Pari naj boljo m naj lepšo živino z naj boljo in naj lepšo, in pa vsikdar enako z enako. Tega vodila se bo pa držal, ako 1. si izmed svoje živine ali kakošne druge domače izbero za pleme tako, ki ima tiste dobre in lepe laataosti, kterib si želi; tudi majbnih napak naj se ogibuje kar naj bolj more ; 2. takp naj ravna stanovitno od roda do roda, plemenjenje v bližnji žlahti lepe živine ohrani naj bolj to zaželeno stanovitnost, ker živiaa edine krvi se naj bolj vjema; 3. si je izbral gospodar dobro in lepo živiao, in ima tedaj, tako rekoč dobro blago, naj jo dobro redi (a ne pita ali debeli), pridno čedi in snaži in v vsem tnarljivo oskrbuje ; 4. nikar naj premlade ne spušča po pletuenu, ampak v pravi starosti, kadar se je poželeaje po plemeuu spet in spet in pa močao oglasilo (prava starostin časgoveda po plemenu pustiti je: za manjše in srednje krave, kadar ao eno leto ia pol ali dve leti stare, za velike pa ne predenj do polnijo dve leti.) 5. Kakor pretulada živina ni za pleme, tako pa tudi prestara ne, ker na uaem kakor na tem koncu ni_ prave moči; tam je že ni, tukaj je še ni. Š—c. Nekaj o reji goveje živine. (Z ozirom na južne kraje spodnje Stajarske.) Našim kmetovavcein se v časih slabo godi, pritožujejo se dostikiat o slabi letini; a naj hujše jim je vendar, kadar treba davke plačati, pa denarjev nimajo. — Vsakdanja pritožba našib gospodarjev. Ako se človek malo ozre, vidi kmeta v kakšnih okolšinab se znajde. — Mislim toraj da mi ne bote zamerili, če malo našo živiaorejo v misli vzamem, saj živiaa, posebno pa goveja, je kmetu za zemljiščem naj znamenitneji del jeovega premožeuja. Nikakor toraj ni prav, da naši slovenski kruetje živinorejo tako raalo čislajo, ko se veadar po slov. časnikih i knjigah tolikokrat uči ia priporoča kako naj se je primejo. Skoraj ztniraj ima lepa živipa dobro ceno, in če se ne proda vino, pšenica ali turščicaje pri živini kaj upanja dnarjev dobiti. Ako je temu tako, zakaj pa se pri nas vidi tako borna živina, zakaj so blevi tako narodni in sploh ne taki, ko bi imeli biti, zakaj se travaiki negnojijo? Mislite dragikmetje! da je povsod tako iu da pri nas ne moreboljše biti? Kratko nikar. Kdor je videl goveda naših zgornjih Štajarjcev, Korošcev ali pa celo Svicerske, mi bode rad pritrdjl na ktero stopnjo se živinoreja pripeljati da. Tudi pri nas bi bila lahko živina boljša in lepša nego je, ako bi se ktnetje umne živinoreje poprijeli. Bi li ne bilo to jim na koiist, jib mlajšim pa v poduk? Poznam župnika, ki je pred nekaj leti kupil prav lepih krav pa tudi bika imenitnega koroškega rodu. Za navadno plačilo je mogel za pleinenjeuje vsak imeuovanega bika dobiti. Ni mar bila to lepa priložnost, si naša doinača goveda požlahtniti, saj za nektere? Naši kmetje pa so le roke križem držali. Le malo se jih je onienjene priložnosti poslužilo, ip še ti ne stanovitno, kakor to tirja umna živinoreja — tim se ni barva dopadla, drugi pa so imeli tudi dokaj praznih izgovorov — in taka je žalibog povsod. Pa umnejši kruet, si da vendar tudi kaj dopovedati, bi rad imel lepo živino pa ne premore si kupiti govedo, holandskega, švicarskega, štajarskega ali koroškega plodu; doma vzrediti lepe živine pa ne ume. Kako pa si zamore gospodar dobro in lepo živino iz domače vzrediti ? Dr. BIeiweis-ova knjiga ,,Nauk odreje domače živine" na to takole. odgovarja: Kakor vedna lue, naj sveti gospodarju sledeče poglavitno vodilo v živinoreji.*