuječnosti in dobrega počutja v razredu, ki se je odvijal v Madridu, je Silvia Valenčič spoznala nove načine ustvarjanja pozitivnega učnega okolja z uporabo različnih tehnik, kot so sproščanje, vizualizacija in tehnike prizemljitve. S pomočjo le-teh se učenci naučijo prepoznati svoja občutja in se na njih ustrezno odzvati, kar jim omogoča tudi boljše razumevanje drugih. S tem razvijajo sočutje in empatijo, ki sta ključni veščini za uspešne medosebne odnose. O inovativnih tehnikah učenja se je v italijanskem Palermu izobraževala Darja Kos Strmec. Tam je odkrivala nove načine poučevanje, bodisi preko spleta bodisi preko dela v učilnici. Spoznali so kar nekaj novih programov, ki nam bodo omogočali lažje in bolj učinkovito poučevanje. Na oddaljeni Islandiji se je tečaja udeležil naš računalnikar in učitelj Lovro Ulcej. Skozi tečaj Čuječnost in meditacija je pridobil nova znanja in prijeme za umirjanje in osredo- točanje učencev na delo v razredu. Preko tečaja je spoznal nove pristope, ki vzpostavljajo mirno in spodbudno učno okolje ter spoštljive medsebojne odnose. Seznanil pa se je tudi z islandskim šolskim sistemom ter poukom na novi, moderni šoli Dalskoli v Reykjaviku. Maruška Pust in Katja Godec sta teden jesenskih počitnic namenili obisku španske šole Escola Juan Casas v Barceloni. Z opazovanjem poučevanja in prisostvovanjem različnih dejavnosti sta raziskovali primere dobrih praks, ki jih bosta prenesli v svoje delovno okolje. Kot zadnji so se na pot na Slovaško odpravili učenci v spremstvu treh učiteljev. Gostiteljska šola, Základná škola Andreja Sládkoviča v Sliaču, jih je sprejela z odprtimi rokami. V petih dneh druženja so nam predstavili tako kulturne kot naravne znamenitosti svoje regije. Učenci so sodelovali v različnih delavnicah, kjer so ustvarjali izdelke s pomočjo 3D tiskalnika, raziskovali z mikroskopi, snemali podkast ter s pomočjo umetne inteligence ustvarjali glasbo. Poleg tega so s tehniko polstenja okrasili peresnice in oblikovali lastne majice. Med izleti smo si ogledali bližnji park s ter- malnimi vrelci in obiskali rudarsko vas Špania Dolina. Vrhunec tedna pa je bil zagotovo dobrodelni vzpon na 1740 metrov do koče M. R. Štefanika v Nizkih Tatrah. Poleg telesne aktivnosti smo v znak dobrodelnosti do koče nosili tudi polena za kurjavo. Dogodek sta spremljala novinarja slovaške nacionalne televizije, ki sta pripravila prispevek za večerne novice. Erasmus+ projekt nam je omogočil neprecenljivo izkušnjo izobraževanja in medkulturnega povezovanja. Na potovanjih smo pridobili nova 21 znanja, izboljšali svoje jezikovne spretnosti ter razširili obzorja o različnih izobraževalnih sistemih in metodah poučevanja. Ob tem smo spoznali nove prijatelje, s katerimi smo delili svoje izkušnje, ideje in vrednote. Učenci in učitelji smo se naučili, kako pomembna sta sodelovanje in strpnost v globaliziranem svetu. Projekt ni le obogatil našega znanja, ampak nam je dal tudi priložnost za osebno rast ter trajna prijateljstva, ki bodo ostala tudi po zaključku programa. Barbara Tomše, prof. angleščine Pustno rajanje v vrtcu Krka Pustno dogajanje v Zagradcu V vrtcu na Krki so se priprave na pustni torek začele že v mesecu februarju. Starše smo povabili na pustno ustvarjalnico, kjer so izdelali kostume za svoje otroke. Otroci posameznega oddelka so nosili kostum imena skupine in tako so nastali čudoviti kostumi Mravlje, Kobilice, Kačjega pastirja in Pajka. Naš vrtec je vse od takrat počasi dobival pustno preobleko in v tem času ni manjkalo ustvarjanja, rajanja in pustnih norčij. Pustni čas je čas, ki med mnoge prinaša veselje, zabavo in ustvarjalne izzive. Še posebej se ga veselijo otroci. Tudi v vrtcu ni nič drugače. Pustni torek smo obeležili na prav poseben način, saj smo ga preživeli v duhu medgeneracijskega povezovanja, druženja in rajanja. V vrtec smo povabili stare starše in se skupaj odpravili na pustno povorko po Krki, ob spremljavi glasbe, norčavosti in smeha. Naše druženje se je nadaljevalo na kmetiji Strah. Velikodušno so nas povabili, sprejeli in pogostili s slastnimi pustnimi dobrotami, za kar se jim iz srca zahvaljujemo. V prijetnem pustnem vzdušju so se družili in veselili naši najmlajši, z njimi pa tudi vsi mi, malo starejši. Pustna povorka se je odpravila nazaj proti vrtcu in na šolskem igrišču smo skupaj zarajali ob glasbi in tako so krške pustne šeme odgnale zimo in priklicale pomlad. Naši najmlajši so stare starše pospremili še v svoje igralnice in jih povabili k igri. Starši in stari starši otrok iz vrtca pa so poskrbeli, da so se vse maškare lahko s slastnimi pustnimi dobrotami posladkale tudi v igralnicah. Pustni torek je minil v znamenju druženja, pesmi, smeha, ponosnih starih staršev in srečnih otrok, ki so v svojih pustnih preoblekah kar žareli od igrivosti in navdušenja. Ta dan bo zagotovo vsem nam ostal v lepem spominu. Strokovne delavke vrtca Krka V vseh treh oddelkih enote Sonček Zagradec, vrtec Ivančna Gorica, smo se na pustni čas pripravljali že mesec dni prej. Spoznavali smo tradicijo pusta, tradicionalne pustne maske in tudi take, ki so odraz sodobnega časa. Ker je igra naše vodilo aktivnega preživljanja časa, smo se soglasno odločili za enotno skupinsko masko. Kogar je takrat pot zanesla mimo vrtca, je lahko že od zunaj začutil utrip pradavnine. Spretni prsti strokovnih delavk so sešili kostume po željah otrok. In potem smo čakali. Končno ga tudi dočakali- pustni dan. V pustni povorki smo se odpravili po Zagradcu, kjer so nas pozdravljali prijazni krajani. Vrhunec dogajanja pa se je zgodil pred kulturnim domom. Na povabilo se je zbrala množica staršev in starih staršev, tudi pustne šeme so bile vmes! Otroci so se pod okriljem vzgojiteljic predstavili v ljudski rajalni igri Potujemo v Dino vas, z deklamacijo Deset majhnih dinozavrov (S. Lock) ter priredbo pesmi Dino ples (A. Kolman). Bliskavice so se iskrile in spraševali smo se, kako bi se ob tem odzvali pravi dinozavri! Na koncu so se domači pomešali med mlade pustne »dino« šeme in vsi skupaj smo zarajali ob znanih otroških pesmih. Plesali, rajali ter se smejali bi lahko še tri dni, vendar so nas prazni želodčki začeli opozarjati, da se bo treba počasi odpraviti nazaj v vrtec. Za piko na i smo se posladkali s slastnimi krofi in v en glas zaključili, da smo pomlad uspešno v naše kraje priklicali! Strokovne delavke vrtca Sonček Zagradec 22 Šolstvo marec 2025 številka 3 SREDNJEŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Na SŠ Josipa Jurčiča imamo odlični strelki, strelca in lokostrelko Meseca marca so nas z odličnimi rezultati razvajali strelci z zračnim orožjem in lokostrelka, dijakinje in dijak Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Najprej je v Vojniku na Štajerskem potekalo državno tekmovanje za srednje šole v lokostrelstvu. Udeležila se ga je tudi naša dijakinja 1. letnika gimnazije Alenka Šmit, ki je v disciplini sestavljen lok osvojila odlično 3. mesto. Za ta dosežek ji iskreno čestitamo! Nato je v Ljubljani potekalo še srednješolsko tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem za ljubljansko in obljubljansko regijo. Izjemen uspeh so dosegli dijak Timotej Slak ter dijakinji Lana Kužnik in Tjaša Kužnik. Postali so ekipni področni prvaki, poleg tega pa so dosegli še odlične posamične uspehe: Timotej Slak je postal področni prvak v streljanju z zračno pištolo, obenem pa je osvojil še 3. mesto v streljanju z zračno puško. Lana Kužnik je postala področna prvakinja v streljanju z zračno puško, Tjaša Kužnik pa je v isti disciplini osvojila 3. mesto. Omenjeni dve dekleti sta tudi mladinski državni reprezentantki, ki sta se pred kratkim uspešno nastopili na evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Vsi trije pa so se uvrstili na državno finalno tekmovanje, kjer bodo med glavnimi favoriti tako v ekipni kot posamični konkurenci. Simon Bregar Maškare v enoti Miška v Stični Letos smo se v enoti Miška za pusta spremenili v pravljične miške. Starejši otroci so izbrali pravljico Pekarna Mišmaš, mlajši Sapramiško. Otroci so po zmožnostih sodelovali pri izdelavi kostumov, poslikavanju ogrinjala in ušes. Po želji so si izbrali barvo kostuma. V vrtcu smo si izdelali pravo pekarno. Naredili smo peč in leseni lopar za podajanje kruha v peč. Oblikovali smo slano testo ter ustvarjali različne pekovske izdelke: kruh, žemlje, preste, kekse ... Izdelali smo butarice iz vejic ter se igrali igre vlog (peki, prodajalci kruha in izdelkov). Spekli smo prave žemlje z različnimi semeni ter jih z veseljem pojedli v vrtcu za malico. Projekt smo zaključili z rajanjem mišk v vrtcu in pustnim sprehodom po Podružnični šoli Stična in Gabrju, kjer smo obiskali in presenetili naši upokojeni vzgojiteljici Zdenko in Marto. vzgojiteljica Tadeja Babič Turistično društvo Ambrus Vas vabi k udeležbi na 16. velikonočni bazar, ki bo potekal 6. aprila 2025 med 9. in 13. uro v centru Ambrusa. Vljudno vabljeni, da se predstavite s svojimi izdelki. Svojo udeležbo potrdite najkasneje do petka, 4. aprila 2025, na 031 608 567 (Nuša Jaklič) ali na e-naslov: anuska.jaklic@gmail.com. Priprava stojnic in klopi se bo pričela eno uro pred prireditvijo. Za okrasitev in pogrinjke poskrbi vsak razstavljavec sam. Priporočamo udeležbo z izdelki domače in umetnostne obrti, velikonočnimi izdelki in motivi, kulinaričnimi dobrotami ter drugimi artikli, vezanimi na tematiko dogodka. Zaželeno je, da imate urejene papirje za opravljanje dejavnosti. Pristojbine ni. Groš cveti v pomladi V GROŠ-u smo zimo začeli preganjati ob dobrih glasbenih ritmih, smučarske palice smo zamenjali za pustne krofe in dišeče tulipane v pozdrav pomladi. Grošev oder se je ponovno ogrel z otvoritvijo že četrte edicije Mixtape @ GROŠ. Za nami sta že prva dva koncerta letošnjega sklopa. V marcu sta v petek, 14. 3., v ritmih indie rocka in popa večer popestrili skupini Lelee in Fed Horses. Ob zvokih glasbe je vse obstalo, razen naših plešočih obiskovalcev. Če te tokrat ni bilo z nami, se pripravi na petek, 4. 