številka 46 četrtek, 18. novembra 1999 180 tolarjev
Nekateri ga že željno pričakujejo, drugi nad njim niso nič kaj preveč navdušeni. "Mar prve snežinke pomenijo že konec jeseni in torej prihod zime? Ali ni malo prezgodaj?" "Kaj vem, ampak očitnoje, da brez dežnika od doma že ne bova smeli."
d d
zavarovalnica m a r i b 0 r
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/869-288 GSM: 041/599-838
Danes bodo padavine prenehale, popoldne se bo ponekod delno zjasni-lo. Jutri bo večinoma suho in hladno.
Neposreden radijski prenos iz dvorane doma kulture
Soočenje županskih kandidatov
ŠOŠTANJ - Vabimo vas na soočenje županskih kandidatov, ki ga bomo v dvorani doma kul-ture v Šoštanju, pripravili v sredo, 24. novembra, ob 17. uri. Soočenje županskih kandidatov bomo tudi neposredno prenašali v programu Radia Velenje.
To bo naš prispevek k predstavitvi kandidatov, zato da boste 28. novembra lažje odločali, spoštovani bralci, poslušalci in volivci.
■ Uredništvi Našega časa In Radia Velenje
V družbi EKO, d.d., Velenje sklenjujejo živahen naložbeni ciklus
V posodabljanje proizvodnih površin in proizvodnega procesa so v EKO v enem letu usmerili 600 milijonov tolarjev. Stroj za razrez žice z 35 vhodi, računalniško programiran, je le eden
od novosti. Foto: Stane Vovk.
Vstop tujega kapitala v družno EKO, d.d., - že več kot leto dni deluje v sklopu družbe Labinal oziroma nje-nem hčerinskem podjetju Sy-lea iz Francije - je izredno poživil rast podjetja in družbi zagotovil nadaljnji razvoj. Hi-tra rast se odraža v stalnem porastu prodanih izdelkov, letnem prihodku in številu za-poslenih. Oktobra lani je bilo v EKO zaposlenih 161 delav-cev, danes jih je preko 270. V teh dneh v podjetju za-ključujejo pomemben na-ložbeni ciklus - obnovili so 5.300 kvadratnih metrov pro-izvodnih površin in 1.500 kva-dratnih metrov skladiščnih prostorov z vso potrebno no-tranjo infrastrukturo. Naložba je stala 600 milijonov tolaijev, proizvodni proces pa se odvija
ISSN 0350-5561
na sedmih linijah, opremljenih z najnovejšimi stroji in napra-vami za izdelavo žičnih vezij. V družni EKO, d.d., so poslo-vanje, spremembe na po-dročju lastniške strukture in
projekt posodobitve proizvod-nega procesa ter delovnih prostorov, predstavili na tor-kovi tiskovni konferenci. Več prihodnjič.
■ Milena Krstič - Planinc
9


3. mednarodni sejem za zaključna dela v gradheniStvu in i
Prikaz uporabe novih gradbenih materialov, tehnologije in opreme.
EKO
5. okoiju prijazen sejem
Ct>lj\k, sejem. 17.- 21. 11. 1999
Ziveti z naravo.
Vrabet v roki ali sodišie?
Januarja, leta 2000 Tovarne usnja Soštanj, ki je v zlatih časih zaposlovala tudi več kot 800 delavcev, ne bo več. Ostalo pa bo več kot 190 danes ze bivših njenih delavcev (med njimi je kar nekaj zakonskih parov), ki so po sklepu prisilne	~
poravnave pristali na spisku brezposel-nih. Po 20 in več letih dela v "lederfabriki", v kateri so mno-gipustili svoja najlepša leta, nekateri tudi zdravje. Ob vsem tem ni zanemarljivo dejstvo, da so praktično brez možnosti za primerno zaposlitev zaradi let ali izobrazbe. Razočarani nad odločitvijo sedanjega vodstva matičnega podjetja Indu-strije usnja Vrhnika, ki z množičnim odpuščanjem delavcev rešuje svoj gospodarski položaj, imajo po drugem krogu pogajanj sindikalistov z vodstvom podjetja glede upravičeno-sti do odpravnin oziroma odškodnin, 30 dni časa za lastno odločitev. Če bodo namreč podpisali poseben list papirja, ki ga bodo dobili v teh dneh, bodo dobili odškodnino, a se bodo s tem odrekli vsem terjatvam do podjetja. Če ne, jim ostane edino upanje dolga pot na sodišču. Izide pogajanj pogajalci niso želeli komentirali. Razumljivo. Če bijih ocenili kot dobre, bijih za ušesa sodelavci, ki bodo za obstoj IUV-ja plačali največji ceh. Če bi menili drugače, bi jim znali stopiti na prste v Vrhniki, češ bodite razumni, saj smo vam vendarle v nemogočem položaju dodelili vsaj nekaj. Zadeve bo komentiral vsak zase. Tisti, ki so lačni, bodo najbrž izbrali vrabca v roki. Ostali, ki imajo še dovolj živcev, potrpljenja in tudi denarja za plačevanje položnic ter vsakdanji obrok, pa bodo izbrali sodno pot. Komentar je ob vsem naštetem odveč. Zal, je ta primerznova eden izmed tis-tih, kjer dobro delo ne zagotavlja dela in plače, če se iz naj-različnejših vzrokov in namenov tako odločijo drugi name-sto tebe.
tp
9770350556014
2 NilŠ ČAS
DOGODKI
18. novembra 1999
novice
Zreb đoločil vrstni red
ŠOŠTANJ, 10. novembra - Na sedcžu Občinske volitae komisije v Šoštanju so prejšnjo sredo z žrebom določili vrstni red kandidatov na glasovnicah za nadomestne volitve župana občine Šoštanj, ki bodo 28. novembra. Žreb je določil, da bo prvi na glasovnici prvi Darko Menih (SDS), drugi Milan Kopušar (LDS), tretji Dra-go Koren (SKD), četrta Cvetka Tinauer (Neodvisna lista) in peti Matjaž Natek (ZLSD).
Iz samskega doma blok
VELENJE - Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje in podjetje Vegrad sta v začetku preteklega tedna uskladila vse člene pogodbe za nakup adaptiranih stanovanj, ki jih bo Vegrad uredil v bivšem samskem domu ob Ulici Simona Blatnika v Velenju. Pogodba je sedaj podpisana, v objektu pa bodo uredili kar 51 stanovanj, od tega 33 neprofitnih in 28 socialnih. Vseljiva naj bi bila jeseni leta 2000. Še posebej veseli bodo v stanovanjskem skladu socialnih stanovanj, saj teh v občini najbolj primanjkuje.
■ bš
Bencinski servis januarja
NAZARJE - Tako želene, nujne in že nekajkrat napoveda-ne posodobitve bencinskega servisa mozirskega podjetja Savinja v Nazarjah letos (spet) ne bodo obnovili. Za teme-ljito posodobitev so se sicer že dogovorili z naftno družbo Petrol, zaradi objektivnih razlogov pa jo bodo začeli šele v drugi polovici januarja in jo sklenili v mesecu dni; tako vsaj zatrjujejo.
Ujp
Krajevna skupnost Kokarje
Letos lipe, naslednjič igrišče
V	krajevni skupnosti Kokarje so letos postorili precej, pač v skladu s svojimi denarnimi zmožnostmi, lotili pa so se tudi zajet-ne naložbe, ki jo bodo sklenili naslednje leto. Gre za izgradnjo večjega športnega in rekreacijskega središča ob tabornem pros-toru na Lazah. Precej zemeljskih del so že opravili, nadaljevanje pa je razumljivo odvisno od vremenskih razmer.
Načrtov jc seveda še več in jih želijo ter hočejo uresničiti, prejšnji petek pa so na svojstven način obeležili svoj krajevni praznik. Namenili so ga 11. novembru pred tremi leti, ko so izgla-sovali lastno krajevno skupnost, tretjo v nazarski občini, že sedaj pa so povedali, da iščejo nov datum praznovanja, ki ga bodo iz-brali s pomočjo strokovnjakov, posvetili pa enem od pomemb-ncjših dogodkov in bogatega izročila Kokarij.
V	petek popoldne so tako v središču Kokarij, Potoka in Lačje vasi posadili lipe prijateljstva, prisrčen spored so pripravili do-mači osnovnošolci, vsem trem posaditvam je prisostvovalo prese-netljivo veliko krajanov, sklepni del pa so izvedli v domu uspešnega gasilskega društva Gorica ob Dreti, ki je tudi pobud-nik in nosilec številnih akcij v kraju in krajevni skupnosti. Nasled-nji praznik želijo proslaviti z otvoritvijo športnega in rekreacij-skega središča.	■ jp
Predsednik krajevne skupnosti Anton Blatnik je ob sajenju lip povsod našel prave "pomočnike in pomočnice"
Rekreacijsko - turistični center Goite
Novi lastniki prihajajo iz Italije
Zgodba o stečaju RTC Golte se je v petek popol-dne na celjskem sodišču razpletla z drugo javno dražbo. Konec in nov začetek sicer nista po pričakovanju nekaterih, dejstvo pa je, da novi lastniki prihajajo iz Italije. Na dražbo in na Golte so jih privabili tisti, ki jim za ta rekreacij-sko - turistični center ni vseeno in želijo njegov razvoj, kot je poudaril prejšnji (in morda tudi novi) direktor RTC Golte Marjan Prelog. Do-dati velja, da bo v naslednjih dneh in tednih na Golteh zelo živahno, saj naj bi center po trdnih zagotovilih za letošnjo sezono odprli 15. decem-bra.
