Dopisi. Iz Zagreba 1. novembra. A. K. — Lani smo brali v ^Novicah44, da je v Zagrebu neznana roka na današnji dan okinčala spomenik našega rojaka, Stanka Vraza, in spomenik „Nedužnih žertvah44. Kakor lani, je tudi letos bil okinčan spijoči lev na spomeniku „žertvah", in svetil se je napis 55Uspomena" v čarobnem svitu. Kdo se je nek spomnil zapušenega groba Vrazovega, kdo se je usmilil nedolžnih žertev? Gospodje bogoslovci zagrebški, vsi vneti za narodnost in domovino, so poslali milemu pesniku venec, in blagorodna gospa grofica Cač kovic je ovenčala pesniku grob ter pripravila osvečavo na pozabljene spomenike. — Te dni se je horvatska književnost znatno pomnožila. Izišla je ravno kar izpod tiska drama v pet činih pod naslovom ^Matija Gubec, kralj seljački44 od Mirka Bogo vi ca, spisatelja ??Frankopanaa in „Stjepana, posljednoga kralja bosanskoga". Kakor njegove perve dve hčerki, je tudi pričujoča spisana čisto v narodnem duhu, da se či-tatelj ne more prečuditi krasoti in bogastvu jezika. Občo pozornost tudi od naše strani zaslužuje omenjeno delo, ker sega nja predmet v našo povestnico, popisovaje ^Mužko puntarijou, ktera se je bila tudi na Kranjskem in južnem Stajarskem ukoreninila. Cena je prilični knjigi t goldinar nov. dn. Dalje smo dobili Filipovičevo ^Narodno knjigo4' za leto 1860 s sliko A m osa Kamenskega. Cena 90 kr. in naposled „ Jadranske Vile44**), pervi zvezek, ki izhajajo na Reki in jih vredjuje gosp. Vinko Pacel. Iz Št. Mihela blizo Šoštajna. P. — V 42. listu ??Novic" iz šoštajnske okolice povedana prigodba „o biljah za živega" potrebuje razjasnila, da ne bo kje kake napačne misli. Res je, da so Ovčanovi za svojega sina Toneta bilje najeli, ko so slišali, da je na Laškem umeri. Al to se ni tako hitro opravilo, kakor bi utegnil kdo misliti. Bilo je tako-Ie: Ovčanova mati je dvakrat v farovž *) „Noviceu bojo o tej knjigi kmali več govorile. Vred. 355 prišla in prosila, naj bi se za Toneta mertvaške opravila obhajale, pa ni bila uslišana, ker se še ni prav vedilo, ali je res mertev ali ne. Prašala je po tem tudi v kaplanfi, kaj bi bilo storiti, in tudi tu ji je bilo rečeno, naj počaka, dokler se od višjega vojniskega poveljstva kaj bolj gotovega o Tonetovi smerti zve. Cez ene dni potem je bil med našim in francozkim cesarjem mir sklenjen in veliko dosluženih vojakov razpušenih. Prišel je tudi neki sosed Ovčanovih iz vojske domu, ki je za gotovo terdil, da je z lastnimi očmi vidil Ovčanovega na Laškem smert storiti. Še le na to spriče vanje so bile bilje dovoljene. To tedaj ni bila nobena lahkovernost, kakor ta ali uni morebiti krivo sodi, in ravno za tega voljo prosimo „Novice", naj razglasijo te verstice, da se vse natanko zve. Iz Ložke doline na Notrajnskem 30. oktobra. — Še se spominjamo velike povodnji leta 1851, ko je večji del prebivavcov ložke doline (posebno iz šestih vasi) icoglo svoje hiše zapustiti in se v druge vasi preseliti. Sedanje deževno vreme nam dela strah, da bi utegnila biti kmali taka povodinj kakor je bila leta 1851, ako Bog kmali boljšega vremena ne da. Ze preganja povodinj nektere prebi-vavce iz svojih hiš, kteri morajo tudi živino prestavljati, žito, seno in slamo prenašati. Koliko se pri takem prena-ševanji po vodi konča, da ni za nobeno rabo več, si vsak lahko misli. Od mlina v Dan ah se danes še le streha malo iz vode vidi, drugi mlin v Podobu je čez polovico v vodi, — in voda še zmiraj večja prihaja. Le še malo dni, če dež ne neha, bo moralo dosti prebivavcov v Danah, Podcerkvi, Nadlesku, Podobu, Kozaršah in Šumarati z živino vred svoje stanovanja zapustiti! Pač uboga je spet letos ložka dolina: huda suša in červ #) sta poletne pridelke večidel končala, tako sicer, da na njivah ni bilo nobene žetve, — povodinj bo pa ugonobila še to malo, kar imajo. Od kod bojo pač naši kmetovavci davke in druge naklade odrajtovali, ako jim ne dojde pomoč od višje vlade, in ako ne najdejo usmiljenih sere in dobrotljivih