4. K nam se vrača dvojec Um in Kuma, ki nikoli ne ostane brez besed. Za njima pa na oder prihaja slovenska glasbena skupina Prismojeni profesorji bluesa, ki igra blues, funk, r&b in podobne zvrsti, ki nas spominjajo na glasbo šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Karte so za 10 € že dostopne na spletni strani Olaii, člani ŠK GROŠ pa jih za 5 € lahko prevzamete v času naših uradnih ur. Kako drugače kot s krofi bi lahko še pregnali zimo in vstopili v rožnato pomlad? V torek, 4. 3., smo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje mimoidočim delili slastne krofe. Prepoznal si nas lahko pod specialno krofno enoto ŠK GROŠ na lovu za skrivnostnim primerom izginotja krofov. Si bil morda tudi ti eden izmed osumljencev? Po napornem preganjanju zime pa smo se 8. 3. spomnili še na naše dame in jim polepšali dan z deljenjem tulipanov. V Grošu letni časi ne veljajo – poletje pride, ko si ga želimo. Tako so v petek, 7. 3. naše prostore tudi pozimi napolnili narodno-zabavni ritmi, za žur do jutranjih ur pa je poskrbela energična štiričlanska zasedba Foksnerji. Na račun pa so prišli tudi ljubitelji piva in iger, ki so se lahko s svojo natančnostjo in strategijo pomerili v napetem »beer pong« turnirju. Če pa si želiš v aprilu razgibati svoje možgančke, jih lahko 10. 4. preizkusiš na našem Pub kvizu. Hitro poišči še dva prijatelja, sestavi ekipo, kateri nujno določite hudo ime in se nam skupaj pridružite na večeru zabave in dobre družbe. Prijave ekip na dogodek so obvezne, tako da le spremljaj naš Instagram profil in spletno stran, da pravočasno izveš, kdaj se odprejo. S prihajajočimi meseci predstavljamo nov sklop delavnic in predavanj o karieri, mentaliteti in osebni rasti, Groštopija. V aprilu nas čakata že prvi dve predavanji, ki sta namenjeni tako našim članom kot širši populaciji. Če si želiš naučiti česa novega o sebi in usvojiti tehnike, ki ti pomagajo pri spoprijemanju s kariernimi in osebnimi izzivi, se udeleži čisto prve Groštopije na temo čuječnosti, ki bo v soboto, 12. 4., ob 16. uri in druge na temo spoprijemanja s stresom v torek, 22. 4. Udeležba je povsem brezplačna, potrebna pa je predhodna prijava. Več informacij o vsebini in prijavi objavimo kmalu na našem Instagram in Facebook profilu ter na naši spletni strani. Tudi letos smo v sodelovanju z Rdečim Križem Slovenije razpisali Groševe štipendije, za nudenje finančne pomoči študentom in dijakom, ki to potrebujejo. Razpisali smo 8 štipendij za študente v vrednosti 250 € in 5 mest za dijake v vrednosti 150 € za posamezno štipendijo. Zakaj pa poleg omenjenega postati GROŠ član? Že samo zaradi neštetih ugodnosti! Brezplačen tisk in vezava, cenejši fitnes … V naš nabor športnih aktivnosti pa smo poleg tedenske rekreacije, ki poteka vsako sredo med 19:00 in 20:30 v športni dvorani Žalna, dodali še plesno rekreacijo s Spotom. Si želiš popestriti svoje četrtke z energičnimi plesnimi ritmi in se ob tem še rekreirati? Pridruži se nam v Plesnem studiu Spot Grosuplje, kjer bomo vsak četrtek odkrivali nove plesne stile! Cena je za člane Groša, s predložitvijo kupončka, 30 € na mesec. Več informacij in prijave najdeš na Instagram profilu @plesnistudiospot. Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 18.00 do 20.00 v Grosuplju, Industrijska cesta 1G I torek od 18.00 do 20.00 v Ivančni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17 I četrtek v Jakličevem domu, Videm 34 po dogovoru. Facebook: GROŠ študentski klub I Instagram: @sk.gros I spletna stran: www.klub-gros.si Maja Jančar in Erika Dizdarević, ŠK GROŠ 24 Kultura marec 2025 številka 3 Gore, zgodbe in življenje – večer z Antonom Tončem Žunterjem na Muljavi V petek, 14. februarja 2025, je Kulturni dom na Muljavi zaživel v duhu gorništva, zgodb in globokih življenjskih razmislekov. Anton Tonč Žunter, predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala – zveze gorniških klubov, je občinstvu predstavil svojo knjigo Midva, Njemu, ki me je izbral za ta svet. Dogodek, ki sta ga organizirala Knjižnica Ivančna Gorica skupaj z Gorniškim klubom Velika Gora in Gorniškim klubom Limberk, je pritegnil številne obiskovalce. V uvodu jih je pozdravil podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Večer je popestril moški pevski zbor Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava pod vodstvom Majde Adamič, ki je s svojo mogočno izvedbo dvignil vzdušje, še posebej ob uvodni Zdravljici Franceta Prešerna, pri kateri so se jim pridružile tudi članice mladinskega zbora. Večer ni bil le literarni dogodek – bil je tudi poklon gornikom in gorništvu, ki v Sloveniji uživa dolgo tradicijo. Letos mineva 104 leta od ustanovitve Turistovskega klu- ba Skala, predhodnika današnjega Slovenskega gorniškega kluba Skala- zveze gorniških klubov, kamor spadata tudi Gorniški klub Limberk in Gorniški klub Velika Gora. Tonč Žunter je slikovito predstavil bogato zgodovino in pomen gorništva v sodobnem času. S svojo pripovedjo je segel globoko v preteklost in obenem pokazal pot v prihodnost. V imenu Gorniškega kluba Limberk je nekaj besed zbranim namenil predsednik Janez Mežan, o pomenu dogodka in povezovanja gorniških skupnosti pa je govoril Rajko Peterlin, predsednik Gorniškega kluba Velika Gora ter pobudnik in glavni organizator srečanja. Tonč Žuntar je prijeten sogovornik, poln zgodb, ki jih prijatelji radi po- slušajo. Po njihovi spodbudi se je odločil začeti pisati. Vendar pa so bile zgodbe le okvir. V resnici je želel raziskati svoj odnos do smrti, ki čaka vsakogar in hkrati do svetosti in nedotakljivosti človeškega življenja, ki je danes pogosto zlorabljeno. V življenju je imel tri velike ljubezni: gore, medicino in kmetovanje, ki še vedno oblikujejo njegov vsakdan. Njegovo življenje je zaznamovala nesreča na Raduhi februarja 1978, ko je doživel smrtno nevarno poškodbo, vendar mu je čudežno uspelo preživeti. Ta izkušnja mu je odprla oči za trpljenje, smrt in dragocenost življenja. Z občinstvom je delil anekdote iz zdravniške prakse, včasih tragične, drugič humorne, skozi katere se je občutila ljubezen do ljudi, ki jih je zdravil. Predstavil je svojo hipnoterapevtsko prakso, s katero pomaga ljudem, ki jih je strah – strah pred življenjem, prihodnostjo, ljubeznijo, pa tudi pred bolečino in izgubo. Ti ljudje, ne da bi vedeli, v življenju največ izgubljajo. Spregovoril je o gorniških odpravah ter zanimivih projektih v domačem kraju, med drugim tudi o edinstvenem tekmovanju gorskih nosačev, kjer tekmovalci s povečevanjem teže tovora izboljšujejo rezultat časa vzpona. Anton Tonč Žunter je spoštovana osebnost v Lučah ob Savinji, kjer živi na kmetiji. Od sredine sedemdesetih let je tu vodil ambulanto splošne prakse vse do upokojitve leta 2009. Poleg svoje zdravniške prakse je bil tudi strasten alpinist in gorski reševalec, ki je spremljal alpiniste na šestih odpravah v Himalajo in petih v Ande, kar mu je prineslo neprecenljive izkušnje in vpogled v ekstremne razmere, v katerih človek preizkusi svoje meje. Bil je predsednik Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, delegat v Zboru občin Skupščine Republike Slovenije kot zastopnik občine Mozirje, predsednik sekcije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve za Zahodno Štajersko, predsednik Gorniškega kluba Savinjske doline. Njegovo dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo je bilo nagrajeno z mnogimi priznanji, med drugim z častnim znakom svobode Republike Slovenije, Hipokratovim priznanjem in nazivom častnega občana občine Luče. Večer na Muljavi ni bil le predstavitev knjige. Bilo je srečanje ljudi, ki jih povezuje ljubezen do gora, preizkušenj in zgodb, ki jih piše življenje. V dvorani je vladal občutek spoštovanja, povezanosti in hvaležnosti, kar je dokaz, da prava gorniška pot ni le tista, ki vodi na vrh, temveč tudi tista, ki nas povezuje med seboj. Magdalena Butkovič Feri Lainšček s publiko delil svojo življenjsko zgodbo Feri Lainšček, priljubljeni prekmurski pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist, je v sredo, 19. februarja 2025, gostoval v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. S publiko je delil zgodbe in izkušnje, ki so ga v več kot Feri Lainšček štirih desetletjih ustvarjanja oblikovale v človeka, kakršen je danes. Srečanje, ki ga je Knjižnica Ivančna Gorica organizirala skupaj s Krajevno skupnostjo Šentvid pri Stični, je glasbeno obarval Mladinski pevski zbor Osnovne šole Ferda Vesela z zborovodkinjo Simono Zvonar, na klavinovi jih je spremljal Peter Berložnik. Lainšček je izjemno vsestranski ustvarjalec in z njegovimi deli se srečujejo tako starši, ki berejo pravljice in pesmi svojim otrokom, kot tudi šolarji, odrasli bralci romanov in poezije, njegova besedila poznajo ljubitelji šansonov in popevk, radijskih iger in filmov. Danes živi in ustvarja v Murski Soboti, sicer je rojen v vasi Dolenci na Goričkem, lučaj od meje z Madžarsko. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, v Ljubljani je študiral novinarstvo. Njegova bibliografija obsega več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med katerimi je 30 romanov, ki so večinoma prevedeni v tuje jezike. Za svoja dela je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2021 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kresnika je prejel dvakrat, za romana Namesto koga roža cveti in Muriša. Večernico je prejel za knjigo pravljic Mislice, desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški. Z romanom Kurji pastir je bil znova uvrščen med pet finalistov za nagrado kresnik. Večkrat je dobil nagrade za besedila na Festivalu narečnih popevk, prav tako je bil z vesno nagrajen scenarij za film Hit poletja. Njegova literarna dela so doživela Mladinski pevski zbor Osnovne šole Ferda Vesela z zborovodkinjo Simono Zvonar in Peter Berložnik na klavinovi kar šest filmskih upodobitev: Hal- tem času praktično ni več živih, ki gato, Hit poletja, Petelinji zajtrk, bi mu lahko podrobno opisali to obŠanghaj, Mokuš, Traktor, ljubezen dobje njegovega življenja. in rock’n’roll. Zadnje desetletje ve- Na veliko veselje zbranih je Lainšček liko sodeluje s kantavtorico Ditko, s prebral nekaj svojih pesmi, eno celo katero je ravno sredi turneje Ljubim v prekmurščini. Kot zanimivost velja te, ljubezen. omeniti, da se je dogodka udeležil Na srečanju smo se veliko pogo- tudi njegov sovaščan iz Dolencev na varjali o trilogiji Kurji pastir (gre za Goričkem. knjige z naslovi Kurji pastir, Peteli- Gost je publiki priznal, da je v življenje jajce in Kurja fizika), ki jo je po nju imel srečo in pogum, da se je šestih letih intenzivnega pisanja za- po prvem romanu Peronarji (izšel je ključil lani. Trilogija govori o njego- leta 1982) odločil za pisanje, to delo vem otroštvu, začne se z njegovim ga osrečuje in dejansko omogoča, rojstvom in konča v prvih razredih da lahko živi od svojega ustvarjanja. osnovne šole. Do najzgodnejših spominov se je dokopal z Jungovo Janja Ambrožič, metodo aktivne imaginacije, saj v Knjižnica Ivančna Gorica Ivan Sivec z nastopajočimi Ivancna goca 2025 POzabi vsE, r ves o spominU Kako deluje naš spomin? Zakaj se nekaterih stvari spomnimo za vedno, drugih pa ne moremo priklicati niti po nekaj sekundah? In – najpomembnejše – kako lahko svoj spomin izboljšamo? Pridružite se nam na zabavnem dogodku, kjer bo Nik Škrlec predstavil glavne poudarke svojega prvenca Pozabi vse, kar veš o spominu. Knjiga je poljudnoznanstveno raziskovanje spomina, ki združuje najnovejša psihološka dognanja in praktične napotke za vstop v svet tehnik pomnjenja. Dogodek pa je priložnost za druženje in širjenje obzorij. Nik je pripravil tudi nekaj presenečenj za vse prisotne, da bo srečanje nepozabno! V svojem nastopu bo Nik razkril uvide tako iz svojega poklica, kjer se zanaša na natančno pomnjenje, kot tudi iz svojih spominskih podvigov in strokovne literature. Gotovo vam bodo spremenili vaš pogled na spomin in vam pomagali, ne glede na to ali ste v šoli, na fakulteti, v službi ali ponosno upokojeni. Spomin uporabljamo in krepimo ves čas. Neverjeten je. Z nami je v službi, šoli, prostem času in celo, ko spimo. Povezan je z našo identiteto, samopodobo, ustvarjalnostjo in tudi učnim uspehom. Dobro je, če ga razumemo in znamo uporabljati. Ne zamudite priložnosti za navdihujoče srečanje in uporabne nasvete za vsakdanje življenje! O AVTORJU KNJIGE = PREDAVATELJU Nik Škrlec je igralec, TV-voditelj in strasten raziskovalec spomina. S svojo radovednostjo in nenehno željo po odkrivanju meja človeškega uma se je poglobil v svet pomnjenja ter postal eden vodilnih ambasadorjev mnemotehnik in miselnih veščin pri nas. V prvencu Pozabi vse, kar veš o spominu združuje poljudnoznanstveni vpogled v delovanje spomina in praktične metode za njegovo izboljšanje. Nik je znan po svojih spominskih podvigih, kot so slepo sestavljanje 9 rubikovih kock, rekord v recitiranju 3141 decimalk števila pi in zmaga na državnem tekmovanju v pomnjenju, pa tudi po njegovem radovednem duhu in sposobnosti, da kompleksne teme predstavi na zanimiv in dostopen način. To je recept za navdihujoč dogodek! To rubriko bo odprla pesniška zbirka Dragice Šteh Ta pesem je zate, ki je izšla v letu 2024. Pesniška zbirka Dragice Šteh Ta pesem je zate je svojevrsten literarni zagovor človeka in človečnosti. Gre za pesniško spodbudo slehernemu bralcu, o Ta pesem je ...knjige. Začetni čemer govori že naslov in hkrati osrednjimisel, cikel 32 pesmi nosi ki hoče živeti, naslov Ta pesemsanjati jesrečo, zate. Avtorica v v ljubezen verjeti, teh ciklu nagovarja pravzaprav sleje hernega človeka:tačas,pesem najprej samo sebe in vse iskalce resnice, in smimed nekoč svetlobe in nekje, je reka, pa tudi vse, ki so sla, trpeče, tavajoče že našli … Poezijajeje sonce, tega cikla je vedno moč znova najdevanjein srce. miru sredi nemira, luči sredi teme, upanja sredi brezupa, veselja sredi žalosti. Cikel Dvojina Dragica Šteh vsebuje predvsem ljubezenske pesmi, poglavje Spominjanje pa je še posebej osebno in avtobiografsko, saj je posvečeno avtoričinim bližnjim, ki so že odšli. V ciklu Rodna gruda beremo navdihujoče domoljubne pesmi. V Premislekih so zapisane vsebinsko pronicljive in duhovno bogate pesmi, v katerih se zrcali pogled pesnice na življenje: na sebe, ljudi, naravo, Boga. Cikel Prosto po … sestavljajo prepesnjene umetnine znanih slovenskih pesnikov, Vodnika, Pavčka in Minattija. Pesniško zbirko sklene poglavje Tu zdaj, v katerem so izpostavljene predvsem različne pasti zaslonov. Pričujoče pesmi so brez dvoma obogatitev ne samo občinskega, pač pa tudi širšega slovenskega pesniškega prostora, predvsem tistega, ki je napolnjen z lepoto, smislom in zaupanjem v višje dobro. Dragica Šteh, ambasadorka občine Ivančna Gorica, je sicer že uveljavljena pesnica. Svoje pesmi za odrasle je prispevala za knjigo Čez leto dni (2018), leta 2020 pa je nastala pesniška zbirka Vse ostalo, kot odmev na epidemijo korona virusa. Štehova je leta 2021 napisala tudi pesem leta z naslovom Čas. Roman Rozina, Knjižnica Ivančna Gorica l  = znanjE znanje = l  Glasbeni abonma Ivancna Gorica 2025 ‹ lPdavanje V Klasju začenjamo z novo, knjižno rubriko, v kateri bomo predstavljali domoznanske, torej domače knjige, ki so jih napisali avtorji s področja občine Ivančne Gorice oz. govorijo o naših krajih in ljudeh. Ta pesem je zate je veliko potoval po Sloveniji in spoznaval ljudi in njihove zgodbe. Tudi na teh srečanjih se je utrnila kakšna ideja za knjige, čeprav je poudaril, da nima težav s tem, nasprotno, idej je vedno več kot pa časa za njihovo realizacijo. Pojasnil je, da se pred samim pisanjem zgodovinskih in biografskih romanov temeljito posveti raziskovanju tematike, kar pomeni, da poišče strokovno literaturo na temo, o kateri piše, strokovnjake, vzame si pa tudi čas, da obišče kraje, ki se znajdejo v knjigah. Na srečanju je nekaj več besed namenil zadnjima dvema uspešnicama, Naplavina davnega spomina in Moja lepa Ukrajinka, z zbranimi pa je delil tudi spomine na nastanek treh knjig, ki govorijo o možeh iz občine Ivančna Gorica, o Tonetu Kozlevčarju (Pesem je sonce), Janezu Ciglerju (Povest o Janezovi sreči) in Josipu Jurčiču (Prvi pomladni cvet). Dogodek je moderirala Anita Globokar, z Ivanom Sivcem se je pogovarjala Janja Ambrožič. Janja Ambrožič, Knjižnica Ivančna Gorica Beremo domače – predstavljamo knjižne novosti s področja naše občine IL DIVJI PREDAVATELJ: NIK ŠKRLEC Za mlade in odrasle 9. april 2025, ob 17.30 Knjižnica Ivančna Gorica OB SPREMLJAVI BANDA PROSIMO ZA PRIJAVE do 7. aprila 2025 zkd.ivancnagorica@gmail.com 041 328 141 5. 4. | 19.30 ˇ KD ŠENTVID PRI STICNI VSTOP PROST Foto: Rok Deželak in sicer red za zasluge za narod. V obrazložitvi je zapisano, da ga je prejel za »izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest’«. Za zakladnico glasbenih besedil je prejel Souvanovo nagrado za življenjsko delo, postal je častni član Društva pesnikov slovenske glasbe. Imenovan je bil za častnega občana Občine Kostel. Leta 1996 je dobil Terseglavovo priznanje za odstiranje tem zamolčane slovenske zgodovine. Publika v Zagradcu je spoznala pisatelja v zelo različnih pogledih, saj je delil spomine iz različnih obdobij. Tako smo izvedeli, da je kot majhen fantič v Mostah pri Komendi komaj čakal, da je po radiu lahko poslušal radijske igre in glasbene oddaje, kasneje, ko je že delal na Radiu Ljubljana, pa je imel možnost spoznati ljudi, ki so ustvarjali tiste oddaje. Na nacionalnem radiu je preživel vso delovno dobo, začel je kot tehnik, ko je diplomiral na slavistiki, pa se je pridružil dokumentarno-feljtonskemu uredništvu, kjer je sprva delal kot novinar in pozneje kot urednik. Kasneje je tudi magistriral s področja etnologije. Kot novinar 25 Dragica Šteh Ivan Sivec v Zagradcu V Kulturnem domu Zagradec smo v četrtek, 13. marca 2025, gostili pisatelja Ivana Sivca, ki je predstavil delček svojega izjemnega opusa – 192 knjig in več kot 3.000 glasbenih besedil. Sivec je eden najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, kar dokazujeta statistika izposoje njegovih knjig v knjižnicah (več kot 40.000 izposoj na leto) in število natisnjenih knjig (več kot 400 tisoč izvodov). Srečanje so obogatili pevci Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Zagradec in Zagraški muzikanti pod vodstvom Roberta Kohka. Dogodek je Knjižnica Ivančna Gorica organizirala v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Zagradec. Velja omeniti, da je več Sivčevih knjig prevedenih v nemščino, angleščino in italijanščino. Na željo bralcev je svoje knjige predstavil v več kot 1100 krajih po Sloveniji in po svetu. Po njegovih štirih romanih: Pozabljeni zaklad, Vlomilci delajo poleti, Zakleta bajta in Princ na belem konju so bili posneti celovečerni film in televizijske nadaljevanke. Dobil je več vidnih nagrad, najvišje državno odlikovanje pa leta 2019, Kultura številka 3 marec 2025 INFORMACIJE in REZERVACIJE zkd.ivancnagorica@gmail.com zkd.prijetnodomace.si 26 Kultura Kratke iz knjižnice Ivančna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www.gro.sik.si FB: Knjižnica Ivančna Gorica IG: knjiznicaivancnagorica BEREMO DOMAČE – Z 8. februarjem smo začeli šesto sezono domoznanske bralne značke. Bralni seznam in informativno zgibanko lahko prevzamete v knjižnici pri izposojevalnem pultu. Bralna značka bo potekala do 31. oktobra 2025, zaključna prireditev s podelitvijo priznanj pa bo novembra letos. ESEJ NA MATURI – Kot prejšnja leta tudi letos organiziramo priprave za esej na maturi za maturante, ki jih vodi pisatelj, literarni kritik in novinar Andrej Tomažin. Napolnili smo dve skupini, ki se bosta sestali po štirikrat. ŠAH v knjižnici za vse generacije (od 7. leta dalje) v sodelovanju s Šahovskim klubom Višnja Gora-Stična v naši knjižnici poteka vsak petek ob 17. uri. POČITNICE V KNJIŽNICI so lahko zelo zabavne, to so spoznali tudi osnovnošolci, ki so k nam prihajali med zimskimi počitnicami. Prvi dan sta nam popestrili ustna higieničarka Simona in njena asistentka Urša (Ustni wellnes Vesel) ter preko slikanice Pustolovščine zobnega škrata Svetlina otrokom in peščici staršev, ki so ostali na dejavnosti, predstavili pravilno čiščenje zob ter ostale zdrave navade za lep nasmeh in zdrav razvoj zob. Drugi dan so otroci skupaj s knjižničarkama Petro in Marušo P. ponovno zapolnili prireditveni prostor knjižnice in s pravljico o radovedni lisici spoznali pomembne zgradbe ter ustanove (npr. muzej, zdravstveni dom, knjižnico …) v občini Ivančna Gorica. Tretji dan je v okviru rednih slovensko-angleških ur pravljic knjižničarka Maruša J. otroke skozi pravljico in igro naučila angleške izraze za zimske aktivnosti (kepanje, smučanje, drsanje …). Skupaj smo ustvarili čudovite spomine in se naučili veliko novega. ZBORNIK TREH OBČIN – V tem mesecu je izšel nov, že 33. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ki prinaša informacije z območja vseh treh občin. Gre za izjemno pomembno gospodarsko, kulturno in zgodovinsko kroniko. BIBLIOPEDAGOŠKE DEJAVNOSTI ZA VRTCE - V teh dneh našo knjižnico skorajda vsak dan obiščejo najmlajši, kakšen dan pa se v vrtce odpravimo mi, saj v tem obdobju potekajo bibliopedagoške dejavnosti za otroke iz javnega in zasebnih vrtcev v naši občini. Veseli smo, da veliko otrok, ki nas dopoldne obišče v družbi vzgojiteljic, popoldne z navdušenjem v našo knjižnico pripelje starše, da se vpišejo v knjižnico, potem pa skupaj izberejo tudi knjige za domov. NA JURČIČEVEM POHODU se je knjižnica, kot je že v navadi, predstavljala na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Hvala vsem tistim, ki ste se ustavili na naši stojnici, si izbrali Jurčičeve misli, rešili nagradni knjižni kviz in si ogledali kamišibaj. marec 2025 številka 3 Tretji koncert orgelskega cikla v Šentvidu s Tomažem Sevškom Šramelom V nedeljo, 16. februarja 2025, se je v župnijski cerkvi sv. Vida s tretjim koncertom zaključil orgelski cikel Zvočne impresije romantike. V župniji so s podporo ZKD Ivančna Gorica, Luke Posavca, umetniškega vodja koncertnega cikla, in prizadevnih župljanov ob zaključenem projektu postavitve novih orgel pripravili ciklus treh orgelskih koncertov. V njem se je oktobra predstavil mednarodno uveljavljeni orgelski virtuoz in mojstrski improvizator Martin Sturm, sledil je adventno obarvani koncert Krčanke Danijele Slana, zaključil pa se je s priznanim slovenskim orgelskim poustvarjalcem in čembalistom, Tomažem Sevškom Šramelom. Slednji je koncertni ciklus obogatil tudi z zvoki zgodovinskega glasbila, francoskega umetniškega harmonija. Obe glasbili od izvajalca zahtevata poglobljeno znanje zgodovine ter umetnosti registriranja in veliko truda. Na vseh treh koncertnih večerih smo doživeli presežnost izvajanih glasbenih mojstrovin, dovršenost orgelske igre vseh treh ustvarjalcev ter lepoto in bogastvo zvočnosti novih šentviških orgel, kar je publika nagradila z navdušenimi aplavzi in stoječimi ovacijami. Tomaž Sevšek Šramel, ki je zaključil letošnji cikel, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi od pozne renesanse do glasbene avantgarde. Redno nastopa z orkestrom Slovenske filharmonije in orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom mednarodno uveljavljenih dirigentov. Koncertiral je na več znanih zgodovinskih orglah, tudi na najstarejših orglah na svetu v Sionu (Švica), Schnitgerjevih orglah v Weenerju (Nemčija) ter renesančnih orglah v Valvasonu in Mantovi (Italija). Veliko se ukvarja s klavikordom in pozabljenim glasbilom, francoskim umetniškim harmonijem, ki smo ga slišali tudi na tokratnem koncertu. Kot soustanovitelj ansambla za staro glasbo musica cubicularis je nastopal z vodilnimi tujimi specialisti na festivalih stare glasbe v Sloveniji, Italiji, Nemčiji, Španiji, na Hrvaškem in na Češkem. Sodeloval je v mnogih mednarodnih projektih s priznanimi vsestranskimi umetniki. Tomaž Sevšek Šramel je študiral orgle in čembalo pri priznanih strokovnjakih za staro glasbo v Freiburgu ter ZDA. Sedaj poučuje orgle na Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik in čembalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Je aktiven organizator glasbenega življenja. Več let je bil strokovni tajnik Tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) in predsednik Slovenskega orgelskega društva. Soustanovil je zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis in spodbudil nastanek skupine Orgle- BRALNI KLUB se bo srečal spet v torek, 25. marca 2025, ob 17. uri. ANGLEŠKA URA PRAVLJIC bo spet na sporedu v sredo, 26. marca 2025, ob 17. uri. OSTATI ZDRAV je niz predavanj Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica v naši knjižnici. V sredo, 2. aprila, ob 18. uri bomo govorili o tem, kako obvladati zvišan holesterol in zaščititi svoje srce. Prijave niso potrebne. Vabljeni! ANDERSENOVA URA PRAVLJIC OB KAMIŠIBAJU – Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki ga praznujemo na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena (2. april) naša knjižnica vabi najmlajše na Andersenovo uro pravljic ob kamišibaju. V torek, 1. aprila 2025, ob 17. uri vabljeni v Knjižnico v Zagradcu, v ponedeljek, 7. aprila 2025, ob 17. uri pa se dobimo v prostorih knjižnice v Ivančni Gorici. BRALNI KLUB ZA MLADE, ki ga vodi Andreja Robek Perpar, bo letošnjo sezono zaključil s posebno gostjo – Nino Osenar Kontrec. Učenci zadnje triade vabljeni, da pridete 7. maja 2025, ob 17.30 v knjižnico, do takrat preberite knjigo Ivana Sivca Faktor X. Vabljeni! TRAVNIŠKE ZGODBE je naslov predstave za otroke, s katero bomo v četrtek, 10. aprila 2025, ob 18. uri v Kulturnem domu Šentvid pri Stični zaključili letošnjo sezono pravljic. Z nami bo Gledališče Pravljičarna. Kot vsi ostali naši dogodki je tudi ta brezplačen. Vabljeni! kids Slovenija. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani mu je leta 2014 podelila naziv docenta. Intenzivno se posveča sodobni glasbi, za njim pa so mnoge prve izvedbe in snemanja del znanih skladateljev. Na koncertu smo v izvedbi Tomaža Sevška Šramela prisluhnili delom Johanna Sebastiana Bacha in glasbi poznoromantičnih skladateljev, ki jih je med koncertom za lažje spremljanje opisal kar izvajalec sam. Poslušalce pa je posebej očarala in nagovorila izraznost francoskega umetniškega harmonija. Pretanjena zvočnost in mojstrske izvedbe so nas popeljale v presežni svet Med nebeško eteričnim in peklensko morbidnim, kot je koncertni večer pomenljivo naslovil izvajalec. Simona Zvonar Foto: Gašper Stopar marec 2025 številka 3 Kultura »Rastem s knjigo« v Knjižnici Ivančna Gorica v šolskem letu 2024/25 27 »Rastem s knjigo« je nacionalni projekt širjenja bralne kulture, ki mladim omogoči obisk splošne knjižnice, seznanitev z njenim delovanjem, v dar pa dobijo tudi knjigo, ki jo financira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. V Knjižnici Ivančna Gorica smo februarja in v začetku marca 2025 sprejeli 20 skupin sedmošolcev in srednješolcev. Obiskalo nas je 9 skupin sedmošolcev (214 učencev) iz Stične, Višnje Gore, Zagradca in Šentvida pri Stični ter 11 skupin 1. letnikov srednješolcev (180 dijakov) – iz Srednje šole Josipa Jurčiča in Šolskega centra Višnja Gora. Učenci in dijaki so spoznali knjižnico, postavitev gradiva in njene dejavnosti: najprej prek igre iskanja knjig (knjižni detektiv) pa tudi skozi predstavitev knjig, ki so jih dobili kot dar: osnovnošolci knjigo Mateje Gomboc Sposojena babica Štefi, srednješolci pa delo avtorjev Aksinje Kermauner in Silvestra Vogrinca Orfejeva lira. Seznanili so se tudi s Cobissom in drugimi spletnimi orodji za iskanje in branje knjig. Posebna zahvala gre šolskim knjižničarjem in učiteljem, s katerimi že vrsto let zelo dobro sodelujemo, saj učence in dijake pripravijo na obisk knjižnice in jih spremljajo na poti poglabljanja bralne kulture. Roman Rozina, Knjižnica Ivančna Gorica Vabilo na predavanje ''Ko pater poprime za puško'' »Ku en šaltin« V petek, 31. januarja 2025, so pevke Ženskega pevskega zbora KD Vidovo priredile letni koncert z naslovom Ku en šaltin. Naslov koncerta spodbudi radovednost – le kaj pomeni ŠALTIN? Beseda šaltin ima koren v italijanski besedi salto, ki so ga Primorci izgovarjali narečno šalto in pomeni obrat, hiter poskok, plesni korak ... V prvem delu koncerta so se na odru samostojno predstavili gostiteljice in oba gostujoča pevska zbora – MoPZ KD Vidovo in MoPZ Ambrus; v drugem delu pa so pevke ŽePZ KD Vidovo nastopile z društvenimi kolegi iz moškega zbora in skupaj so nam predstavili venček istrskih ljudskih z naslovom Pesmi od ljubezni do kafeta v priredbi Alda Kumarja. Omenjene pesmi so nam poslušalcem pričarale spomine na druge čase, druge kraje in drugačno življenje. Z njimi smo se (vsaj starejši) spo- Ob pogledu na samostane redko pomislimo na orožje in bitke. Vendar pa so se ob turških vpadih tudi menihi znašli v situaciji, ko so se morali boriti za lastno življenje. Na predavanju »Ko pater poprime za puško« bo predstavljeno, kako so se proti turškemu napadalcu organizirali samostani na Slovenskem. Obramba samostana bo predstavljena z več vidikov: Kako je na obrambo samostanov vplivala lega, katero orožje so uporabljali branilci, ter ključno - kdo je branil samostane. Predaval bo diplomirani zgodovinar Svit Podgornik iz Šentvida pri Stični. Več informacij in prijava na: info@mks-sticna.si. mnili, da se je včasih kava kuhala povsem drugače. Mame so doma spražile ječmen, cikorijo in nato zmlele zrnja. Kavo so zakuhale na štedilniku na drva in potem je cela kuhinja dišala. Ooo, kako je dišalo po beli kavi! Pesmi so priklicale spomin na toploto kuhinje, mamo v predpasniku z ruto na glavi in skodelico kave. Poslušalke in poslušalci smo na koncertu uživali. To je bil večer potovanj v drugi čase, kraje brez elektronskih naprav in v družbi dobrih ljudi, kaj lepšega za zaključek delovnega tedna. Se vidimo na naslednjem koncertu! Tanja Lušina, Kulturno društvo VIDOVO Združeni moški pevski zbor AD HOC na festivalu v Budimpešti Združeni moški pevski zbor, v katerem nastopajo pevci MoPZ KD Vidovo, MoPZ Dob, Oktet KD Stična točka, bivši člani MePZ Lubnik ter