Druga javna dražba je bila torej uspešna. Niso se sicer uresničile nekatere napovedi, da bo za-radi znižane izklicne cene prišlo več kupcev, to so namreč s 125 milijonov tolarjev znižali na 95, saj se je pojavil le odvetnik in pooblaščenec ljubljanske firme Lespatex, pred dražbo plačal 10-odstotno varščino in v imenu tujih partner-jev kupil Golte po izklicni ceni 95 milijonov to-larjev. Med opazovalci so bili med drugimi tudi predstavnik nekdanjih delavcev RTC Golte Marjan Prelog, predstavnik Smučarskega kluba Velenje, velenjskega podjetja CSA in seveda predstavnik firme Reden iz Campo Turesa na Južnem Tirolskem. Lespatex mora s stečajnim upraviteljcm Zvonimirjem Kristijanom Mirtom v osmih dneh skleniti kupoprodajno pogodbo, v petnajstih dneh pa plačati celotno kupnino. Tuji partnerji torej prihajajo iz Italije, najpo-
membnejša firma pa je Reden, katere lastnica je Hermanna Redna iz Južne Tirolske. ki ima poleg smučišč na domačem področju v lasti ali upravljanju še smučarska središča na Češkem in Slovaškem. Pooblaščeni odvetnik Goran Ka-nalec je povedal, da ima podjetje Lespatex s firmo Reden sklenjen dogovor, da se turizma na Mozirskih planinah lotijo skupaj, saj imajo italijanski partnerji veliko izkušenj zlasti z zim-skim turizmom, za nakup pa so se odločili v prepričanju, da so možnosti nadaljnjega razvo-ja zelo dobre.
Zaradi hude časovne stiske bodo do 15. de-cembra opravili najnujnejša potrebna dela, to-rej bo center to sezono obratoval v doseda-njem obsegu, pridobiti morajo potrebno števi-lo delavcev, do takrat mora stečajni upravitelj skleniti tudi ustrezne pogodbe z lastniki zem-ljišč. Obsežne naložbe bodo začeli po koncu zimske sezone, okvirni razvojni in finančni načrt zanje tudi že imajo pripravljen. Prednost bo razumljivo imel zasneževalni si-stem, prav tako pa odprtje najlepših smučišč proti Ljubnemu, za kar bo potrebno postaviti sedežnico z večjo zmogljivostjo. Za uresničitev teh in ostalih ciljev seveda pričakujejo tvorno sodelovanje vsaj z občinama Mozirje in Ljubno, predvsem na področju prostorskega načrtova-nja in drugih potrebnih dokumentov, vsi skupaj pa pričakujejo tudi denarno pomoč države.
Mjp
Pokiicna in tehniška eiektro in računainiška šoia ŠCV
Uspešni na Elektriadi 99
Na nedavnem petem strokovno-športnem srečanju elektro šol Slovenije v Kranjski Gori je sodelovalo kar 410 učiteljev omenjenih šol. Med njimi so bili tudi učitelji Poklicne in teh-niške elektro ter računalniške šole Šolskega centra Velenje.
Kot je povedal ravnatelj omenjene šole ŠCV mag. Tone Gams so strokovni dcl srečanja izko-ristili za posvet, na katerem so tvorno razprav-ljali o predlogih za prenovo srednješolskega programa izobraževanja za elektrotehnika. Po prenovi gimnazijskih programov (pred dvema letoma) namreč na ustreznih državnih ravneh
pripravljajo nove programe tri in štiriletnega strokovnega izobraževanja.
V drugem, športnem delu srečanja, pa so se ekipe posameznih šol preizkusile v dvanajstih disciplinah. Predstavniki velenjske šole so zma-gali v maratonu in v namiznem tenisu, visoke uvrstitve v ostalih športnih zvrsteh pa so jim v skupni uvrstitvi prinesle tretje mesto.
Kot je še povedal Gams, sta bili organizatorici pete Elektriade 99 elektro šoli Šolskega centra Novo Mesto in Šolskega centra Velenje, pri tem pa so jim pomagali donatorji iz tridesetih podjetij.
Utp
v enem
stovku
LJUBLJANA - Z razstavo 78 plakatov v državnem zboru in z 210 jumbo plakati po vsej Slo-veniji so v torek začeli enome-sečno kampanjo "kaj ti je deklica," s katero želijo osve-stiti čim več Ijudi, da tudi v Sloveniji obstaja nasilje nad ženskami, saj naj bi bila prete-pena vsaka peta, vsaka sedma pa posiljena.
LJUBLJANA - Povprečna neto plača zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah je bila septembra 109.907 tolarjev, kar je za 9,9 odstotka več kot v lanskem septembru, v prvih devetih mesecih letos pa so zaposleni v povprečju dobili 107.076 tolarjev neto plače, kar je 8,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. MARIB0R - Šele konec tega tedna bo vsaj malo bolj jasna usoda mariborskega Tama v stečaju, čeprav je rok za odda-jo ponudb za nakup pre-moženja po delih potekel že v soboto, še čakajo na pošto, morebitne te ponudbe naj oce-nili včeraj (sreda), čakajo pa tudi napovedano ponudbo kon-zorcija za nakup celotnega pre-moženja.
ŽALEC - V ponedeljek je bila na sodišču v Celju prva javna dražba premoženja podjetja Hmezad kmetijstvo v stečaju po izklicni ceni 825 milijonov tolarjev, v nabito polni dvorani ni bilo nobenega kupca, po mnenju konzorcija zadrug in hmeljarjev pa je premoženje precenjeno za najmanj 30 odstotkov.
ŠEMPETER V SAVINJSKI D0LINI - Izvajalci so že začeli gradnjo novega železniškega prehoda na cesto proti Podlo-gu in Grušovljam, tako bo namesto sedanjih dveh v bodoče le en prehod, od skup-no 19 križanj ceste z železnico v občini Žalec pa naj bi jih 5 uredili avtomatsko, nekatere ukinili, ostale pa povezali s sosednjimi.
Pozorpri obisku "najstarejših" obrtnic
Vteh dneh oči niso uprte le v predstavitev obrtnikov, ki bodo danes in jutri tudi sodelovali v druzenju "malih" in "velikih" v gospodarstvu savinjsko©šaleškega območja; v obrtnike, pred-vsem v obrtnice, so oči Slovencev uprte še zaradi nečesa druge-ga. In to v delavke v najstarejši obrti. Kot strela s jasnega je namreč udarila vest, da je to obrt zajel nevaren virus. Ne izgubarski, ali virus nelikvidnosti, ampak virus kuge dvajsetega stoletja. Uradno je potrjeno, da sta dve prodajalki Ijubezni okušeni z virusom aids. In to ena tudi na "našem " območju. Seveda pojem, da je ena tako obolela s območja Celja ne pove kaj natančnejše lokacije, zato so lahko zaskrbljeni moški širšega območja. Tovrstna dejavnost namreč ne pozna ne občin ne regij. Seveda ni treba, da zajame zaskrbljenost vse, le take, ki iščejo usluge delavk v najstarejši obrti. Prejšnji teden smo bili priča tudi novi savinjsko-ljubljanski navezi. Golte so na javni dražbi končno prodali, kupec je iz Ljubljane. Vsaj uradno, saj naj bi za njim sta tujec. Končno je verjetno vseeno, kdo je kupec in kdo v ozadju, glavno je, da bodo Golte končno (spet) zaživele. Rešena naj bi bila že letošnja sezona, pravo pomlad pa naj bi Golte doživele nasled-njo zimsko sezono. Seveda ta "pomlad" ne pomeni, da bo tudi tista sezona zelena. Vse naj bi steklo kot se za pravo smučarsko
središče spodobi. Ob tej povezavi pa je za zdaj še padla v vodo (ali mleko) že načrtovana druga savinjsko-ljubljanska naveza. Ali naveza med Ljubljano in območjem treh dolin. Z združitvi-jo Ljubljanskih mlekarn in mlekarno Celeia še ni nič. Tudi tu nekateri omenjajo pomlad; tedaj naj bi bilo več znanega, če bo vzpostavljena mlečna cesta med tema dvema območjema. Bolj kot na mleko so zadnje dni mnogi mislili na mošt in na vino. Sveti Martin po podatkih policije letos ni bil najbolj zelen. Tudi ko so v poostrenem nadzoru ustavljali vozila, so "Mar-tinčki"sedeli na drugih sedežih, vozilepa so njihovepartnerke. Ali obratno. Pa tudi taksisti so si letos bolj veselo meli roke, saj je bil letos tudi zanje Martin bolj sveti. Opozorila so torej očitno tokrat le malo zalegla. In tako so imeli manj dela policisti, s prijavami so manj založeni sodniki za prekrške, manj bodo obremenjena tudi sodišče, saj kakšna "zelena " stvar zaradi hujših posledic priroma tudi tja. Tam pa, na sodiščih, imajo dovolj težav že sami s sabo, oziroma z državo. Tudi do njih se država obnaša zelo mačehovsko. Zato bi se tudi sami lahko znašli na sodišču, ker ne plačujejo računov. Lepa stvar! Ampak pri nas, kjersmo vsega hudega in čudnega vajeni, ne bi bilo nič kaj posebnega.
U (k)
VAX (jVi izdaja Casopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o.. Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT. potletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89. telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 871-720.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d„ Maribor. Nenaročenih fofografij in rokopisov ne vračamol
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
18. novembra 1999
PAGINA
NjIŠ ČAS 3
Iz novembrske seje sveta MO Velenje
1 rebalansom je prišel čas za streznitev
Za torkovo sejo sveta MO Velenje lahko zapišemo, da je potekala mirno, v ustvarjal-nem razpoloženju, brez stran-karskih nasprotovanj. Svetni-ki so večino od kar 23 točk dnevnega reda (dnevni red so na seji sami namreč razširili za tri točke) sprejeli soglasno. Tudi rebalans občinskega pro-računa za leto 1999. Ta je po besedah župana Srečka Meha prekinil tudi z njegovim opti-mizmom in vsem pro-računskim porahnikom napo-vedal čas za streznitev!