rok. Zakaj pa je povodinj pri nas tako navadna, in kako da bo s povodnijo letos na dalje, pa drugo pot kaj. **} Bog daj, da bi „No-vicam44 kaj boljega naznaniti zamogel! Dragotin. Iz Ljubljane. Danes bomo nadalje povedali, kaj je ljubljanska komisija o občinski ali srenj s ki postavi sklenila. Pridši na 4. oddelek srenjske postave, ki govori od tega, kdo naj srenjo na m es tuje, je bilo določeno: Srenjo naj namestuje v vseh domačih in unanjih zadevah srenj s ki odbor in pa srenjsko predstojništvo ali županijstvo. — Srenj s ki odbor ima obstati deloma iz tacih mož, ki jih je srenja prostovoljno volila in odbrala za svoje namestnike, deloma pa iz tacih, ki imajo brez volitve po tej srenjski postavi pravico, stopiti v odbor; razun odbornikov pa volijo srenjčani še na pol toliko namestnikov, ki namesto odbornikov v srenjski zbor grejo, ako se primeri, da je kak odbornik kakorkoli za-deržan bil ali če ga sploh manjka. Odbornikov, ki jih srenja voli, more najmanj 12, največ pa 21 biti; število po postavi poklicanih ne sme nikoli števila izvoljenih preseči. Pravico odbornike voliti ima vsak srenjčan, ki za kar koli v svoji srenji kak neposreden davek plačuje, ako niso kaki posebni zaderžki, po kterih se ta pravica zgubi in ki jih srenjska postava na drobno našteva. Volit *) Ker je letos pri nas červ (zalega nesrečnega kebra) toliko škodo naredil, da je na nekterih njivah do zadnjega cem-perca vse pojedel, tako, da je marsiktera njiva čisto gola, ali bi se ne mogli davki ali fronki od takih njiv ravno tako odpisati kakor se odpišejo od tistih, ktere toča potolče ali voda pokonča. Velika dobrota bi bila to revni ložki dolini! Pis. **) Drugo pismo, ki smo ravno prejeli od gosp. dopisnika, pa ga. danes ne moremo več natisniti, pravi, da hvala Bogu! povodini že vpada. Vred. 356 mora navadno vsak sam priti, vendar so tudi o tem izjeme, ki jih postava določuje; al vsega tega na drobno naštevati ni tukaj nas namen, ker hočemo le bolj po debelem o osnovi srenjske postava govoriti. Pravico za odbarnika izvoljen biti ima vsak srenjčan možkega spola, ki ima pravico voliti in je avstrijansk der-žavljan, že 24 let star in prost gospodar svojega premoženja. Nekteri pa se ne morejo voliti, in nekteri se ne smejo voliti; v versto unih se štejejo vsi cesarski vojaki in uradniki, ako so še v službi, pa tudi plačani srenjski uradniki ne; v versto poslednjih pa se štejejo vsi, kteri tudi nimajo pravice voliti. Razun izvoljenih odbornikov pa imajo po postavi tudi pravico odbornika tisti posestniki, ki od svojega v srenji ležečega posestva najmanj 100 goldinarjev, in pa tisti lastniki obertnij ali fabrik, ki od svojega obertnijstva v srenji najmanj 200 gold. navadnega neposrednjega davka (^brez priklad) plačujejo, ako jim te pravice ne vzamejo kaki postavni zaderžki. Volivci pa ne volijo vsi skup, ampak se v tri kampe razdele. To pa tukaj na drobno popisovati, nam bi preveč prostora vzelo. Za odbornika ali namestnika so tisti izvoljeni, kteri so največ glasov dobili. Tisti volivci, ki jih ni bilo volit, se rajtajo, da so z volitvijo zadovoljni. Izvoljeni opravljajo svojo službo skozi 3 leta; plačila za to opravilo ni nič; kdor je za odbornika izvoljen, je dolžan to opravilstvo prevzeti, ako ga posebne okoljšine te dolžnosti ne odvežejo; če se brani odbornik biti, ali če je že odbornik bil, pa se brez postavnega izgovora odtegne tej dolžnosti, plača v srenjsko kašo do 100 gold. kazni. Pravico volitve za odbornika ne prevzeti, imajo le duhovni in očitni učniki, starci čez 60 let, bolehavci, po tern taki, kterih vsako leto večkrat in za več časa ni doma zavolj svojih opravil, in pa tisti, ki so bili pretečene tri leta župan ali pa županijsk svetovavec. Kaj pa je srenjsko predstojništvo in kako se to volj? Zupanu in pa dvema srenjskima svetova v-coma ali pa tudi trem, ako srenjski odbor čez 12 izvoljenih odbornikov šteje, pravimo z eno besedo srenjsko predstojništvo. Zupana