ostali pridruženi člani, se je 14. marca spet podal v tujino, natančneje v Budimpešto na Madžarsko, kjer je potekal festival Slovenija v Budimpešti, ki je del organizacije Si.in, ki organizira festivale za slovenska kulturna društva v več državah. Pobudnik našega sodelovanja je dolgoletni zborovodja MoPZ KD Vidovo Urban Tozon. Do sedaj smo organizirali kar nekaj skupnih koncertov v naši bližini in drugih koncih Slovenije, ter lansko leto skupaj odšli v tujino, kjer smo nastopili na festivalu MMS v Bijeljini v Bosni in Hercegovini. Tam smo osvojili zlato medaljo in bili povabljeni, da nastopamo na zaključni prireditvi, kar je bila za nas posebna čast, saj izberejo samo najboljše. Tokrat smo se odločili, da bomo zapeli na prej omenjenem festivalu. Ogledali smo si Budimpešto peš in z avtobusa, kot tudi zvečer z ladje, kar je posebno doživetje, saj je mesto s te perspektive še posebej lepo. Poleg dveh nastopov, ko smo jih imeli v cerkvi sv. Ane in v čardi, smo za- peli tudi na ulici, ploščadi in parku, kar je bilo posebno doživetje, saj so ljudje kar ustavljali in nas snemali. Posebej so bili navdušeni nad vsem poznanimi Žabami. Na poti domov smo v prijetnem vzdušju sklenili, da se bomo še družili in skupaj prepevali. Za združeni zbor AD HOC Boris Sadar 28 Šport marec 2025 številka 3 Na podlagi 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20 in 3/22 – ZDeb in 37/24 -ZMat-B), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2025 (Uradno glasilo e-občina, št. 42/23), 12. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 35/19, v nadaljevanju: odlok) in Letnega programa športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2025 (sprejetega na 19. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, dne 19. 2. 2025) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2025 1. Izvajalec javnega razpisa: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih področij športa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa: a) ŠPORTNI PROGRAMI - prostočasna športna vzgoja otrok in mladine - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - kakovostni šport - vrhunski šport - šport invalidov - športna rekreacija - šport starejših b) ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI - posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi - redna vzdrževalna dela in obratovanje športnih objektov c) RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU - usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu d) ORGANIZIRANOST V ŠPORTU - delovanje športnih društev in zvez e) ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA - množične športno-rekreativne prireditve - občinske športno-promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov in ostalih področij športa: - športna društva in zveze športnih društev, - zavodi za šport po Zakonu o športu, - pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, - ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, - lokalne skupnosti, - zasebni športni delavci. Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ pred ostalimi izvajalci športnih programov, ki kandidirajo na javnem razpisu. Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, imajo, ne glede na prejšnji odstavek, pri izvajanju programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine pod enakimi pogoji prednost pred ostalimi izvajalci športnih programov. 4. Na javnem razpisu lahko kandidirajo izvajalci športnih programov in ostalih področij športa iz prejšnje točke, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so registrirani v Republiki Sloveniji in imajo sedež v Občini Ivančna Gorica, - pri zvezah športnih društev so ustanovitelji in njihovi člani samo društva s sedežem v Občini Ivančna Gorica, - športno dejavnost izvajajo pretežno na območju Občine Ivančna Gorica in pretežno za prebivalce Občine Ivančna Gorica, - športno dejavnost, namenjeno občanom in občankam Občine Ivančna Gorica, izvajajo neprekinjeno najmanj eno leto pred letom, za katerega kandidirajo na javnem razpisu, - se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje, - imajo za izvedbo na javni razpis prijavljenih športnih programov in ostalih področij športa zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje ter ustrezno izobražen ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu, - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in pričakovani stroški izvedbe programov, - imajo urejeno evidenco članstva (športna društva in zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programov, - nimajo neporavnanih zapadlih obveznosti do Občine Ivančna Gorica, - za kritje stroškov ali del stroškov prijavljenega programa niso pridobili sredstev oz. niso v postopku pridobivanja sredstev iz drugih virov, - izpolnjujejo druge pogoje, določene z odlokom, letnim programom športa in razpisno dokumentacijo. Izvajalci športnih programov in ostalih področij športa, ki v preteklem letu niso bili vključeni v LPŠ, morajo vlogi priložiti poročilo o izvajanju svojih programov v preteklem letu. z oznakama »NE ODPIRAJ – VLOGA« ter »JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI IVANČNA GORICA ZA LETO 2025«. Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo za določen javni razpis. Na ovojnici mora biti naveden naslov prijavitelja. Ovojnica mora biti zapečatena tako, da je možno preveriti, da je zaprta tako, kot je bila oddana. Kot pravočasne vloge se štejejo vloge oddane do vključno zadnjega dne roka za predložitev prijav osebno na vložišču Občine Ivančna Gorica v poslovnem času ali oddane priporočeno po pošti. Zveze športnih društev lahko kandidirajo na javnem razpisu le s programi, ki jih izvajajo same in z istimi programi na javnem razpisu ne kandidirajo športna društva, ki so člani zveze športnih društev. Posamezna vloga na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije izvajalca javnega razpisa (Občina Ivančna Gorica). 5. Okvirna višina sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje športnih programov in ostalih področij športa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica znaša 301.100,00 EUR. Sredstva so razdeljena: 12. Odpiranje prejetih vlog bo komisija za izvedbo javnega razpisa opravila predvidoma 24. 4. 2025 v prostorih Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Odpiranje prejetih vlog - 18067 - 18068 - 18069 - 18070 - 18071 - 18072 - 18073 - 18074 - 18075 - 18076 - 18077 Tekmovalni šport Celoletni programi netekmovalnega športa Program Naučimo se plavati Program Šolska športna tekmovanja Športno-rekreativna tekmovanja odraslih Vzdrževanje športnih objektov in površin za šport v naravi Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Delovanje športnih društev Delovanje občinske športne zveze Množične športno-rekreativne prireditve Priznanja za športnike in športne delavce 6. Športni programi bodo razdeljeni v dve skupini, znotraj katerih bo vrednost točke enaka. Prvo skupino “Netekmovalni šport” tvorijo: prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših, drugo skupino “Tekmovalni šport” pa tvorijo: športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport in vrhunski šport. 7. Vsa dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2025, razen izjem opredeljenih z odlokom. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije o javnem razpisu lahko zainteresirani dobijo pri Maji Ceglar, tel. 01/78-12-121, maja.ceglar@ivancna-gorica.si. 9. Vloga, ki prispe na javni razpis mora vsebovati: - podatke o vlagatelju (naziv, sedež, matično in davčno številko, kontaktne podatke, številko transakcijskega računa), - navedbo športnih programov in ostalih področij športa, s katerimi vlagatelj kandidira, - izpolnjene razpisne obrazce za športne programe in področja športa, s katerimi vlagatelj kandidira, - dokazila oziroma priloge, ki so zahtevana v razpisnih obrazcih, - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem) in vpis v razvid, - potrdilo o zagotovljenem prostoru oziroma športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oziroma upravljavcem, če se program izvaja v najetih prostorih oziroma površinah), - seznam članov društva s plačano članarino iz evidence izvajalca, - izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe, - izpolnjeno in podpisano izjavo, ki je del razpisne dokumentacije, - fotokopijo odločbe o registraciji, ki odraža zadnje stanje - za društva jo izda Upravna enota (velja za tiste, ki se prijavljajo prvič), - fotokopijo statuta ali drugega ustanovitvenega akta, iz katerega je razvidna dejavnost na področju športa (v kolikor na zadnjem razpisu niste kandidirali oz. se je statut spremenil). 10. Športni programi in ostala področja športa, s katerimi izvajalci kandidirajo na javnem razpisu, se lahko ovrednotijo: - s številom točk: V točkah se praviloma vrednotijo športni programi, pri čemer se lahko vrednost točke med posameznimi programi razlikuje ali pa je ta za določene skupine programov ali pa za vse programe enaka. Vrednost točke dobimo tako, da denarna sredstva namenjena posameznim športnim programom ali skupini športnih programov, delimo s seštevkom točk vseh programov, s katerimi so izvajalci kandidirali ne posameznem športnem programu ali skupini športnih programov; - z višino denarnih sredstev za povračilo dejanskih stroškov: Vrednotijo se športni programi in področja športa, pri katerih nastopa en sam izvajalec, ali pa je vrednost programa lažje izračunati po dejanskih stroških. Podrobnejša merila in kriteriji za vrednotenje posameznih področij športa, ki so predmet razpisa, so opredeljeni v IV. poglavju odloka in so sestavni del te razpisne dokumentacije. 11. Rok za prijavo na razpis je do vključno 16. 4. 2025. Vloge morajo vlagatelji oddati osebno na vložišče Občine Ivančna Gorica ali po pošti (priporočeno s povratnico – upošteva se datum poštnega žiga) na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Vloga mora biti posredovana v zaprti ovojnici, 172.000,00 EUR, 41.000,00 EUR, 28.000,00 EUR, 11.000,00 EUR, 3.500,00 EUR, 8.000,00 EUR, 1.500,00 EUR, 22.000,00 EUR, 11.000,00 EUR, 1.000,00 EUR, 2.100,00 EUR. ni javno. Na odpiranju komisija za izvedbo javnega razpisa ugotavlja pravočasnost vlog in njihovo popolnost glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost). 13. Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni njihovega odpiranja vlagatelje pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 8 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če vlagatelj vloge v zahtevanem roku ne dopolni, se ta s sklepom zavrže. Vlogo, ki bo vsebovala neresnične podatke, se delno ali v celoti zavrne. 14. Vlagatelj bo obveščen o obsegu sofinanciranja (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) izbranih programov z odločbo direktorice občinske uprave. Na podlagi odločbe o izbiri bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je možno v roku 8 dni po prejemu odločbe vložiti pritožbo pri izvajalcu javnega razpisa. O pritožbi odloči župan Občine Ivančna Gorica v roku 30 dni od njenega prejema. Zoper odločbo župana ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor. 15. Nadzor nad izvajanjem programov in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. Za nadzor nad izvajanjem športnih programov lahko župan pooblasti ustrezno usposobljeno strokovno organizacijo oziroma osebo. Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2026 podati vsebinsko poročilo o izvedbi programov in finančno poročilo z dokazili o namenski porabi proračunskih sredstev, pridobljenih na javnem razpisu. Za dokazovanje namenske porabe odobrenih sredstev mora izvajalec poročilu o izvedbi programov predložiti kopije računov za stroške, nastale z izvedbo programa. 16. Izvajalec posameznih področij športa, ki so mu bila odobrena sredstva iz naslova javnega razpisa, ne sme kandidirati z istimi aktivnostmi za druga sredstva proračuna občine. 17. Če izvajalec kakšnega programa ne realizira v celoti, se mu za nerealizirani del znižajo sredstva oziroma mora sredstva za nerealizirani del programa vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti. Če se ugotovi, da je izvajalec dodeljena proračunska sredstva porabil nenamensko, se sofinanciranje takoj ustavi, odstopi od pogodbe ter vrne sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi. Izvajalec, ki je pogodbena sredstva porabil nenamensko ali kako drugače grobo kršil pogodbena določila, ne more kandidirati na naslednjem javnem razpisu. 18. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60-ih dneh od datuma odpiranja vlog. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo o sofinanciranju izvajanja letnega progama športa v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0005/2025-3 Datum: 6. 3. 2025 OBČINA IVANČNA GORICA župan Dušan Strnad Medalja na svetovnem pokalu za Kangovko Tajdo Bašar V ponedeljek, 3. 3. 2025, so se tri Kangovke v okviru slovenske reprezentance udeležile tekmovanja za svetovni pokal Bolgaria open poomsae 2025. V družbi reprezentančnih kolegov in reprezentančne trenerke Renate Mavrič, so odpotovale v Sofijo. Na tekmovanju se je izkazala kadetinja Tajda Bašar, saj si je po treh dobljenih dvobojih prislužila bronasto medaljo. V prvem krogu je premagala predstavnico Finske, v drugem krogu tekmovanja je bila boljša od predstavnice Bolgarije, pot v polfinale jo je vodila preko tekmovalke iz Makedonije, nato pa jo je v četrtem krogu zaustavila Grkinja, ki je napredovala v finale. Tajda Bašar je po tekmovanju povedala: »Na tej tekmi sem prvič tekmovala na način »single elimination« in imam dober vtis glede tega načina. Tudi z rezultatom sem zelo zadovoljna.« Članica Lorena Zabukovec, ki je bila prvi krog prosta, nato pa jo je zaustavila tekmovalka iz Danske, je osvojila 17. mesto. Prav tako je bila sedemnajsta članica Lara Zabukovec, ki je zmagala v prvem krogu tekmovanja proti nasprotnici iz Avstrije, nato pa je proti predstavnici Srbije izgubila v drugem krogu tekmovanja. Skupaj s tekmovalko Srbi- Šport številka 3 marec 2025 je Katarino Lasković, ki je trenirala v našem klubu, sta sestri Zabukovec tekmovali še v ženski članski ekipi, kjer so prvi nastop opravile zelo dobro, vendar so jih tekmovalke iz Italije žal prehitele, tako so v ekipi osvojile peto mesto. Trenutno se tekmovalke intenzivno pripravljajo na odhod na Evropsko prvenstvo, ki bo potekalo do 16. do17. 4. 2025, v Tallinu v Estoniji. Darja Podpečnik, Taekwondo klub Kang 29 Vabilo za prijavo novih ekip v občinsko futsal ligo Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica vabi nove ekipe, ki se želijo udeležiti občinske futsal lige, da se javijo na kontakt: zajc.ziga@gmail.com do petka, 4. aprila 2025. Liga poteka po različnih krajih naše občine. Lani se je lige udeležilo 9 ekip. V zadnjih letih se prvi krog začne sredi ali proti koncu aprila. Prvi del se zaključi konec junija, nato nadaljujemo konec avgusta ali v začetku septembra ter jo zaključimo v začetku oktobra. V ligi lahko nastopajo igralci iz naše občine, vsaka ekipa pa ima lahko še po 3 igralce, ki imajo stalno bivališče v drugih občinah. Igra se po pravilih, za katera se dogovorimo na sestanku vodij ekip pred začetkom lige. Vsa vprašanja in nejasnosti lahko naslovite na zgoraj omenjeni naslov. Slovenski reprezentantje na tekmovanju Bolgaria open Tajda Bašar (tretja z leve) na podelitvi medalj med kapoomsae 2025, s trenerko Renato Mavrič detinjami Avtor: Katarina Lasković Avtor: Renata Mavrič Simon Bregar in Žiga Zajc Tudi motokrosisti že začeli novo sezono Ljubitelji motokrosa smo lahko že v februarju spremljali prve pripravljalne dirke pred novo sezono, na katerih sta nastopila tudi člana AMD Šentvid pri Stični, Jan Pancar in Jaka Peklaj. Pancar je mednarodno prvenstvo Italije, ki ga sestavljata dve dirki, z udeležbo nekaterih najboljših voznikov svetovnega prvenstva, končal na 6. mestu. Tudi letos bo Jan dirkal v močnem italijanskem državnem prvenstvu, kjer prav tako ne manjka dobrih voznikov in že na prvi dirki prvenstva v začetku marca zmagal. Zmaga v Italiji je bila tudi odlična popotnica za svetovno prvenstvo MXGP, ki ga je Pancar začel prvega marca v Argentini s 14. mestom in nadaljeval na blatni dirki v Španiji z 19. mestom. Jaka Peklaj se je prav tako udeležil treh dirk v Italiji, žal pa je na dirki italijanskega prvenstva utrpel precej hud padec, prav nove poškodbe pa so mu žal preprečile, da bi lahko začel letošnjo sezono svetovnega prvenstva MX2. V Šentvidu letos dve dirki državnega prvenstva Začetek državnega prvenstva Slovenije je predviden zadnji konec tedna v marcu v Brežicah, v Šentvidu pri Stični pa bomo letos lahko spremljali dve dirki po prenovljenem formatu državnega prvenstva, in sicer 18. maja in 19. oktobra. Zaradi prekrivanja datumov z dirkami svetovnega prvenstva Pancar in Peklaj ne bosta imela možnost dirkati na vseh dirkah v Sloveniji, zagotovo pa ju bomo lahko spremljali na domači dirki oktobra. Matej Šteh V znamenje solidarnosti z Vsemi, ki trpijo zaradi alkohola 5. 3. do 20. 4. 2025 www.brezalkohola.si BREZPLAČNA OBJAVA Ti in jaz Luka Mahnič in Eva Bivic v finalu mnogoboja V Novemu mestu je 15. 02. 2025 potekalo finale Državnega prvenstva Slovenije v mnogoboju v kategoriji za pionirje in pionirke U12 in U14. Mladi športniki so se na tekmovanju pomerili v štirih disciplinah. Pionirji in pionirke U14 so nastopili v teku na 60 m, skoku v daljino, suvanju težke žoge (fantje 3 kg, dekleta 2 kg) in v teku na 600 m, pionirji in pionirke U12 pa v teku na 60 m, skoku v daljino, suvanju težke žoge (2 kg) in v teku na 300 m. V finale se je uvrstilo 24 najboljših iz celotne Slovenije. Poglejmo si, kako so se odrezali naši mladi atleti in atletinje. V kategoriji pionirjev U12 je Luka Mahnič osvojil 5. mesto (1541 točk), Saje Demian Dominik je osvojil 8. mesto (1494 točk) in Lovro Mužan Vidic je osvojil 13. mesto ( 1399 točk ). V kategoriji pionirk smo imeli veliko nastopajočih. Maxime Marđetko je osvojila 6. mesto (1686 točk), Eva Bivic je osvojila 8. mesto (1601 točk) in Sara Šabič je osvojila 9. mesto (1594 točk). V kategoriji pionirjev U14 smo imeli dva nastopajoče. Mark Pate je osvojil 7. mesto (1849 točk) in Oskar Dejanovič je osvojil 20. mesto (1623 točk). Luka in Eva trenirata v Atletskem klubu Špela. Vsi, ki bi se želeli priključiti Atletski šoli teka Špela, lepo vabljeni. Najdete nas ob ponedeljkih na Atletskem stadionu v Ivančni Gorici od 15.00 do 16.00 (041-604-185). Vsem nastopajočim iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspehov v prihodnje. Lidija Mahnič 30 Zahvale številka 3 marec 2025 Kje si, mami naša, kje je mili tvoj obraz ... kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ... Ni te na vrtu in ne v hiši, tudi tvoj glas se nič več ne sliši. Tudi če plamen na grobu bo ugasnil vihar, v naših srcih ne bo ugasnil nikdar. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 87. letu starosti nenadoma zapustila naša draga mami, babica in prababica NEŽKA BLATNIK rojena leta 1939, iz Višenj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjene sveče, denarno pomoč ter darovane svete maše. Posebna zahvala gre Lovski družini Suha krajina, ki so se poklonili naši mami. Hvala Janji in Ani za podporo in pomoč. Iskrena zahvala župnikoma Urošu in Franciju za lepo opravljen obred, govorniku Benjaminu za ganljive besede slovesa, pevcem MoPZ Ambrus za lepo odpete pesmi ter Pogrebnemu podjetju Novak za organizacijo pogrebnih storitev. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo vedno ostala z nami. Žalujoči: vsi tvoji Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Ko prebujalo se je jutro, tiho si odšel, pustil si le sledi svojih rok. Srce pa žalost nam je ranila, ker te med nami več ni. ZAHVALA ZAHVALA Ob slovesu dragega moža, očeta in dedka Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric MILAN DEŽMAN JOŽE KEK 13. 7. 1952 – 6. 2. 2025 23. 1. 1951 - 9. 3. 2025 iz Studenca 6a, Ivančna Gorica Ob slovesu našega Jožeta smo hvaležni za vse izraze sočutja, tople besede, darovano cvetje in sveče ter darovane darove za maše in dober namen, s katerim ste počastili njegov spomin. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju na Nevrološki kliniki v Ljubljani in MGC Bistrica Domžale za vso skrb in nego v času bolezni. Hvala družini Perpar za vso organizacijo pogreba, pevcem, trobentaču in citrarki za petje in igranje ob slovesu. Hvala g. župniku Juriju Zadniku, za zvonjenje, molitev v poslovilni vežici in sočutno opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga boste radi spominjali po njegovih dobrih delih in postali ob njegovem grobu. Žalujoča družina Iskreno se zahvaljujemo vsem za vso izkazano pomoč, tople besede, izrečena sožalja, darove za dober namen in svete maše, cvetje in sveče. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem, kaplanu Aljažu in gospodu župniku Marjanu Lampretu, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da si sam sonce in, da s sveta odganjaš sence. (T. Pavček) ZAHVALA ALENKA OSTANEK 5. 5. 1969 – 22. 2. 2025 iz Stične ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša mama, žena, babica in prababica Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin si dala. ALOJZIJA VERBIČ Kujerjeva Lojzka, Sela pri Dobu, Šentvid pri Stični (16. 1. 1940 – 1. 12. 2024) ZAHVALA Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše in dober namen. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mariču za zdravniško oskrbo in osebju ZD, ki ste našo mamo obiskovali na domu. Hvala gospodu župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen pogreb ter pevcem »Prijatelji« za lepo zapete poslovilne pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu! Vsi njeni Minljivost je del človeka, a kljub temu, ko pride njen čas, srce ne bo znalo sprejeti tišine, ki ostane za njo. Naj v spominu ostanejo lepi trenutki, ki smo jih preživeli skupaj. ZAHVALA V 89. letu starosti je za vedno odšla naša draga mama, V 92. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mami, babica, prababica, tašča in teta DARINKA MARIJA HROVAT, rojena Videnič iz Zagradca 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste jo poznali, za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče, ter darove sv. maše in druge namene. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Novak za organiziranje pogreba in gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen obred. Za vedno boš ostala v naših mislih, besedah in srcu. Hvaležni smo, da smo bili del tvojega življenja. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. Zahvaljujoči vsi njeni ZAHVALA ob slovesu naše drage mame, babice in prababice ANGELA HROVAT iz Brezovega Dola 26. 10. 1936 – 16. 2. 2025 AMALIJE RUS (28. 9. 1931 – 13. 2. 2025) iz Pristavlje vasi Iskrena zahvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in se prišli poslovit ter pospremit mamo na njeni zadnji poti. Hvala za darovane svete maše, sveče in vse darove v dober namen za obnovo podružnične cerkve v Brezovem Dolu. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica in UKC Ljubljana, ki so bili ob njej v zadnjih dneh življenja in ji nudili vso potrebno pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste poskrbeli, da smo se od nje lahko lepo poslovili; pogrebnemu zavodu Novak, gospodu župniku Urošu Švarcu in domačemu moškemu pevskemu zboru. Z njenim odhodom je nastala neskončna praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini. Njena toplina, modrost in ljubezen bodo za vedno v naših srcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darovane maše ... Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, g. župniku Izidorju Grošlju, pevcem MPZ Prijatelj ter pogrebnemu zavodu Perpar. Posebno zahvalo namenjamo vsem najbližjim, sosedom in prijateljem, ki so naši mami bogatili življenje z obiski in pogovori in z nami delili težke trenutke ob njenem slovesu. Vsi njeni Vsi njeni Iskreno se zahvaljujemo p. Branku Petauerju in p. Janezu Novaku za lep mašni obred in pogrebno slovesnost, citrarki Tanji Zajc Zupan in pevki Greti Kocjan za čudovit poslovilni govor, zdravstvenemu osebju: Marič dr. med., Luki Zupančiču, še posebej pa patronažni sestri Mari Kastelic. Iskrena hvala vsem sorodnikom, posebej sestrični Ireni Kastelic z družino, za vso pomoč. Hvala vsem sosedom, sodelavcem, sošolcem, znancem in prijateljem, ki ste darovali za sv. maše, cvetje in sveče in jo spremljali na njeni zadnji poti. Alenka draga, ti si bila eno tako sonce, ki si iz naših življenj odganjala temo in sence. Njeni žalujoči Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar se je poslovila naša draga mama in babica LJUDMILA PESTOTNIK, rojena Jerin, iz Krške vasi (11. 8. 1949–29. 3. 2024) V naših srcih še vedno domuje žalost, ostajata nam bolečina in praznina. Težko je premagati ohromljenost in se vrniti v običajno življenje. Hkrati pa nas opogumlja zelo živ spomin nanjo, na njeno dobroto, ljubezen, dobrosrčnost in še toliko tega. Iskreno smo ji hvaležni za dneve, ki smo jih preživeli v njeni bližini. Mama se je, tako kot vedno, borila do konca. Toda tudi njena zadnja bitka je končana. Bolečina, ki jo čutimo, je velika in neopisljiva. Praznine, ki jo je pustila za seboj, nihče ne more zapolniti. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in ji namenjate svoj trenutek ob njenem preranem grobu. Pogrešamo te. Vsi njeni Spomin … edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne uvene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 10. aprila bo minilo leto, odkar se je od nas poslovil FRANC KOŠAK Mestni trg 35, Višnja Gora HVALA vsem, ki ga imate v lepem spominu, mu prižigate svečke ter z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi marec 2025 Siva številka 3 O cvetnonedeljski butari Cvetna nedelja predstavlja uvod v veliko noč, ki je poleg božiča največji krščanski praznik. Janez Bogataj je v knjigi Slovenija praznuje (2011) o veliki noči zapisal, da ta v koledarju nima stalno določenega datuma, saj se vsako leto določa po luni. Velika noč se namreč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, torej med 22. marcem in 25. aprilom. Praznovanje velike noči traja 50 ali 51 dni in sega od velike noči pa vse do praznika sv. Duha (binkošti). Najbolj zanimiv del velikonočnega praznovanja predstavljajo šege in navade tako imenovanega velikega tedna, to je tedna med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Ravno na cvetno nedeljo se je na našem podeželju ohranila navada, da na ta dan prinašamo k blagoslovu v cerkev cvetnonedeljske butare. Po Bogataju je ta navada že zelo stara in ima izvor še v predkrščanski dobi, ko so ljudje praznovali praznik povezan z verovanjem v posebno, nadnaravno moč rastlinja, dreves, grmov, zelišč in cvetlic. Raznovrstno zelenje in rastlinje naj bi pospeševalo plodnost, odganjalo zle duhove, varovalo ljudi in živino pred strelo in drugimi nezgodami. Kasneje je to navado prevzela tudi Cerkev in ga simbolno povezala z zgodbo slavnostnega sprejema Kristusa ob njegovem prihodu v Jeruzalem. Od tu izvira navada prinašanja svežega zelenja in rastlinja, povezanega v cvetnonedeljske butare, k blagoslovu v cerkev. Na Dolenjskem se je ohranilo bogato in raznoliko izročilo povezano z izdelavo cvetnonedeljskih butar. Niko Kuret je v Prazničnem letu Slovencev (1989) zapisal, da butari od Grosupljega do Ribnice, v Dobrepoljski dolini in v Suhi krajini pravijo »kravji žegen« ali »pušelj«. V Suhi krajini so na primer pred drugo Butara, ki jo je izdelal avtor prispevka. Foto: Dušan Štepec 31 Slikovita Gasparijeva razglednica Otroci nosijo butare. Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta. svetovno vojno povezali v »kravji žegen« tri enoletne leskove šibe, drenov les, božji les, vrbove šibe in mačice, drobovito (popkovino), brinje, bršljan, žingerle, virh, nazadnje pa so dodali še koren, jabolka in pomaranče. Butara je morala na vrhu imeti tudi križ. Podobne sestavine so za izdelovanje cvetnonedeljske butare uporabljali tudi v Stični in okolici, kar lahko preberemo v spominih Antona Noseta iz Gabrja pri Stični, ki jih je objavil v knjigi Utrinki življenja (2022). Anton Nose je v knjigi opisal tudi izdelavo butare: Vaška (soseskina) butara v Hrastovem Dolu leta 2009. Foto: Dušan Štepec »Za cvetno nedeljo je oče naredil butaro, smo rekli kravji žegen. Nabral je 22 lesnatih in zelnatih rastlin, od raznega cvetja do vejic vseh brstečih in cvetočih sadnih dreves, trte, drena, obvezna sta bila tudi virh in žingerle, sredino pušeljca je zapolnila vejica brina, celotni žegen pa zimzeleni bršljan. Med palicami so bile obvezno tri leskove, ostale mačice. Ko je vse dobro povil, je spodaj palice zvezal s pleteno beko. Tudi pravica z vrezanim križem se je morala videti, čeprav ni imela kakšnega posebnega pomena. Ko sem prinesel žegen – butaro domov, smo ga razkopali in zelenje položili živini, so rekli, d a ne bo bezljala. Iz palic smo naredili križke in jih raznesli po vseh poslopjih, njivah in vinogradu. To smo ponovili tudi ob kresu, le da smo križke z belo cvetočo gozdno kresnico povezali v mlajček. Nekaj palic smo shranili na podstrešje. Kadar se je bližala huda ura, jih je mama dala na ogenj. Z brinom smo okrasili bogkov kot, osulo vejico pa potem zažgali. Z blagoslovljeno leskovo palico smo švrkali živino, ko smo jo prvič gnali na pašo. Vsaka rastlinica je imela svoj namen.« V novejšem času se je izdelovanje cvetnonedeljskih butaric nekoliko poenostavilo, kljub vsemu pa v njej še vedno najdemo nekaj obveznih vrst zelenja in rastlinja: bršljan, dren, brinje, drobovita (popkovina), leskove palice in mačice. Pogosto butare krasijo tudi pomaranče. V Šentviški fari je navada, da se poleg cvetnonedeljskih butar, ki jih ljudje izdelujejo v krogu družine, izdelujejo tudi velike vaške butare. Vsako leto na cvetno nedeljo prinese v šentviško župnijsko cerkev svojo vaško butaro posamezna župnijska soseska. Vaške butare se po blagoslovu postavijo ob glavnem oltarju in krasijo cerkev ves velikonočni čas. Izjemno velike (visoke 4 - 5 metrov) in bogato okrašene so prava paša za oči. Dušan Štepec Solza, žalost, bolečina te zbudila ni a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN GREGOR KOŠAK Oslica 8 (26. 