Občina je (pre)zadolžena
Poglejmo dejstva. Država je slovenskim občinam 25. okto-bra letos poslala zneske finančne izravnave za leti 1999 in 2000, na podlagi teh in pora-be v prvih devetih mesecih so tudi v mestni občini Velenje pripravili predlog rebalansa proračuna. V njem so predvi-deni skupni prihodki in odhod-ki v višini nekaj več kot tri mili-jarde in petinpetdeset milijo-
nov tolaijev, kar je za 8% manj kot v predlogu proračuna za letos. Pomembno je, da se tudi z rebalansom letos velenjska občina ne namerava zadolževati in da predvidevajo uravnoteženo porabo - torej izenačenje prihodkov in odhodkov, kar jim narekuje tudi zakonodaja. Za primarno in drugo porabo občine so z rebalansom v proračunu pred-videni skupni prihodki in odhodki v višini 2.852 milijarde tolarjev, kar je 6% manj kot v planu proračuna. V obra-zložitvi je župan Srečko Meh svetnikom nalil čistega vina, saj je povedal, da jim je žal letošnji proračun ušel iz vajeti. Zato je po njegovih besedah za vse proračunske porabnike v MO Velenje prišel čas za streznitev. Poudaril je, da je bil še spo-mladi, ob sprejemanju osnutka letošnjega proračuna, optimist. Danes pa je stvarno stanje v občini tako, da morajo iz sred-stev proračuna pokriti pri-bližno 300 milijonov tolaijev že
Konj uničil cesto?
Seja je bila na trenutke celo zabavna. Skoraj nihče ni mogel zadržati smeha ob pobudt, ki jo je podpisalo deset Škalčanov, v njihovem imenu pa jo je vložil njihov sokrajan in svetnik Herman Arlič. Moti jih namreć sosedov konj, ki
naj bi mocno uni da občina ustanovi posebno koraisijo, ki naj bi ugotovila stopnjo poškodbe in nastalo škodo. Tega, kako težak je ta I konj, niso povedali.
L._______
zapadlih obveznosti, v to števil-ko pa še ni vštet dolg za velenj-sko glasbeno šolo! Do konca leta naj bi torej na žiro računu MO Velenje zbrali in porabili 2.852 milijarde tolarjev. Po županovih napove-dih kaže, da jim tolikšne vsote ne bo uspelo zbrati. To pre-prosto pomeni zategovanje pasu, saj so prihodki pro-računa manjši od porabe. Streznitev bo pravzaprav nastopila šele v letu 2000, ko verjetno, tako je napovedal župan, v prvem polletju ne bo mogoče izvajati novih naložb, razen najnujnejših vzdrževal-nih del. Proračun bo najprej poskrbel za redno izplačilo osebnih dohodkov vseh zapo-slenih v občinski upravi, šolstvu, zdravstvu, vrtcih ... Potem bo na vrsti poravnava materialnih stroškov, s čimer bodo zagotavljali normalno delovanje vseh služb, ki jih financira proračun. Šele potem bodo prišla na vrsto plačila zapadlih obveznosti in drugih računov po datumu zapadlosti valute. Kot smo slišali, jih je nekaj zapadlo že v letu 1997, pa še vedno niso poravnane.
Koliko nadstandarda si bomo še lahko privoščili?
Pri oblikovanju osnutka pro-računa za leto 2000 se bodo morali tako svetniki kot pro-računski porabniki odločiti,
katere nadstandardne progra-me bo proračun še naprej pokrival. V preteklih letih jih je namreč praktično na vseh področjih, kar je, po besedah župana, verjetno edinstveni primer v državi. To zgovorno pove tudi podatek, da se je število otrok v velenjskih osnovnih šolah v zadnjih petih letih zmanjšalo za 1400, število zaposlenih v šolstvu in materi-alni stroški pa prav nič! To vel-ja tudi za vrtce, kjer ob pre-cejšnjem upadu števila otrok prav tako ostaja število zapo-slenih nespremenjeno... Izvedeli smo tudi, da je MO Velenje ena redkih slovenskih občin, če ne celo edina, ki se financira sama. Izteijave izvir-nih prihodkov občine, kot je prispevek za uporabo stavbne-ga zemljišča, po županovih besedah tečejo dobro. Letos so izteijali kar 99% od 330 mili-jonov SIT, kolikor jih bodo v proračunu zbrali iz tega naslo-va. Novih virov za financiranje proračuna veijetno (in realno) ne morejo pričakovati. Zato je bila županova napoved, da v letu 2000 nihče od pro-računskih porabnikov ne bo mogel računati na višjo porabo sredstev od realnih, torej dejanskih prihodkov občine, pričakovana. Trenutno MO Velenje uspeva, da skrbijo, da nihče od proračunskih porab-nikov ni "pod vodo", da vsi lah-
Ste že razmišljalif kakšna bo vaša POKOJNINA?
©
Mnogi tisti, ki jo prejemajo, že danes pravijo, da je prenizka.
Ni nujno, da vse izkusite na lastni koži. Poskrbite sami že danes, da bo vaša pokojnina zanesljiva in dovolj visokal
Odločite se za RENTNO VARČEVANJE v Banki Velenje, d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke
-	ponujamo vam tolarsko ali devizno rentno varčevanje
-	odločite se lahko za vezavo depozita ali mesečnih pologov
-	dobo varčevanja lahko izbirate med 5 in 20 leti
-	čas izplačevanja rente je od 2 do 20 let
-	izplačilo privarčevanih sredstev in obresti po poteku vezave je možno tudi v enkratnem znesku (za morebitne druge življenjske cilje)
Nikoli ni prepozno niti prezgodaj! Dovolite, da ČAS dela za vas!
V naših enotah vas pričakujemo s podrobnejšimi informacijami.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
ko normalno poslujejo in dela-jo. Je pa občina kljub zakonsko določenim dolgim rokom za plačilo zapadlih obveznosti (od 60 do 90 dni) trenutno slab plačnik, zato bo veliko letošnjih naložb poravnanih šele leta 2000. In tudi zato je streznitev in zategovanje pasu
stvarnost.
Svetniki so rebalans letošnjega proračuna potrdili soglasno, poleg tega pa so sprejeli še veliko pomembnih odlokov in odločitev. O tem bomo več zapisali v prihodnji številki Našega časa.
■ Bojana Špegel
Slavnostna seja ob prazniku občlne Šmartno ob Paki
Dobitnikl občinskih priznanj: od leve proti desnl: Ivan Rudnlk, Bernarda Podkrižnik, Rozallja Klančnlk, posmrtno plaketo za Martlna Hrastnlka je prevzela njegova žena Martina.
Župan paje svoja priznanja podelil naslednjim krajanom: od leve proti desnl: Jožetu Napot-
niku, Slavici Pečnik in Bojanu Prašnikarju

Šmartno ob Paki, 11. no-vembra - Martinovo - praz-nik mladega vina, veselja, dobre volje so pred štirimi leti občinski svetniki izbra-li za praznik občine Šmart-no ob Paki. V počastitev le-tošnjega se je tod zvrstilo že kar nekaj prireditev, osrednja pa je bila na sam Martinov dan. Slavnostno sejo občinskega sveta so pripravili v dvorani kultur-nega doma, med gosti pa so bili tudi župani nekate-rih sosednjih občin ter predstavniki gospodarske-ga žMjenja v Dolini.
Župan Ivan Rakun je v slav-nostnem nagovoru naštel nalo-ge, ki so jih na področju spod-njega toka reke Pake uresničili med lanskim in letošnjim praz-nikom in s katerimi načrtujejo nadaljnji razvoj. Prav tako naj bi z njimi poskrbeli, da bi bilo življenje občanov prijetno, de-lovaje društev pa v zadovolj-stvo čim večjega števila tistih, ki so vanje vključeni. Poudaril je, da je bilo opravljenega veli-ko dela, uresničenih kar nekaj nalog in izrazil upanje, da je s takšno bero vsaj delno zado-voljnih večina občanov. V pri-hodnje bo priložnosti za doka-zovanje še več, saj so pred nji-
mi zelo zahtevni projekti, kot je izgradnja čistilne naprave, uresničevanje drugih ekoloških vprašanj, nadaljnja izgradnja varnih poti udeležencev v cest-nem prometu, aktivnosti na področju malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, prostor-skega načrtovanja. Ob koncu je pozval občane k strpnosti in medsebojnemu sodelovanju, saj, kot je menil, le to zagotav-lja nadaljnji razvoj občine. V nadaljevanju slavnostne seje je nekaterim občanom, ki s svo-jim delom so ali še dajejo pečat občini, podelil priznanja. Grb občine je prejel Ivan Rudnik iz Podgore za dolgoletno tvorno
delo na področju gasilstva, ci-vilne zaščite in krvodajalstva, občinske plakete so podelili Rozaliji Klančnik iz Podgore za sodelovanje pri zborovskem petju, Bernardi Podkrižnik iz Smartnega ob Paki za delo na
kulturnem področju, posmrtno pa Martinu Hrastniku iz Slatin za delo v občinskih organih in v kulturi. Priznanja župana so prejeli slikar Jože Napotnik, športni pedagog Bojan Prašni-kar in kulturna delavka Slavica
Pečnik.
Priložnostni kulturni program so pripravili člani domačega Gledališča pod kozolcem ter mešanega pevskega zbora pod vodstvom Matjaža Kača.
Utp
4 MS ČllS
..............