in srenjske svetovavce volijo odborniki izmed sebe; take volitve morate pa najmanj dve tretjini odbornikov se udeležiti in le tisti veljajo za izvoljene, ki so čez polovico glasov pričujočih odbornikov dobili. v Zupan in srenjski svetovavci si ne smejo v 1. ali 2. kolenU v žlahti biti, in če bi se taki volili, se mora vdrugič voliti. Tudi morajo župan in svetovavci v srenji svoje navadno stanovanje imeti. Tudi župan in srenjski svetovavci se volijo za 3v leta. Pred nastopom svojega opravilstva prisežejo vsi. — Zupan je glava soseske; kakor ga ima vsak srenjčan spoštovati, naj ga spoštuje tudi kantonska gosposka in kadar v kancelijo pride, naj mu stol ponudi; pri vseh srenjskih zborih ali slovesnostih mu gre perva čast. Zupan in srenjski svetovavci imajo pravico, za svoj trud, da srenjske opravila opravljajo, kako odškodovanje od srenje terjati, ktero jim srenjski odbor določi; župan verh tega ne dobiva vojakov v hišo in tudi priprege ne daje; če župan in srenjski odborniki imajo zunaj svojega stanovanja kaj opraviti, se jim pover-nejo stroški, vendar nimajo nikoli pravice več za to terjati kakor toliko, kolikor je za pot in živež nižjim uradnikom kantonske gosposke po postavi določeno. Ako bo županija potrebovala kakega pisarja ali druzega služabnika, jih ji mora srenja oskerbeti. Srenjski odbor se bo posvetoval in bo sklepal v vseh rečeh, ktere zadevajo notranje in domače srenjske opravila. Veliko reči je njegovi skerbi izročeno; vse to pa tukaj na drobno naštevati, nam manjka prostora. Kar srenjski odbor sklene, izpolnuje srenjsko predstojništvo, ker ta, ne pa uni ima spolnovavno oblast. Vse kar srenjski odbor sklene, je pa le takrat veljavno, ako se je to zgodilo v zboru, ki ga je župan poklical ali pa njegov namestnik (stareji svetovavec), ako je župan zaderžan. Za navadno se ima srenjski zbor saj dvakrat na leto sniti; al tudi večkrat se utegne to zgoditi, ako ima župan kaj posebno važnega odboru razodeti, ali če saj tretji del vseh odbornikov to po pismu terja, ali če kantonska gosposka pokliče zbor. Da pa to, kar srenjski odbor sklene, ima veljavo, morate najmanj dve tretjini vseh odbornikov pričujoče biti in saj čez polovico odbornikov mora enega mnjenja biti. Ce odbornik ne pride v zbor in nima nobenega veljavnega izgovora za to, se kaznuje od enega do 5 gold. — Srenjski odbori so očitni, to je,, vsak srenjčan, ki ima pravico, odbornike voliti, sme tudi poslušat priti, kaj se v zboru godi in sklepa. Kar se v zboru sklene, se mora zapisati v zapisnik, ki se hrani v županijski pisarnici in kteri se mora vsakemu srenjčana pokazati, ako ga želi. Kadar ima srenjski zbor biti, se mora to pred kantonski gosposki vediti dati, in ji naznaniti, o kterih rečeh se bo posvetoval odbor; če hoče, zamore kantonska gosposka v vsaki zbor namestnika poslati, kteremu gre pravica govoriti, ako se mu potrebno zdi. Srenjsko predstojništvo, kterega glava, kakor smo že rekli, je župan, ima važne opravila v d orna čili srenjskih zadevah, pa njegovo opravilstvo sega še veliko dalje, ker opravlja tudi vse srenji od cesarske vlade izročene opravila. Vse opravila tukaj naštevati, ni naš namen, ker bi preseglo mejo, ki smo si jo postavili v tem popisu; povemo tedaj le to, da je komisija, ki je osnovala srenjsko postavo, v posamnih razdelkih vse natanko določila, kaj gre srenjskemu odboru, kaj pa srenjskemu pred-stojništvu. Ker so opravila županove in njegovih sveto-vavcov imenitne, omenimo tu memogrede le to, naj volivci, ki volijo odbornike, na to pomislijo, da bojo potem izmed odbornikov župan in svetovavci izvoljeni, da je tedaj treba pri teh volitvah pazljivim biti, da take može za odbornike izvolijo, da se bojo mogli potem izmed njih moder župan in pa brihtni svetovavci izvoliti. Da srenje zvesto spolnujejo svoje opravila v domačih in lastnih zadevah, pa tudi v tistih, ki so jim od ce-sarke vlade izročene, čuje vlada nad njimi, pa le toliko, da se krivica ne