GDK: 61 Razmišljanja o gozdnogospodarskem načrtovanju v novih razmerah Franc PERKO* UVOD Z naglim razvojem in osveščanjem druž- be ter vse večjim onesnaženjem okolja v zadnjih desetletjih se spreminja tudi vloga in pomen gozdov v Sloveniji. Poleg vse večjih potreb po lesu morajo gozdovi v vse večji meri opravljati tudi vse druge splošno koristne funkcije. Različni škodljivi vplivi pa hkrati slabijo biološko odpornost gozdov, zato so gozdovi vse manj odporni na napade škodljivcev, bole- zni in ujme. Pozitivni vpliv gozdov, ki pokri- vajo več kot polovico Slovenije, sega daleč prek njihovih meja. V naših ekoloških in reliefnih razmerah je gozd tista naravna tvorba, ki najceloviteje razvija in hkrati va- ruje življenjske zmožnosti krajine. Sloven- ska krajina potrebuje gozd, veliko gozda, če naj ohrani svojo plodnost in naravno stabilnost. Usmerjanje razvoja gozdov in gospodarjenje z gozdovi morata zagotoviti čim popolnejše zadovoljevanje potreb tako lastnika kot družbe. Tu pa opravlja osnovno nalogo gozdnogospodarsko načrtovanje, ki usmerja razvoj gozdov ob upoštevanju traj- nosti vseh njihovih vlog. Gozdnogospodar- sko načrtovanje in na njegovih usmeritvah izvedeno podrobno načrtovanje, odkazilo, opravljena gojitvena in varstvena dela, po- sek, spravilo, odpiranje gozdov s prometni- cami ter raba gozdov za druge namene morajo v večnamenskem gozdu zagotoviti trajno izpolnjevanje vseh splošno koristnih vlog gozda ob hkratnih trajnih lesnih dono- sih . V varovalnih gozdovih ter določenih kategorijah gozdov s posebnim namenom se lahko ali se celo moramo lesnim done- som odpovedati. Ti gozdovi opravljajo pr- * Mag. F. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Slovenija 366 G. V. 7·8/91 venstveno ali v celoti ostale splošno koris- tne funkcije. V razmišljanjih o gozdnogospodarskem načrtovanju sem poskušal v največji meri upoštevati novo nastajajoče razmere, v ka- terih je že ali pa bo že jutri slovensko gozdarstvo. Omejil sem se na vprašanje načrtovanja v lesnoproizvodnih večnamen­ skih gozdovih. NIVOJI NAČRTOVANJA IN NJIHOVA MEDSEBOJNA POVEZANOST Najvišji po rangu je Program razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije, v katerem se opredeli nacionalna politika gospodarje- nja z gozdovi (v najširšem smislu: ekolo- škem, prostorskem, gospodarskem) in us- meritev za njihovo ohranitev in razvoj . Ob upoštevanju usmeritev razvojnega programa Slovenije, stanja in zakonitosti razvoja gozdov v območju, se v gozdnogo- spodarskem načrtu območja po območnih gospodarskih razredih opredelijo območni cilji in usmeritve ter predvidijo potrebni ukrepi. Usmeritve se na nivoju gospodar- skih razredov tudi kvantificirajo (etat, gojit- vena in varstvena dela). V gozdnogospodarskem načrtu gospo- darske enote se ob upoštevanju usmeritev gozdnogospodarskega načrta območja in stanja gozdov opredelijo cilji in usmeritve ter ukrepi za uresničevanje cilja gospodar- jenja po gospodarskih razredih, usmeritve s kvantifikacijami pa tudi po osnovnih ure- ditvenih enotah (oddelki, odseki). Tako v načrtu območja (okvirneje) kot v načrtu gospodarske enote (podrobneje) izdelamo pregled načrtovanih posegov v gozdnati prostor, podrobno ovrednotimo funkcije go- zdov ter opredelimo območja, kjer pričaku­ jemo nasprotja v njegovi rabi. Na obeh nivojih načrtovanja se pripravi tudi program odpiranja gozdov s prometnicami. Z izvedbenimi gozdnogojitvenimi načrti prenesemo usmeritve iz načrta gospodar- ske enote na gojitve no načrtoval no in nego- val no enoto, v zasebnih gozdovih pa tudi na parcelo oziroma lastnika. V vseh teh enotah se usmeritve tudi kvantificirajo in to tako možni donosi lesa (možen posek), pogoji, pod katerimi se pridobivajo, kot tudi potrebno vlaganje v gozdove. Medtem ko so kvantifikacije vlaganj (obnova, nega, varstvo) natančno določene že z gojitvenim načrtom pa je prav točne podatke o mož- nem poseku na osnovi usmeritev načrta mogoče dobiti šele po označitvi drevja za posek. Ker je tako za ohranitev gozda kot za ohranitev divjadi in živalskega sveta nas- ploh potrebna usklajenost rastlinskega in živalskega sveta v