POGOVOR Z RAZLOGOM
18. novembra 1999
Gvido Omiadič, predsednik uprave Ere, trgovine z živilskimi in neživilskimi izdelki
Zelo neopazno, z uresničitvijo mnogih kapitalskih povezav, se je podoba velenjske Ere v za-dnjem letu močno spremenila. Postala je nosilka razvoja tr-govske dejavnosti na koroškem, savinjskem in zasavskem po-dročju (v Šaleški dolini je bila to že doslej). Združuje devet tr-govskih podjetij, ki imajo več kot 110 trgovin in 1600 zaposle-nih, letos pa bodo ustvarila oko-li 35 milijard tolarjev prometa. Svojo konkurenčnost krepi Era tudi z intresnimi povezovanji, eno takšnihje GIZ SUMA 2000, ki ga sestavljajo poleg Ere še Vele, Zivila, Koloniale in Po-trošnik. Ta skupina ima po Slo-veniji več kot 400 prodajaln, 5500 zaposlenih in bo letos ustvarila okoli 127 milijard to-laijev prometa.
Prav kapitalska in interesna povezovanja ter nadaljnja stra-tegija Ere so tema pogovora z Gvidom Omladičem, predsed-nikom uprave Ere Velenje.
#	Očitno ste v Eri pošteno "zavi-hali rokave", razumeli nove trende in storili nekaj, kar ni uspelo niti precej večjim siste-mom, kot je bil vaš.
GVIDO OMLADIČ: "V Eri smo pravočasno spoznali, da so potrebne na področju naše organiziranosti velike spremem-be in smo zato lahko spretno iz-koristili razmere na slovenskem trgu. Znali smo uporabiti naše znanje in izkušnje (veliko se je bilo treba tudi na hitro naučiti) ter pripraviti strategijo povezo-vanja, tako kapitalskega kot in-teresnega. Rezultat tega je kapi-talsko povezana veriga Era, pa Gospodarsko	interesno
združenje SUMA 2000, Poslov-ni center Štajerska ter partner-ski podjctji v Avstriji in Ceški."
#	Vsa povezovanja ste izvedli do-kaj hitro in zelo "potiho".
GVIDO OMLADIČ: "Menili smo, da so takšni dogovori naj-boljši in velikokrat le tako izved-ljivi. Za povezovanje smo izbrali podjetja, s katerimi imamo veli-ko skupnega. Njihovim upra-vam smo predstavili svoje načrte in razumeli so jih."
#	In kakšne so prednosti takšne-ga povezovanja?
GVIDO OMLADIČ: "Če hočemo biti in ostati konku-renčni, kar pomeni, da hočemo preživeti, je povezovanje edina pot. Zagotavlja nam dovolj velik obseg poslovanja, z njim pa si lahko zagotovimo boljše nabav-ne pogoje. Bolje lahko organizi-ramo marketinško mrežo v pro-daji in racionaliziramo še mno-ge druge postopke, vse to pa se-veda znižuje stroške in krepi na-šo konkurenčno sposobnost. Večji smo tudi kos vsem sodo-
bnim trendom trgovskega raz-voja. Kar nekaj izkušenj smo si nabrali v partnerstvu v nemško avstrijski verigi 3E in menim, da že preraščamo okvire nekdanjih regijskih trgovcev. Naše trgovi-ne postajajo (v prihodnje pa bo-do še bolj) prepoznavne in spe-cializirane.
Zelo pomembno je tudi skupno ustvatjanje novih poslovnih pri-ložnosti, ki jih omogoča združevanje kadrovskih potencia-lov. Gradimo na znanju in izkuš-njah, ki so vse pomembnejše."
#	Doslej smo poznali Ero kot del-niško družbo z dvema dizija-ma, Prehrano in Neprehrano ter hčerinskimi podjetji Era Koplas Velenje, Era Vino Smartno ob Paki, Era Vema Samobor (Hrvaška) in Rima Gorica (Italija). Zdaj pa je tu še skupina Era. Kdo vse jo se-stavlja?
GVIDO OMLADIČ: "Poleg Ere še Ojstrica Dravograd, Korotan Ravne na Koroškem, Dolina Velenje, Savinja Mozirje, Cen-ter Celje, Dravinjski dom SIo-venjske Konjice.,Agrina Žalec in Potrošnja Zagorje. Z vsemi temi podjetji smo kapitalsko po-vezani, kar seveda pomeni, da smo njihovi solastniki."
#	V Eri pa se niste zadovoljili s temi kapitaLskimi združevanji. Poudarjate, da je za krepitev konkurenčne sposobnosti po-trebno tudi interesno povezo-vanje.
GVIDO OMLADIČ: "Koncepti povezav so tako v Sloveniji kot na tujem različni. Najprej je go-tovo potrebno ustvariti dovolj močno kapitalsko jedro, ki mo-ra biti tako trdno, da lahko ustvari pogoje za interesno po-vezovanje. Skupina Era to vse-kakor je. Dve interesni povezavi smo že uresničili, to je Poslovni center Štajerska in Gospodar-sko interesno združenje SUMA 2000."
#	Ste lahko bolj konkretni, kaj vam prinaša članstvo v združenju SUMA 2000?
GVIDO OMLADIČ: "Osnovne smotre te povezave bomo udeja-njali fazno. Najprej se bomo lo-tili nabavnega področja. Skupno se bomo dogovaijali z dobavite-lji in zagotovo dosegli boljše na-bavne pogoje, saj jim bomo tako okrepljeni lahko ponudili več prodajnih mest, s tem pa tudi njim omogočili, da bodo dosega-li večji tržni delež. Na tem po-dročju imamo že veliko izkušenj iz članstva v skupini ABC. Naslednje področje je mar-keting. Zagotovo je tudi tu smotrn skupen nastop, skup-no iskanje prednosti, novih (konkurenčnih) tržnih idej in racionalizacija vseh postop-
KREKOVA BANKA d.d.
Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva
DO 5 LET
za komitente in nekomitente
Poslovalnica ŠOŠTANf. Ul. Lole Ribarja Z, Tel.: (063)883-020 www. krekova • bankfl. si
kov, ki bodo pocenili poslovanje s tem pa krepili našo konku-renčno sposobnost." %Je predvideno na tej ravni tudi
kapitaLsko povezovanje? GVIDO OMLADIČ: "Gospo-darsko interesno združenje je bilo oblikovano šele pred krat-kim. Seveda smo že dorekli in tudi udejanjili veliko konkretnih nalog, celovito strategijo pa mo-ramo skupaj z našimi lastniki še doreči. Seveda so v prihodnje možna tudi kapitalska povezo-vanja."
# Kaj pa je Poslovni center Šta-jerska?
GVIDO OMLADIČ: "To je
nadgradnja vsebinskega delo-vanja skupine Era, vanj pa se vključujejo tudi podjetja, ki v tem trenutku z Ero še niso ka-pitalsko povezana, imajo pa podobno strategijo." O Slovenski trg je majhen. To v Eri zelo dobro veste, saj ste z razpadom jugoslovanska trga, na katerem ste bili precej pri-sotni, to okusili na lastni koži. Ze nekaj časa se uspešno kapi-talsko in interesno povezujete s tujimi partnerji. GVIDO OMLADIČ: " Strategi-ja Slovenije je, da gre v Evropo, scstavni del Evrope pa postaja-mo tudi mi in veliko razmišlja-mo, kako bomo s tujino poveza-ni, ko to pravzaprav ne bo več tujina, ampak bo šlo za enoten evropski trg, kjer bodo vladale čisto prave tržne zakonitosti. To pomeni, da moramo mi že da-nes načrtovati strateške poveza-ve. Procesi internacionalizacije in globalizacije so v svetu izred-no hitri. Prihaja do povezav naj-večjih trgovskih sistemov, mimo katerih tudi mi (tako skupina Era kot GIZ SUMA 2000) ne bomo mogli. Seveda bomo iska-
li takšne povezave, ki nam bodo omogočale uspešnejši razvoj in širjenje, še zlasti na trgih bivše Jugoslavije, kjer vidimo velike možnosti, posebej na Hrva-škem, kjer že imamo prodajne centre in kar nekaj premoženja. Z Evropo pa smo tudi že pove-zani. Zaenkrat sicer predvsem na področju uvoza znanih bla-govnih znamk. V evropske to-kove pa smo vpeti tudi kot del-ničarji nemško avstrijske verige 3E, preko katere že uresničuje-mo mnoge strateške usmeritve. Pomembne so tudi izkušnje, ki jih dobivamo v tem velikem, ze-lo dobro organiziranem siste-mu. Smo tudi partneiji češkega podjetja, ki nam odpira vrata na trge vzhodne Evrope, kjer prav tako vidimo mnoge tržne niše in nova partnerstva."
#	Na katerih prodajnih po-dročjih torej predvsem vidite svoje razvojne možnosti?
GVIDO OMLADIČ: "Na pre-hrambenem področju so naši operativni načrti do leta 2004 usmerjeni predvsem na po-dročje Štajerske, morda tudi Prekmutja. Urediti želimo čim več trgovin osnovne preskrbe. Zgradili bomo pet prodajnih centrov, nekaj lastnih prodajaln, v manjših krajih pa tudi trgovine v partnerstvu in franšizing obli-kah. Velike načrte imamo tudi na področju veleprodajnih živil-skih centrov, ki jih zaokrožuje-mo in specializiramo. Tako že imamo v Šmartnem ob Paki program pijač, v Celju sadja, ze-lenjave, zamrznjenega blaga in delikateso, v Velenju pa koloni-alno blago. S potniško mrežo obvladujemo precejšen del Slo-venije, ki jo dopolnjujeta še pro-grama oskrbe bencinskih servi-sov in Dutty free shopov. Neživilske trgovine tipa ADUT pa bomo gradili po vsej Sloveni-ji in na Hrvaškem, zlasti v okoli-ci Samobora, kjer že imamo prodajni center. Zgraditi jih na-meravamo okoli 50."