7. 1999 – 18. 2. 2024) Vaščani Hrastovega Dola pri izdelavi vaške (soseskine) butare v Hrastovem Dolu leta 2022. Foto: Dušan Štepec Kdor živi v spominu drugih ni mrtev, je samo oddaljen. (Kant) V SPOMIN V SPOMIN Letos mineva že 10. leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati in dedek Minilo je 10 let, odkar nas je zapustil mož, oče, ata in tast MIRAN GODNJAVEC MARTIN BUTKOVIČ Leto dni je minilo, odkar si za vedno odšel od nas in pustil veliko praznino v naših srcih. Hvala vsem, ki ga obiščete na grobu, prižgete svečo in ga ohranjate v lepem spominu. Sedaj živiš med zvezdami ter v naših srcih. In tako ostalo bo, dokler se spet ne snidemo. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji Vsi njegovi 6. 8. 1958 – 3. 4. 2015 iz Sobrač (1934 – 2015) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi V SPOMIN Ob obletnici smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli prispevali in lajšali zadnje ure našemu atu, možu, dedku, tastu, bratu IGNACIJU ŠTRUSU (28. 4. 1952 – 16. 3. 2024) Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju UKC Ljubljana, gospodu kaplanu Aljažu Kraševcu za lepo pogrebno mašo, oporo in pomoč, gospodu župniku Izidorju Grošlju, ki je odložil svoje delo in ga nemudoma obiskal in mu podelil zakramente za zadnjo popotnico. Zahvala tudi šentviškim gasilcem, pevcem Prijateljem, gospe Nuši Volkar za lep govor, ter vsem ostalim dobrotnikom, ki ste Ignacija Štrusa spremljali na njegovi življenjski in tudi zadnji poti. Bog povrni! Vsi njegovi 32 mesec 2013 marec številka 5 2025 - številka 3 Ambrus Metnaj Muljava Šentvid Sobrače Temenica Z A G R A D EC Kam so vse kamnite mize šle, že dolgo tega? (10) Estetski in varstveni vidik sončnih elektrarn na podeželju Izgled slikovitega in spomeniško zaščitenega Brega v Novem mestu, če bi njegove strehe prekrili s sončnimi elektrarnami. Fotomontažo izdelal Mitja Simič, arhiv ZVKDS OE Novo mesto. Ko govorimo o postavljanju sončnih tu je v osnovi njegova peta fasada, ki elektrarn na podeželju navadno izpo- je vidna zlasti takrat, kadar se objekt stavljamo predvsem njihov ekonom- nahaja na kakšni nižji točki, ali pa je ski in trajnostni vidik. Proizvodnja izpostavljen našim pogledom s kafotonapetostne opreme je namreč kšne razgledne točke. Tisti, ki ste že ena najhitreje razvijajoča se ener- bili na ljubljanskem gradu in si z njega gijska panoga v Evropi in svetu. Rast ogledovali stari del Ljubljane, veste o njene proizvodnje v zadnjih dveh de- čemu govorimo. O tem, da so strehe setletjih čutimo tudi v Sloveniji, saj v stari Ljubljani praktično vse enake, sončne elektrarne rastejo kot gobe saj so pokrite enotno, navadno z rdečim opečnim bobrovcem. Nobena po dežju. Kot zanimivost lahko zapišemo, da je streha barvno ne izstopa. V kolikor bi bila leta 2005 v podjetju BISOL po- se na kakšni strehi pojavili sončni kostavljena prva proizvodna linija, po lektorji ali fotovoltaični paneli, bi se kateri so na slovensko tržišče prišli ta enotna podoba z estetskega vidika prvi slovenski fotonapetostni modu- močno okrnila. li. Prva sončna elektrarna priključena S podobno težavo se lahko srečamo na omrežje pa je bila v Sloveniji po- tudi po vaseh na našem podeželju. stavljena leta 2001. Oba podatka sta Že tako pestro barvno paleto streh dosegljiva v intervjuju s prof. dr. Mar- smo v zadnjem obdobju dodatno pokom Topićem, predstojnikom Labora- pestrili še s sončnimi elektrarnami, torija za fotovoltaiko in optoelektro- ki poleg sončnih kolektorjev krasijo niko na Fakulteti za elektrotehniko, ki strehe naših domov. Nekritična izbije bil pred kratkim objavljen na sple- ra temnih sončnih panelov na rdeči tu (glej https://slovenija.solar/blog/ kritini vnaša veliko estetsko degradamarko-topic-1/). Profesor Topić je v cijo našega prostora. Investitorji so intervjuju poudaril, da se je leta 2022 pri izbiri sončnih panelov in pri njizgodil pomemben mejnik na podro- hovi umestitvi na streho največkrat čju obnovljive energije, saj je foto- prepuščeni izvajalcem, ki zasledujejo voltaika na svetovni ravni presegla 1 predvsem ekonomičnost naložbe in TW inštalirane moči (za referenco v funkcionalno vzdrževanje panelov, o Sloveniji je v letu 2024 1,1 GW). Po negativnih vplivih sončnih elektrarn Topiću se do leta 2050 napoveduje na estetsko dojemanje prostora pa množična solarizacija, saj se pred- niso dovolj poučeni. videva zelo ambiciozno povečanje Občinski prostorski načrt na lokalni inštalirane moči iz obstoječega 1 TW ravni določa pogoje za posege v prona 75 TW. Profesorja Topića bomo na stor. V njem so tudi določbe glede koncu prispevka še enkrat omenjali, umeščanja sončnih kolektorjev in foin sicer z eno zanimivostjo, ki je bila tovoltaičnih panelov. Če pogledamo v našem lokalnem okolju doslej pre- občinski prostorski načrt, ki velja za malo opažena. posege na območju naše občine, goZ namenom zmanjševanja emisij to- vori o sončnih panelih (sprejemnikih) plogrednih plinov, povečevanja ener- zgolj en člen, in sicer 76. člen. V njegetske učinkovitosti in rabe obnovlji- govem sedmem odstavku 76. člena vih virov je bilo v Sloveniji sprejetih najdemo zapisano: Na strešinah je več ukrepov za t. i. zeleni prehod. In ti med drugim vključujejo za gradnjo sončnih elektrarn tudi finančne spodbude, ki jih podpira Evropska unija.. Pri tem pa se ne sprašujemo o negativnih učinkih vgradnje sprejemnikov sončne energije za pripravo tople vode (sončni kolektorji) in vgradnje fotovoltaičnih celic (fotovoltaičnih panelov oz. modulov) - sončnih elektrarn na podobo kulturne krajine in naselij v njej. Sončni kolektorji in fotovoltaični paneli na strehah naših hiš in gospodar- Prototipi fotovoltaičnih strešnikov, skih stavb imajo lahko velik negati- ki jih je izdelal Ciril Glivar iz Brezoven vpliv na podobo vasi in kulturno vega Dola pri Zagradcu leta 2010. krajino, ki jo obdaja. Streha na objek- Foto: Dušan Štepec Kamnita miza iz Pokojnice Na vzhodnem robu vasi, ob stari poti, ki je v preteklosti skozi vas vodila proti Pristavici in naprej proti Biču, stoji stara Grilova domačija (Pokojnica 8). Posebnost domačije je izjemno lepa kamnita miza, ki je postavljena pred novo hišo in krasi kmečko dvorišče, ki ga poleg nove hiše obdajata še stara hiša in gospodarsko poslopje. Kamnita miza je prvotno stala na drugi strani stare hiše, nasproti glavnega Kamnita miza pri Grilovih v Pokojnici. Foto: vhoda, in sicer pod veliko Dušan Štepec lipo. Pred približno desetimi leti so Grilovi lipo iz varnostnih razlogov požagali, kamnito mizo pa prestavili na sedanje mesto. Kamnita miza pri Grilovih je visoka 80 centimetrov. Njen kamniti podstavek nosi kvadratno kamnito mizno ploščo dimenzij 115 x 119 centimetrov in debeline 10 centimetrov. Pravi čudež je, da se je tako tenka mizna plošča ohranila vse do danes. O tem, kdaj je bila kamnita miza izdelana in postavljena, pri Grilovih nimajo podatkov. Odkar pomnijo je miza že pri hiši. Ker miza nima letnice, smo si pri njeni približni dataciji poskušali pomagati s franciscejskim katastrom iz leta 1825 in z njegovo dopolnitvijo iz časa (1867-1882). Ugotovili smo, da so leta 1825 Grilovo domačijo sestavljale zgolj lesene bivalne in gospodarske stavbe, šele v sredini 19. stoletja sta bili na mestu prvotnih lesenih stavb sezidani hiša za gospodarja z družino, čez cesto pa še zidana preužitkarska hiša ali kajža, kar smo lahko razbrali iz dopolnitve franciscejskega katastra (1867-1882). Domnevamo, da je bila takrat izdelana in na Grilovi domačiji postavljena tudi kamnita miza, kar je povezano s takratnimi gradbenimi aktivnostmi na domačiji. Dušan Štepec Priporočila za umeščanje fotovoltaičnih panelov na objekte kulturne dediščine. Vir: Smernice za umeščanje sistemov obnovljivih virov energije, 2023, str. 42. dopustna namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Gre za določbo, ki na žalost ne opredeljuje bolj podrobnih pogojev glede oblike, vrste in načina postavitev sončnih panelov. Temu se ne smemo čuditi, saj je bil prostorski akt pripravljen v času, ko pridobivanje sončne energije še ni bilo prepoznano kot pomemben dejavnik pri urejanju prostora. Pomanjkljivosti občinskih prostorskih aktov v Sloveniji glede bolj natančnih določb v zvezi s postavljanjem sončnih elektrarn posebej izpostavljajo varuhi kulturne dediščine. Ti opozarjajo, da sončne elektrarne vplivajo na varovane lastnosti kulturne dediščine in kulturnih spomenikov; kot so pojavnost, podoba strešine, kritina, vedute, pogledi itd. Zato je postavljanje tovrstnih elektrarn znotraj kulturne dediščine že v izhodišču zelo oteženo, ni pa povsem izključeno. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pred kratkim izdal Smernice za umeščanje sistemov obnovljivih virov energije na stavbe in območja kulturne dediščine Slovenije. V Kamnoseški detajl. Foto: Dušan Štepec smernicah so prikazani primeri dobre in slabe prakse s primeri doma in iz tujine. Smernice, ki jih priporočamo v branje, so dostopne na spletu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NEPREMICNA/ Smernice-za-umescanje-sistemov-obnovljivih-virov-energije-na-stavbe-in-obmocja-kulturne-dediscine-Slovenije.pdf. Za konec pa se še enkrat povrnimo k prof. Topiću, saj je njegovo ime povezano tudi z začetki fotovoltaike v naši občini. Na tem področju je oral ledi- no naš občan Ciril Glivar, izdelovalec cementnih strešnikov iz Brezovega Dola pri Zagradcu. V sodelovanju s profesorjem dr. Topićem je leta 2010 izdelal prve prototipe fotovoltaičnih strešnikov, ki bi se jih vgrajevalo skupaj z betonskimi strešniki. Žal njegovi prototipi niso šli v redno proizvodnjo, ker takrat ni našel pravega kupca. Nekaj prototipov je ohranil doma za spomin, saj imajo posebno zgodovinsko vrednost. Dušan Štepec Primeri dobre prakse. Vir: Smernice za umeščanje sistemov obnovljivih virov energije, 2023, str. 43.