dela ne srenj ca no m pa tudi ne deržavi. Ako kaj takega odbor sklene, ima kantonska gosposka pravico, ustaviti spolnjenje takega sklepa. Kantonska gosposka je nje perva predstavljena gosposka; druga stopnja je deželno poglavarstvo, tretja pa m i-nisterstvo notranjih oprav. Po ti versti teko tudi pritožbe in rekursi o srenjskih zadevah. Poslednjič je komisija se sklenila, naj se za vse srenje enega kantona (okraja, bezirk-a) napravi posebna srenja, kteri naj je zatega voljo ime kanton skega odbora. Kantonska srenja je tedaj ravno tako velika, kakor veliko je poglavarstvo. Kakor ima vsaka srenja nektere posebne reči, ktere le njo zadevajo, ravno tako so tudi nektere srenjske reči take, da vse srenje celega kantona bolj ali manj zadevajo, in v takih zadevah naj se posvetuje in prevdarja kantonski zbor, ki ima o tem svetovavno in kontrolno oblast. Take reči so, na priliko, kantonske ceste, kantonski ranocelnik, kantonska babica itd. Tudi mu gre v letnem prevdarku pretres tistih stroškov, ki se imajo iz kantonske kaše plačati, in pa dohodkov, ki se imajo v to kašo stekati, kakor tudi naprejšni pregled letne kantonske rajtenge itd. Tudi ima pravico v takih rečeh, ktere zadevajo blagor cele kantonske srenje, se s prošnjami oberniti do višjih oblastnij in do Cesarja, in razodevati svoje želje. — Da je vsaka srenja namestovana v kantonskem odboru, pa s srenjami vred tudi po postavi v srenjski odbor poklicani grajšaki in razun teh tudi posestniki ve- 357 likih zemljiš, obertnij in fabrik, kterih poslednjih v vsem skopaj pa ne sme nikoli več v kantonskem odboru biti kakor tistih, ki jih srenje pošljejo v ta odbor, naj obstoji kan tonski odbor 1) iz županov vseh srenj ali njih namestnikov, 2) iz dveh odbornikov vsake srenje, 3) iz postavno poklicanih in 4) takih posestnikov zemljiš, obertnij in fabrik, kteri v tistem kantonu 300 gold. navadnega neposrednjega davka ^brez priklad) plačujejo. Odborniki kantonskega odbora si volijo v svojih zborih izmed sebe ver ho vri i ka ali predsednika. Vsako leto najmanj dvakrat naj pokliče kantonski poglavar zbor kantonskega odbora; če je pa treba, pa tudi večkrat. — To so bili sklepi ljubljanske komisije o osnovi srenjske postave: osnovi — pravimo — zakaj to, kar je ona sklenila, ni še postava, ampak le nje svet, kako naj bi se za k raj ns k o deželo naredila občinska postava. Kar je ljubljanska komisija storila za krajnsko deželo, je se 21 družin komisij našega cesarstva storilo za svoje dežele, vsaka po svoje. Vse to bo slo na Dunaj do ministerstva, in tam se le bo določeno, kako in kaj. Ko je pretekli pondeljek ljubljanska komisija doveršila svoje delo, s kterim se je ukvarjala skozi 11 dni, vsaki dan po 5 ur, so se ji Njih ekscelencija deželni gospod poglavar grof Chorinskv zahvalili za njeni dolgi in veliki trud o prevažnem delu. Na to pa je gospod baron Oton Apfaltern v imenu cele komisije besedo poprijel in se Njih ekscelencii nasproti zahvalil za nevtrudljivost, s ktero so se dan na dan kot predsednik komisijni udeleževali važnih posvetovanj, in spet tu očitno pokazali, kako uneti so za blagor krajnske dežele, ki jim je že za toliko naprav in poprav serčno hvaležna. Po tem je slovo vzela komisija. Iz Ljubljane 9. novembra. Kakor drugod bojo jutri tudi tukajšni Nemci na čast svojemu slavnemu pesniku Fr. Schiller-ju napravili stoletno slovesno obletnico v gledišu, po igri pa gostbo, in tako bojo, kolikor je mogoče, tudi oni spolnili dolžnost, ki jo ima vsak narod do svojih pervakov. „Da je — kakor ljubljanski dopisnik v „Presseu piše — bilo praznovanje Vodnikove stoletnice vse bolj imenitno kakor se kaže, da bo „Schillerjeveu — se nobeden po pravici čuditi ne more, zakaj pri vsem velikem spoštovanji, ki ga imamo do mojstra nemških pevcov Schiller-ja, in ktero spoštovanje je naš Koseški v izverstnih prevodih očitno razodel, je vendar ta razloček, da Vodnik je bil naš in cela dežela mu rojakinja. Saj „kri ni voda!"