#	Pravite, da bo skoraj 70 odstot-kov vaših prodajaln prehram-benih. Kakšne bodo te trgovi-ne?
GVIDO OMLADIČ: "Najprej bomo konsolidirali obstoječe stanje. Temeljito bomo preana-lizirali sedanje trgovine in jih prilagodili standardom, ki smo si jih zastavili. Zgradili bomo se-veda tudi nekaj novih. Računa-mo, da bomo imeli na Štajer-skem 130 marketinško prepo-
znavnih trgovin bližnje oskrbe. V teh trgovinah poudarjamo pristen odnos trgovca do po-trošnika. Ta mora biti takšen, da se bodo kupci k nam radi vračali, da se bodo čutili kot del našega sistema, da bodo naku-povanje doživljali kot nekaj pri-jetnega. To bomo skušali doseči še z drugimi oblikami komunici-ranja (neposredno obveščanje kupcev) in seveda različnimi ak-cijami za zveste kupce."
#	Drugo vaše področje so nepre-hrambene trgovine, ki jih združujete pod blagovno znamko ADUT- moj svet je moj dom. Po Slovenijijih ima-te že dvanajst. Kakšne načrte pa imate na tem področju?
GVIDO OMLADIČ: "V pred dvema letoma izdelanem po-slovnem načrtu smo opredelili, da bodo trgovine ADUT več kot trgovine. Kupcem namreč ponujajo poleg proizvodov za dom in gospodinjstvo tudi vse ti-ste pripomočke, ki so potrebni, da določena dela opravimo sa-mi, kupci pa dobijo tudi potre-ben strokovni nasvet. Posebej velja omeniti projekt nakupa s petimi zvezdicami, s katerim za-gotavljamo kupcu poleg blaga in servisa tudi montažo. Približno 60 takšnih strokovnih prodajnih centrov naj bi imeli (trenutno jih imamo 12), seveda pa bodo ti različno veliki. Naj-bolj "popolni" bodo tisti, ki bo-do imeli blizu pet tisoč kvadrat-nih metrov površin, večina pa se jih bo razprostirala med 3 in 4 tisoč kvadratnimi metri. Veli-kost bo seveda odvisna od tržnih možnosti. Nekaj proda-jaln tipa ADUT pa bo speciali-ziranih, ponujale bodo posa-mezne blagovne znamke."
#	Bo kakšen nov Erin prodajni center dobilo tudi Velenje?
GVIDO OMLADIČ: "Bo. Ne morem pa še reči kdaj. Vseka-kor imamo to v načrtu, poleg te-ga pa bomo tukaj tudi sicer širili in posodabljali prodajne površi-ne. Vemo, da še vedno veliko Velenjčanov kupuje drugod. Zato bomo sledili sodobnim trendom urejanja trgovin, po-nudbe blaga, svetovanja in sku-šali na ta način pritegniti čim več kupcev v naše trgovine."
#	Današnja Era je skoraj en-krat večja kot je bila lani v tem času. Bo ostal njen sedež v Velenju?
GVIDO OMLADIČ:" Zaenkrat ne vidim nobenega razloga, da
sedež ne bi ostal tukaj, kjer je skoncentriranega mnogo znanja in izkušenj. To smo znali v za-dnjem letu tudi izkoristiti in udejanjili smo uspešna povezo-vanja, ki so okrepila našo kon-kurenčno sposobnost in nas dvignila na slovenskem trgov-skem področju na pomembno mesto. V tem okolju smo se ka-lili in imamo danes dober ka-drovski potencial. V trgovini je najpomembnejši človek, ki je pripravljen dobro delati. Veliko smo vlagali v to in še več bomo morali. Čakajo nas novi izzivi in nove še zahtevnejše povezave, tudi v evropskem merilu."
#	Sedež distribucijskega centra za neživilsko blago pa imate v Žaicu?
GVIDO OMLADIČ: "V verigi Era je tudi Agrina Žalec in na njeni lokaciji je v začetku tega meseca zaživel distribucijski center za neživislko blago. Tam potekajo vse operativne, komer-cialne in druge aktivnosti po-trebne za uspešnost neživilskega področja za celotno Slovenijo."
#	0 hitri rasti Ere govorijo števil-ke. Še leta 1992 ste imeli 6 mi-lijard tolarjev prihodka, letos naj bi Era, d.d. ustvarila 19, veriga Ere pa kar 35 milijard tolarjev prometa. Kaj kažejo dosedanji rezultati?
GVIDO OMLADIČ:"Z vese-ljem ugotavljam, da smelo za-stavljeno letošnjo strategijo v celoti uresničujemo. Dosedanji finančni pokazatelji so ugodni, tako da računam, da bomo načrtovani prihodek tudi dose-gli. Seveda računamo na dober promet tudi v za trgovce običaj-no najuspešnejšem decembru."
#	Za konec še pogled v prihod-nost. Kakšna bo torej Era no-vega tisočletja ?
GVIDO OMLADIČ:"Upam in želim si, da bomo s takšnim raz-vojnim trendom nadaljevali tudi v prihodnje. Za to iniamo dovolj trdne in dobre možnosti, ki smo si jih zagotovili s povezavami v zadnjem letu. Veliko znanja, sposobnosti in spretnosti smo morali pokazati, da smo pravi trenutek izkoristili možnosti, ki jih je dajal čas tranzicije. To je bilo obdobje, ki nam je omo-gočilo, da smo zrasli kar za ne-kajkrat. Danes smo močnejši in večji. Pripravljeni na nove izzive na konkurenčen boj. Po vsem, kar smo uspeli narediti sem optimist. Zaupam v Ero!"
■ Mira Zakošek
Ekološki izdelek
V	Radencih je bil 4. in 5. novembra posvet o okoljskem man-agementu z naslovom Uvajanje čistih tehnologij, kjer so se udeleženci seznanili z evropskinti izkušnjami pri uvajanju čistejših tehnologij ter z zahtevami direktive o ceiovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja (IPPC - Integrated Pollution Prevention and control) in njenem pomenu za slovensko industrijo.
V	okviru posveta jc revija Gospodarski vestnik v sodelovanju z Ministrstvom za znanost in tchnologijo tcr Ekološko razvojnim skladom podelila priznanje za Ekološki izdelek ieta. V katcr-goriji velikih podjetij je nagrado prejelo Gorenje za novo gen-eracijo štedilnikov 500. V obrazložitvi komisije, ki jo je vodil dr.Peter Novak, je bilo poudarjcno, da novo generacijo štedilnkov 500 odlikujejo okolju prijazno konstruiranje, pre-prosto čiščenje, uporaba okolju prijaznejših materialov ter energetska varčnost.
Priznanjeje v imenu Gorenja prejel direktor programa Kuhalni aparati, mag.Matjaž Marovt.
18. novembra 1999
ZANIMIVO
NAŠ ČAS 5
Dobri poslovni rezultati Gorenja
Rast se nadaljuje
Konec preteklega tedna se je sestal Nadzorni svet Gorenja in z zado-voljstvom ugotovil, da so devetmesečni rezultati poslovanja ugodni. Ti namreč potrjujejo nadalje-vanje trendov rasti, ki jih Skupina Gorenje beleži že četrto leto zapored. V devetih mesecih je Gorenje prodalo 1.546.612 gospod-injskih aparatov in doseglo devet
odstotno vrednostno rast prodaje. V tem času so ustvarili za 1,6 milijarde tolarjev dobička kar je 35 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
»Gorenje najpomembnejši del posla temeljne dejavnosti realizira na evropskem trgu. Ocene analitikov kažejo na izboljšanje povpraševanja na teh trgih, med tem ko v branži še ni čutiti oživljan-ja. Kljub optimistićnim napovedim se še
zmeraj nadaljuje trend padanja cen bele tehnike na najbolj konkurenčnih trgih Evrope, saj ponudba krepko presega povpraševanje. Vrednostna rast prodaje v Gorenju je predvsem odraz intenzivnih aktivnosti na trgu in večje prodaje apara-tov višjega cenovnega razreda, » pravi predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, ki ocenjujc, da bo Gorenje v celoti ures-ničilo letošnje smelo zastavljene načrte.
■ mz
Tovarna usnja Šoštanj
"Zdrli" so vsaj odškodnine
VRHNIKA, 10. novembra - Potem ko je tudi po pogajanjih z vodstvom podjetja in predsednikom nadzorne-ga odbora Industrije usnja Vrhnika v začetku novembra kazalo, da bo 198 delavcev šoštanjske usnjarne ostalo ne samo na cesti, ampak tudi brez odpravnin, je bil rezultat drugega kroga pogajanj zanje manj krut.