gozdu, sodi to področje usklajevanja v pristojnost gozdarstva ob sodelovanju lovstva in drugih uporabnikov prostora. ALIVELJAJOISTISTROKOVNI KRITERIJI ZA NAČRTOVANJE V DRŽAVNIH (JAVNIH) IN ZASEBNIH GOZDOVIH? O potrebnem enotnem strokovnem pri- stopu v vseh gozdovih ne glede na lastni- štvo na nivoju Programa razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije verjetno nihče ne dvo- mi. Vsi gozdovi ne glede na lastništvo opravljajo svojo večnamensko vlogo, in ker je pretežni del (ta delež pa se bo še povečal) gozdov v Sloveniji v zasebnem lastništvu, prav ti gozdovi dajejo osnovni ton usmeritvam pri načrtovanju v Sloveniji. Podobno je pri gozdnogospodarskih na- črtih območij in gozdnogospodarskih nač­ rtih gospodarskih enot. Z gozdnogospodar- skimi načrti zagotavljamo trajnost gozdov in vseh njihovih vlog. To so načrti za go- zdove zaradi ohranitve in krepitve gozdov in zato morajo biti izdelani za vse gozdove ne glede na lastništvo po enakih strokovnih kriterijih. Hkrati pa gozdnogospodarski načrt ureja odnos države (družbe) do go- zdov in konkretizira omejitve lastnika (tako države kot zasebnika) nad specifično lastni- no, ki jo predstavlja gozd kot obnovljiva naravna dobrina z več vlogami. Dohodek od lesa, ki predstavlja glavni (navadno edini) interes lastnika do gozda, predstavlja manjši delež vseh koristi, ki jih gozd družbi daje. Praviloma se z zmanjševanjem do- hodka od lesa veča posredni pomen gozda, ki zahteva še bolj tankočutno strokovno ravnanje z njim. Vse to govori v prid temu, da je potreben enoten strokovni pristop pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov v go- zdovih vseh lastništev in to v pogledu zbiranja informacij, analiz, postavljanja ci- ljev, smernic in ukrepov v gozdovih. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI OBMOČIJ Po veljavnem Pravilniku o vsebini in na- činu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja se z gozdnogospodarskim načrtom območja opredelijo strokovni cilji in predvidijo ukrepi za zagotavljanje: - trajnosti gozdov in njihovih funkcij, - naraščanje prirastka in donosov, - medsebojna usklajenost gojenja in iz- koriščanja, - trajne in racionalne regeneracije go- zdov, - najustreznejšega izkoriščanja zmoglji- vosti gozdnih rastišč v okviru naravnega razvoja gozdnih združb. Težišče pri ugotavljanju stanja, pri posta- vitvi ciljev in usmeritev je tu na nivoju območnih gospodarskih razredov, ki jih je za posamezne analize potrebno smiselno povezovati v območno celoto. Gozdovi se v območne gospodarske raz- rede združujejo na osnovi podobnih gojitve- nih značilnosti in prirastnih sposobnosti gozdnih rastišč, podobnih sestojnih stanj in njihoVih razvojnih teženj ter enakih splošno- koristnih vlog teh gozdov, ki imajo podobne (enake) dolgoročne gozdnogojitvene cilje. Kljub spremembam in dopolnitvam prvot- nega namena ustanavljanja gozdnogospo- darskih območij so se le-ta uveljavila in pridobivajo v spremenjenih razmerah še pomembnejša vlogo. Območja od prvotne (1948) lesnobilančne zaključene celote po- G. V. 7·8/91 367 stajajo prostorsko zaključena celota, v okviru katerih se spremlja in usmerja razvoj gozdov in gozdnega prostora (kot ekološke in prostorske prvine) ter pripravlja stro- kovne osnove za usklajevanje rabe gozdov in celotnega prostora. Podlaga za izdelavo gozdnogospodar- skega načrta območja so podatki iz veljav- nih načrtov gospodarskih enot, podatki iz evidenc o izvrševanju gozdnogospodarskih načrtov in drugi podatki, ki prikazujejo goz- dnogojitvene, gospodarske in splošno druž- bene razmere v območju ter potrebe po splošno koristnih funkcijah gozdov. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI GOSPODARSKIH ENOT Z gozdnogospodarskim načrtom gospo- darske enote se ob upoštevanju usmeritev gozdnogospodarskega načrta območja opredelijo cilji in usmeritve ter ukrepi po gospodarskih razredih gospodarskih enot. V gospodarski razred se združijo osnovne ureditvene enote na podobnih (istih) rastiš- čih, podobnega sestojnega stanja in istih razvojnih teženj, enakega splošnega po- mena gozdov, ki imajo tudi isti dolgoročni gozdnogojitveni cilj. Za posamezni gospo- darski razred se analizira stanje, preteklo gospodarjenje (za čim daljše obdobje) in razvoj gozdov, zanj se postavi dolgoročni gozdnogojitveni cilj ter opredelijo smernice in kvantificirajo potrebni ukrepi. Poglobljene analize so možne in smotrne le za dovolj velike gospodarske razrede - velikosti vsaj 100-200 ha. Če moramo zaradi specifičnih rastiščnih, sestojnih in drugih razmer oblikovati po velikosti manjše gospodarske razrede, za- nje ne delamo podrobnejših analiz, zadovo- ljimo se le s številu podatkov primerno natančnostjo ugotovljenega stanja, cilji in smernicami z ukrepi . Posebej je smiselno ločevati tudi manjše površine v ločen go- spodarski razred, če je isti gospodarski razred zastopan v sosednjih gospodarskih enotah v večjem obsegu. Podobno velja za razmere, ko je v večini gospodarskih enot območja zastopan posamezen gospodarski raz_red v sicer majhnem obsegu, na nivoju območja pa je obseg razreda že pomem- 368 G. V. 7-8/91 ben. Mislim, da je taka usmeritev primer- nejša kot pa priključevanje takih gospodar- skih razredov k sorodnim, ker bi se lahko zgodilo, da bi lahko ekološko ali drugače pomembne ali zanimive razrede izgubili, skupaj s specifičnimi gozdnogojitvenimi smernicami za ravnanje z gozdovi, ki jim pripadajo. Osnovni poudarek pri izdelavi načrta go- spodarske enote je dan gospodarskemu razredu, mnogo manjši (da ne rečem, kar zanemarljiv) pa osnovnim ureditvenim eno- tam (oddelkom, odsekam), medtem ko las- tniške enote (parcele) v načrtu gospodar- ske enote sploh niso ločeno obravnavane. Temu morata biti podrejena tudi način in natančnost zbiranja informacij, izdelava analiz ter postavitev ciljev in usmeritev (s količinskimi opredelitvami) v načrtu gospo- darske enote. Informacijo o gospodarskem razredu do- bimo praviloma iz več virov: 1. - pri ugotavljanju lesnih zalog na stal- nih vzorčnih ploskvah (dal sem jih na prvo mesto, kjer bodo v bodočnosti prevladova- le; na njih dobimo ob dovolj gosti mreži za dovolj velik gospodarski razred poleg lesne zaloge tudi vrsto drugih informacij - zaloge po razvojnih fazah, kvaliteta, zasnova, po- škodovanost in drugo), - z drugimi vzorčnimi metodami, - iz polne premerbe (tu dobimo le po- datke o lesni zalogi); 2. iz opisov sestojev, kjer s sistematič­ nim pregledom dobimo oceno o stanju gozda, razvojnih težnjah, oceno uspešnosti in primernosti dosedanjih ukrepov in pred- hodno oceno o potrebnosti in jakosti ukre- pov v bodoče; 3. iz aerofotoposnetkov; 4. iz analize dosedanjega gospodarje- nja. S pomočjo vseh teh informacij dobimo pravo sliko o stanju v gospodarskem razre- du. Šele na tej osnovi, temeljiti analizi preteklega gospodarjenja in mestu in vlogi gospodarske enote in gospodarskih razre- dov v območju (prostoru) ter velikega zna- nja o rastiščnih zmožnostih in omejitvah ter proizvodnih in drugih sposobnostih posa- meznih drevesnih vrst na teh rastiščih lahko · postavimo dolgoročne gozdnogojitvene ci- lje in na njih temelječe usmeritve za gospo- darjenje z gozdovi s kvantifikacijami (mo- žen in potreben posek, gojitvena, varstvena in druga potrebna dela). Gospodarski raz- redi so se v zadnjem desetletju uveljavili v celotni Sloveniji kot načrtovalna enota za okvirno načrtovanje gojenja gozdov in s tem sredstvo za diferenciacije gospodarje- nja z gozdovi glede na zelo različne na- ravne možnosti in različne splošnokoristne funkcije gozdov. Ta spoznanja moramo pri gozdnogospodarskem načrtovanju v pri- hodnje v še večji meri uporabljati in jih negovati ter dopolnjevati. Uveljavitev go- spodarskega razreda kot načrtoval ne enote v načrtu gospodarske enote in vse večje razumevanje tega načrtovanja na terenu omogoča manj podrobno opredeljevanje na nivoju odseka. KAKŠNO MESTO IMA OSNOVNA UREDITVENA ENOTA V NAČRTU GOSPODARSKE ENOTE? Zaradi spreminjajočih se sestojnih raz- mer in zahtev po trajnosti, odseki vse bolj izgubljajo pomen >•odsekov~c in postajajo vse bolj enote za orientacijo in gospodarje- nje. Izjema so gozdovi s posebej poudarja- nimi funl<.cijami (gozdovi s posebnim pome- nom, varovalni gozdovi), l