Na razširjeni seji izvršnega odbora sindi-kata (skupaj z vodstvom podjetja) so namreč sklenili, da naj bi podjetje vsem zaposlenim, ki jim je prenehalo delovno razmerje na osnovi pravnomočne prisilne
poravnave, izplačalo odškodnino. Kot nam je povedal član pogajalske skupine iz Sojitanja Lojze Glasenčnik, naj bi ta znašala 51-odstotkov od osnove, za katero se upošteva povprečje polovice plače v zadnjih treh mesecih, pomnoženo s števi-lom let pri delodajalcu oziroma njegovem pravnem nasledniku Tušu. Polovico odškodnine naj bi izplačali do 31. decem-bra letos, preostali del pa do 31. marca prihodnje leto. Prav tako so se obvezali vsem tem delavcem izplačati preostanek regresa za letos do konca letošnjega leta. Neizplačan del regresa iz leta 1998, ki je bil uvrščen v prijavnino terjatve v okviru postopka prisiine poravnave v višini 20-
odstotkov, pa v skladu s sklepom prisilne poravnave najkasneje do 20. oktobra pri-hodnje leto. Pomemben uspeh so dosegli tudi glede izplačila hranilnih vlog. V naslednjih dneh bodo delavci prejeli na dom obvestilo o višini odškodnine in poseben obrazec. Če ga bodo podpisali, se bodo s tem odrekli vsem zahtevam, ki jih imajo do Industrije usnja Vrhnika -torej preostalim 49-odstotkom višine odškodnine ter zahtevkom za premalo izplačane plače za obdobje zadnjih 5 let, sicer jih čaka dolgotrajna izterjava preko sodišča. O ponudbi se morajo izreči v 30 dneh.
mtp
Območna obrtna zbornica Velenje
Veliko plat-no v malem mestu m
Živo se spominjam otroških dni, ko se je 13/
nabrcdo dovolj prihrankov, da sem se
odpravil na dolgo pot z Gorice mimo
živahnega kopališča, preko centra daleč v
zgornjipark - v kino, seveda. Vtistih prvih
šolskih letih je bila to precej pogosta zabava. Na velikem plat-
nu (za katerim je, kakor sem nekoč v svoji radovednosti
nemalo začuden ugotovil, bil čisto navaden zid iz vclikih
betonskih zidakov) so v tistih zvedavih časih suvereno vladali
Bruce Lee, Bud Spencer in Terence Hill ter Spiderman. Prav
kmalu sejim je pridružila še neprekosljiva Emanuella. Precej velika, običajno zadušljivo zatohla dvorana z vse prej kot udobnimi lesenimi stolije bila tiste čase praviloma do zadnjega kotička polna. Takšna vsaj ostaja v mojem spominu. Z nepreglednimi množicami robustnih neobritih delavcev južnega, a zato nič manj bratskega porekla, je bilo prednajst-niškemu pobalinu prav težko tekmovati za tiste trde stole - je pa bila zato vstopnica za stojišče cenejša. In če si prišel dovolj zgodaj, si nemara še ujel kvadratni meter prostora pred prvo vrsto sedežev ter se skoraj udobno zleknil po tleh. Popotovanje v čarobni svet naših nepremagljivih junakov se je lahko pričelo.
Kmalu so hongkongške vladarje velikih platen skupaj s stripovskimi svetovi "Zagorja", "komandanta Marka"in "Vukova sa Ontarija", "Bleka Stene" in drugih virtualnih junakov še deviških osemdesetih zamenjale prve bolj debele knjige zbirke Zlata ptica, namesto v kinu pa smo se sošolci pričeli zbiratipri Borisu. Njegova starša sta namreč iz daljnje Avstrije uvozila prvi ogromen videorekorder. Vnjihovi dnevni sobi smo spoznali Konana, prve Rambote, pa Rockija itd. V zgodnjih jutranjih urah pred pričetkom pouka, ko so bili Borisovi starši že varno v službi, pa tudi prve produkte pornografske industrije. Dokler nekoč v tisti ogromni, težki kovinski škatli ni nepreklicno in dokončno obtičala kaseta s hudo žgečkljivo (a za takratže karživahne najstnike hkrati tudi nadvse prijetno) vsebino. Tako se je v sedmem razredu osnovne šole končala vladavina videa. Nedolgo zatem je, tam daleč na obrobju mesta, zgorel tudi kino. Po dokončni smrti videa v mojem spominu ostaja le še občutek mehkejših, a kljub temu nič kaj udobnejših stolov kulturnega doma, kije ponudil zasilno zatočišče mestnemu kinu, družbo pa mu dela še prvo srečanje s Federicom Fellini-jem, ki sem ga srečal na kratki seriji komornih, izjemno dol-gih in s tisto pr\'0 (kvazi)intelektualno avro prežetih večerov v Stiskarni.
Potem je prišla Ljubljana in dolge ure filmskih omamnosti v pilotskih sedežih sprva še jugoslovanske, potem pa po krajšem premoru slovenske kinoteke. Te so dopolnjevali še redni dva-do trikrat mesečni ponedeljkovi holivudski večeri v dvoranah Ljubljanskih kinematografov, kmalu pa vse pogosteje tudi obiski sodobne neholivudske ponudbe Cankarjevega doma. Tu je bil seveda še (pravkarpotekajoči) Film Art Festa (FAF), ki danes zaradi meni težko razumljive jezikovno-puristične gorečnosti nekaterih politikov sliši na ime LIFF (Ljubljanski internacionalni filmski festival).
In na rodni grudi? Vprostorih Hotela Paka sta po dolgih letih filmske suše končno zrasli dve tehnološko izvrstno opremljeni dvorani, kipa sta menda bolj slabo obiskani. Spetse namreč srečujemo z začaranim krogom: ponudba novihfilmov priha-ja v Velenje z določeno zamudo, zato se večina Ijubiteljev fil-ma odpravi v Celje. Posledično je obisk velenjskega kina manjši, s tem pa je nižja tudi njegova pozicija na listah slovenskih distributerjev filmov. Tako je Velenje z novima dvo-ranoma sicerzopet iz kome obudilo mestni kino, institucijo, brez katere se nobeno naselje v sodobnem zahodnem svetu ne bi smelo imenovati mesto. A prav zaživela kinematografska dejavnost še ni.
Vtej luči izgleda poskus velenjskega kina, ki je v zadnjih ted-nih presenetljivo obogatil svojo ponudbo najprej s ciklom evropskih, zdaj pa še kinotečnih filmov, še toliko svetlejši. Hvalevredno odkritje neholivudske, manj komercialne in klasične starejše produkcije je gotovo tržna niša, ki bi se velen-jskemu kinu znala obrestovati, vsekakor pa gre za ponudbo, kije še kako koristna za mesto kot celoto. Predstavlja namreč še en korak na dolgi in naporni poti proti sodobnemu mestu, kamor se bomo nemara nekoč znali za stalno vrniti tudi nekateri večni nezadovoljneži. A tudi tokrat je to v prvi vrsti odvisno od vas, ki v Velenju že živite. Le da enkrat za spre-membo za dobro delo nipotrebno preveč napora in težaškega dela. Preprosto pojdite v kino.
■ Aleš Črnič
"Obnovljena zgradba je naš ponos!"
Velenje, 9. novembra -Dom obrtnikov v Velenju kaže danes drugačno po-dobo, kot jo je še pred le-tom in pol. Njegova pov-sem preurejena notranjost pa na to, da se obrtniki v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki že zgledujejo z Evropo. "Dom je lep, v njem se bomo do-bro počutili tudi takrat, ko bo potrebno reševati težave" smo med drugim slišali na slovesnosti, na kateri so predali svojemu namenu obnovljene po-slovne prostore Območne obrtne zbornice Velenje. Za razmah vseh za današnji čas potrebnih dejavnosti ima zbornica po novem na voljo 300 kvadratnih metrov površin. Obnova jc veljala pri-bližno 25 milijonov tolarjev, od tega so najeli kredit v višini 6,5 milijona SIT, donatorji so prispevali kakšnc tri milijone, razliko pa je pokrila zbornica ssvojim denarjem. V prenov-ljeni stavbi je velika predaval-nica s 50 sedeži, prostor za družabna srečanja, maia in vc-lika sejna soba ter upravni prostori.
Pred 30 leti, ko so sc obrtniki v občinah Velenje, Šoštanj in Smartno ob Paki odločili za svojo stanovsko organizacijo, je bila njihova dejavnost potis-njena na stranski tir. Z vrsto aktivnosti, tvornim vključcva-
njem v gospodarski razvoj Šaleške doline pa so postali močni, njihovo delo odmevno v domačcm okolju in tudi med 130 tisoč za-poslenimi pri pri-bližno 50 tisoč obrtni-ki v Sloveniji, ki ustva-rijo 20-odstotkov slo-venskega družbenega proizvoda. "Obnov-Ijen dom je in bo naš ponos," je še med drugim v pozdravnem nagovoru poudaril Franc Novak, pred-sednik izvršilnega od-bora Območne obrtne zbornice Velenje. Omenjena zbornica združuje približno 900 obrtni-kov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, opravljajo pa 2451 dejavnosti. Trenutno si status obrtnika ureja še 13 bodočih članov. V zadnjih le-tih beležijo približno enako število članov, kar pomeni, da obrt v Šaleški dolini ni dožive-la upadanja, kot v drugih pri-merljivih okoljih po Sloveniji. Pri zbornici celo ugotavljajo, da se v zadnjem obdobju, tudi po sprejemu sistemske zako-nodaje, težave neenakoprav-nosti glede kreditiranja in za-poslovanja zmanjšujejo. Zato se bodo sedaj lažje lotili novih nalog na področju razvoja, marketinga, tehnologije, na-ložb, predvsem pa izobraževa-nja. Med odmevnimi aktiv-
S svečanosti ob otvoritvi prenovljenih prostorov doma
nostmi v zadnjem času velja opozoriti na drugo srečanje malega in velikega gospodar-stva Šaleške in Zgornje Sa-vinjske doline, ki ga priprav-ljajo skupaj z Območno Savin-jsko-šaleško gospodarsko zbornico in Razvojno podjet-niškima centroma obeh Dolin ter na dolgoročen projekt Pre-poznavnost mojega kraja. Po-budo zanj so dali obrtniki, uresničujejo pa jo v sodelova-nju s Šaleškim razvojno pod-jetniškim centrom. Slovesnosti v prenovljenih prostorih se je med drugim udeležil tudi predsednik upra-vnega odbora Obrtne zborni-ce Slovenije Stanislav Kram-berger, ki je poudaril, da
država velikokrat za želje in potrebe obrtnikov ter malih podjetnikov nima dovolj po-sluha. "Kljub težavam lahko rečemo, da smo edini, ki nam je uspelo zaposliti v tem času več kot 150 tisoč Ijudi!" Po mnenju Ivanke Malus, predsednice skupščine Ob-močne obrtne zbornice Veie-nje so s prenovo doma ures-ničili nalogo, o kateri so raz-pravljali več let. Pridobitev pa je pomembna za sedanje in bodoče obrtnike, saj so pred obojimi novi izzivi. Ob koncu svečanosti so pode-lili tudi 13 verifikacijskih potr-dil obrtnikom za vajence.
Utp
6 XASVAS	UTRIP	18. novembra 1999
Soštanjske nadomestne županske volitve - napovedujemo zanesljiv drugi krog
Najmocnejša stranka - NEOPREDELJENI
V ponedeljek, 15. novembra, popoldne, smo v uredništvu Našega časa, na osnovi na-ključno izbranih telefonskih naročnikov skušali ugotoviti, kako se utegne razplesti prvi krog nadomestnih županskih volitev v Soštanju. Za vzorec 124 polnoletnih (torej z volilno pravico) oseb, smo jih poklica-li vsaj še enkrat toliko, ker je pri nekaterih telefon zvonil v prazno, drugi niso želeli sode-lovati...
Vzorec, na osnovi katerega smo anketo opravili, je bil zelo velik. Če vemo, da je v občini Šoštanj blizu 6.300 volilnih upravičencev (približno tretji-na v mestu, dve tretjini v okoli-ci) smo jih v anketi zajeli dva odstotka (vzeli enak delež v odnosu mesto - okolica). Trinajst dni pred nadomestni-mi županskimi volitvami jih je bilo, po našem merjenju, 38,70 odstotka še neopredeljenih, medtem ko jih je 10,48 odstot-ka ta hip odločenih, da na vo-litve sploh ne bodo šli. Naše vprašanje je bilo: nam lahko zaupate, komu boste na nadomestnih županskih volit-vah dali svoj glas?
Zanesljivo drugi krog
Res, da je v Šoštanju ta trenu-tek veliko volivcev še neod-ločenih, nekateri med njimi, kot so povedali, čakajo še na predstavitve, drugi se v družini še niso zmenili, kako bodo vo-lili (zanimivo, v Šoštanju jih med neopredeljenimi ni bilo tako malo, ki so kot glavni raz-log, da še ne morejo povedati, koga bodo volili, navajali prav to - nismo se še zmenili v družini). Ti bodo na končne iz-ide volitev še vplivali. Je pa v
Šoštanju že veliko volivcev od-ločenih, kako bodo glasovali. Upoštevati pa je treba tudi to, da je bila anketa izvedena pri telefonskih naročnikih, vsi vo-livci v Šoštanju pa najbrž nima-jo telefona.
V	drugo - Kopušar, Tinaurejeva?
Naša meijenja so pokazala, da se znata v Šoštanju, kjer bo za to, da dobijo župana, gotovo potreben drugi krog, vanj uvr-stiti Milan Kopušar (kandidat LDS), ki je v naši anketi zbral 16,93 % glasov naključno iz-branih telefonskih volivcev in mag. Cvetka Tinauer (Neod-visna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj), ki je zbrala 12,09% glasov.
Najbližja sta jima Matjaž Na-tek (ZLSD) z 8,87 % glasov in Darko Menih (SDS) z 8,06 % glasov pri naključno izbranih "telefonskih volivcih". Drago Koren (SKD) je očitno med volivci še premalo znano ime, po naši anketi bi mu na-menili 4,83 % glasov.
Mesto - okolica ali - kje je kdo v prednosti
Zanimivi so tudi podatki, kdo od kandidatov ima v katerem delu občine "prednost". Za naše tokratne potrebe smo vo-lilni prostor razdelili le v dva dela - mesto in okolica. V me-stu živi približno ena tretjina volilnih upravičencev, v okolici dve tretjini (približno tak je bil tudi naš vzorec).
V	mestu, kjer je ta hip še ne-opredeljenih 35,41 % volilnih upravičencev, na volitve pa jih sploh ne bo šlo (to so rekli v ponedeljek, lahko, da si še pre-mislijo) 23,07% volivcev, je razmerje takšnole:
Darko Menih (SDS) bi glasove pobiral j)redvsem v okolici, v mestu Šoštanj zanj po naših podatkih ne bi glasovali. Gla-sovi, kolikor so mu jih dali na-ključno izbrani telefonski na-ročniki, so bili glasovi "okoli-ce"; tudi za Milana Kopušarja (LDS) se bolj kot mesto "nav-dušuje" okolica, ne sicer tako izrazito kot pri prvem kandida-tu, pa vendarle (od njegovih glasov bi mu jih okolica dodeli-la 61,90 %, mesto 38,10 %); Drago Koren (SDS) je najbolj "pravilno" porazdeljen med volivci v mestu in okolici (50 %:50%); na strani mag.Cvetke Tinauer (Neodvisna lista ...) je bolj mesto (73,33%) kot okoli-ca (26,66%); Matjaž Natek (ZLSD) pa ima svoje volivce po našem meijenju bolj v oko-lici (64,58 %) kot v mestu (45,45%).
Pri tem odnosu mesto - okoli-ca je zanimiv še en podatek, namreč, da je med vsemi ne-opredeljenimi, ki ta hip še ne vedo, komu bodo dali svoj glas, večina neopredeljenih - dobri
dve tretjini (64,58 % v okolici), medtem ko je mesto (neopre-deljeni 35,41%) že bolj od-ločeno komu bodo dali svoj glas. Pomemben podatek za kandidate!
Med tistimi, ki so rekli, da sploh ne bodo šli na volitve, pa jih je večina iz okolice (kar 76,92 %), medtem ko so po naših podatkih bolj pogosti ob-iskovalci volitev prebivalci me-sta, le 23,07 % je odločenih, da jih na tokratnih volitvah ne bo.
Še pogled iz druge-ga zornega kota
Lahko pa bi te podatke pogle-dali tudi drugače. Recimo, ka-ko bi si utcgnili županski kan-didati razrezati volilno pogačo med seboj v mestu in kako v okolici.
Najprej mesto: Milan Kopušar bi dobil 17,02 % vseh volilnih glasov, Drago Koren 6,38 %, Cvetka Tinauer 23,40 %, Mat-jaž Natek 10,64 % ... Vendar, pazite! Tu je 36,17 % volivcev neopredeljenih, ob 6,38 % ti-stih, ki so sicer rekli, da na vo-
litve ne bodo šli, a si utegnejo še premisliti.
Okolica: Darku Menihu bi okolica po našem merjenju na-menila 12,99 % glasov voliv-cev, Milanu Kopušarju 16,88 %, Dragu Korenu 3,90 %, Cvetki Tinauer 5,19 %, Mat-jažu Natku 7,79 %, s tem, da je neopredeljenih še 40,26 %, ki imajo precejšnjo moč in tistih, ki so bili v ponedeljek take vo-lje, da na volitve sploh ne bi šli, še vedno 12,99 %.
Zanimivi komentarji
Ob takih anketah je vedno za-nimivo tudi vse tisto, kar se sliši tako mimogrede. Ljudje v Šoštanju pa so zgovorni in pri-jazni. Na tem mestu se zato za-hvaljujemo vsem, ki smo jih klicali, tudi tistim„ki niso hote-li sodelovati, za razumevanje. Vsem, ki so sodelovali, pa lepa hvala. Skupaj bomo lahko po 28. novembru preveijali, kako točni smo bili skupaj. Zdaj pa nekaj najbolj zanimivih mnenj. Morda izstopa tisto, da je marsikdo od neopredeljenih

moci
i IMenih 6i Kopuisr I! Karen
■	Tinavar > ! Notsk
■	Maopredaljeni
■	Ne bo volil
ŠoStonj
Okolico
Skupoj
povedal, da se o tem, koga bo-do voliii, dogovorijo v družin-skem krogu in potem iz ene družine vsi volijo istega kandi-data; nekaj je takih, ki jih politi-ka absolutno ne zanima in jim je čisto vseeno, kdo bo župan; eni menijo, da nihče od kandi-datov ni še doslej naredil toli-ko, da bi posebej izstopai; mno-go jih čaka predstavitve kandi-datov in to, kaj bodo na njih povedali; mnogi v primeru župana ne "upoštevajo" stran-karske pripadnosti kandidatov, ampak se odločajo na osnovi imen. Bila pa so zanimiva, to je že skoraj bogokletno zapisati, tudi mnenja nekaterih, ko so ob tem rekli - brez zveze - bolje bi bilo, ko bi bili v Velenju. Od vsega, kar imamo, smo dobili samo to, da z novo občino ne-kaj ljudi dobro služi, večina občanov pa ima od tega bolj malo...
Komentar ni potreben
Mi, ki smo utrip izmerili, smo prepričani, da je ta - ta hip - de-janska slika, da so kandidati precej "izenačeni", da so možna presenečenja - ne toli-ko v tem, da bi kdo od kandida-tov lahko dobil že v prvem kro-gu, ker drugi gotovo bo, kdo bo v njem, pa ... Če je stranka ne-opredeljenih res taka, kot se je pokazala v našem primeru, je kombinacij za drugi krog lahko še več kot jih je nakazal naš utrip. Zaenkrat je, kotjc. Kandidati pa bodo tudi z našo pomočjo spoznali, da bo treba še presneto zavihati rokave in povedati še kaj dopadljivega, da do nedelje, 28. novembra, prepričajo. Zlasti neoprede-ljene.
■ Milena Krstič - Planinc
Zaposlenost žensk na širšem velenjskem področju
Moški Premogovnik in žensko Gorenje
Društvo za kadrovsko de-javnost Velenje je prejšnji teden v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije na Starem jašku pripravilo strokovno srečanje na te-mo "Zaposlenost žensk na širšem velenjskem po-dročju". Sodilo je v okvir spremljevalnih prireditev ob razstavi Dekleta in šola.
Na posvetu so predstavili tri referate: Milena Ahtik, psiho-loginja v Premogovniku Vele-nje, je spregovorila o ženskah v Premogovniku, kjer sicer za-radi narave dejavnosti zapo-slujejo predvsem moško delo-vno silo, a so v podjetju pri-ložnost dobile tudi ženske; mag. Irena Vodopivec, vodja razvoja kadrov v Gorenju, pa o ženskah v Gorenju, kjer te prevladujejo, saj jih je med za-poslenimi več kot polovica. Srečanje je zaokrožil direktor Območne enote Zavoda repu-blike Slovenije za zaposlova-nje Velenje Srdan Arzmšek, ki je spregovoril o položaju
žensk na trgu delovne sile.
Iz premogovnika se sliši tudi ženski glas
"Čeprav je delo v premogovni-ku, kjer je osnova podzemno pridobivanje lignita, v domeni moške delovne sile, je prav, da se iz Premogovnika sliši tudi ženski glas," je rekla Milena Ahtik. "V tako izrazito moškem kolektivu smo svoj prostor našle tudi ženske, in to predvsenr po zaslugi svoje strokovne usposobljenosti. Dejstvo je, da delo gospodar-skega in kadrovsko splošnega sektorja opravlja 77 odstotkov žensk in da so ženske uspešne ter konkurenčne tudi na vod-stvenih in vodilnih mestih," pravi. Ob tem podatek, da je med vsemi zaposlenimi v Pre-mogovniku samo 6 odstotkov ali 222 žensk. "Malo nas je, a če bi pogledali izobrazbeno strukturo žensk, bi ugotovili, da jih ima 19 odstotkov višjo in visoko izobrazbo, v svojih ro-kah pa imajo nekaj pomemb-nih pozicij. Izobrazbena struk-tura je gotovo v naš prid. Gle-
Milena Ahtik: "V izrazito moškem kolektivu - v pre-mogovniku zaradi narave dela ne more biti drugače, smo svoj prostor našle tudi ženske."
de na to, kaj proizvajamo, pa seveda v čisti proizvodnji ne moremo zaposlovati žensk." Sicer pa je Milena Ahtik pre-pričana, da se danes lahko ženski glas sliši povsod. Odvi-sen je od njih samih in od te-ga, koliko znajo biti samoza-vestne in odločne. "Oba novo sprejeta zakona o
Mag. Irena Vodopivec: "V Gorenju opravljajo ženske večinoma nekvalificirana de-la."
rudarstvu in energetiki, ki sta usklajena s pravnim redom Evropske unije, zaostrujeta pogoje za poslovanje premo-govniških podjetij. Zaradi te-ga v premogovniku poteka prestrukturiranje organizira-nosti podjetja in dejavnosti, nadaljevalo se bo izločanje de-javnosti, ki niso neposredno povezane s pridobivanjem premoga in ob tem si seveda
tudi ženske zastavljamo vprašanje, kakšne so naše možnosti. A odgovor je znan -z dobro strokovno izobrazbo in usposobljenostjo - dobre," je prepričana Ahtikova.
Gorenje - bolj ženski kot moški kolektiv
"Pri nas pa je drugače, kot v Premogovniku, pri nas je med zaposlenimi 56 odstotkov žensk," je povedala mag. Ire-na Vodopivec. "Ženske oprav-ljajo večinoma nekvalificirana dela. Proizvodnja je serijska, zato je celoten proizvodni proces sestavljen iz veliko manjših operacij, ki predstav-ljajo enostavnejša opravila. Zaposleni za takšno delo v glavnem ne potrebujejo nobe-ne kvalifikacije, zato je tudi velik del zaposlenih nekvalifi-ciranih. Razlog, da je med nji-mi toliko več žensk, je v tem, da delo fizično ni pretežko," ugotavlja mag. Irena Vodopi-vec. Sicer pa pravi, da je delež moških v Gorenju največji na IV. stopnji strokovne izobra-
zbe, bolj izenačeni so moški in ženske na V. stopnji, v korist moških pa se izobrazbena struktura zaposlenih dviguje na VI. in še bolj na VII. stop-nji.
Ko je vprašanje zaposlovanje, v Gorenju ne delajo razlik. "Nimamo pa posebne izbire pri poklicih, kajti že študenti, in že prej, se odločajo za bolj moške poklice moški, kot so kovinarstvo, strojništvo ... Možnosti imajo ženske enake, je pa vprašanje, ki ostaja odpr-to, koliko lahko ženske dejan-sko izkoristijo enake možno-stim, glede na različne vloge, ki jih v življenju opravljajo." Božena Steiner, predsednica društva za kadrovsko dejav-nost, ki je zadnje čase precej aktivno, pa je povedala, da bo-do v društvu podobne posvete pripravljali tudi v prihodnje. Takoj po sprejetju nove inva-lidsko-pokojninske	in
delovno-pravne zakonodaje bo pripravilo izobraževanje na to temo.
■ Milena Krstič - Planinc
18. novembra 1999
Zarkove delavnice
Bodo "zrasle" v socialno podjetje?
V prostorih doma učencev v Velenju delujejo tako imenovane Žarkove delavnice. Gre za eno od oblik posebnega javnega dela, ki sta ga ustanovila podjetje B&Z iz Ljubljane ter Zavod za zaposlovanje ob podpori repu-bliškega ministrstva za delo, družino in soci-alne zadeve. Vanje so vključeni brezposelni, ki se zdravijo v psihiatričnih bolnišnicah in so na zavodu prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Po besedah vodje velenjske enote B&Z Sonje Sižgolič, so te osebe vsa leta ostajale na obrobju, njihova edina pot je bila zavod in bolnišnica. Izkušnje, ki so si jih pridobili pri delu z njimi, so jih spodbudile k aktivnostim za ustanovitev socialnega podjetja oziroma dnevnega centra
Da je potreba po njem zelo velika, so, trdi Šižgoličeva, potrdili udeleženci njihovih le-tošnjih klubskih dejavnostih, kamor so priha-jali na razne kreativne delavnice. Vključili so se vanje glede na svoje zmožnosti. Po nekaj mesecih dela v njih so v sodelovanju z zdrav-
niki psihiatrične bolnišnice v Vojniku in skupino strokov-njakov podjetja v Ljubljani ugotavljali, da se je njihovo zdravstveno stanje precej iz-boljšalo. In ne le to. "Od 11 vključenih se je 5 do 6 oseb bodisi zaposlilo, upokojilo ali so pridobile eno od kate-gorij pri invalidski komisiji. Zanje pomeni to finančno preskrbljenost, za je nas organizatorje aktivnosti to prav tako velik uspeh. Men-torici teh skupin Jelka Kušar in Irina Kralj sta dokazali, da se tudi z najtežjo popula-cijo še vedno da nekaj nare-diti, če ji prisluhnemo, če ob-iskujejo te programe več kot le 3 mesece. Na osnovnih vseh teh izkušenj upamo, da
Sonja Sižgolič: "Z udeleženci se v delavnicah ukvarjajo po-sebej usposobljeni Ijudje. Z njimi izvajajo dejavnosti de-lovne terapije in jim na nek način nudijo tudi tako ime-novano socialno asistenco."
bodo naši potrebi po dnev-nem centru prisluhnile vse lokalne skupnosti v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini in ne le mestna občina Velenje, ki nam je do sedaj pomagala kar velikokrat. V dejavnost socialnega podjetja bi radi vključili poleg že omenjenih udeležencev Zarkovih delav-nic še psihiatrične bolnike obeh Dolin, ki so prijavljeni na centrih za socialno delo ali so upokojeni."
Kaj počnejo v Žar-kovih delavnicah?
Ker so te nastale kot nad-gradnja programa Zarek, ka-mor so bili vključeni tri do šest mesecev, so dejavnost v delavnicah zasnovali kot de-
Pokličite
brezplačno telefonsko številko
080 3000
in se dogovorite za nakup
Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon,
L ki omogoča izpis številke kličočega, paket SiOL	/ za dostop do
interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S
se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča.
Cenaje 49.900,00 SIT
—W | • •	V	§	in vključuje DDV.
Zdaj je cas!	j
lovno terapijo in kot možnost ponovnega vključevanja v socialno mreže. Izdelke, ki jih izdelujejo v okviru delo-vne terapije - novoletne vizitke, razne družabne igre (domine), že postopoma ponujajo na trgu. Po besedah Šižgoličeve so ga že dokaj dobro spoznali, vedo, kaj bi lahko še izdelovali in si tako zagotavljali del potrebnega denaija sami. "Dela ne manjka," pravi sogovornica. Na-sprotno. V letošnjih Žarkovih delavnicah deluje prema-lo udeležencev, da bi lahko izpolnili vsa naročila in še kakšna nova. Več pa jih ne morejo vključiti zaradi pre-malo prostora. Tako sprejmejo le toliko naročil, kot jih lahko opravijo.
Brez donatoijev (ti so iz vse Slovenije) si dela v njih ne morejo predstavljati, saj za zdaj nimajo lastnega denaija niti ga država za tovrstne programe ne namenja. "Žar-kove delavnice tečejo v takem obsegu in v taki obliki sa-mo v Velenju. V drugih okoljih po Sloveniji poskušajo, po izkušnje pa prihajajo k nam. Z mestno občino Vele-nje dobro sodelujemo, skupaj smo ustanovili že več jav-nih del. Sedaj se torej dogovarjamo za večje prostore, kjer bi lahko Žarkove delavnice "zrasle" v socialno pod-jetje. Verjamemo, da odgovorni možje razumejo našo potrebo, stisko teh Ijudi, in da nam v prizadevanjih ne bodo obrnili hrbta," je sklenila pogovor Sonja Šižgolič.
mtP
Vila Bianka naprodaj
Namembnost objekta (e široka
MO Velenje je v Uradnem listu Republike Slovenije, ki je izšel v petek, 12. novembra, objavila razpis za proda-jo Vile Bianke v Starem Velenju. Naj spomnimo, da so na MO Velenje že nekaj časa iskali ustrezno rešitev za ta lep zgodovinski objekt pod velenjskim gradom, ki ga je, žal, že močno načel zob časa. Lansko leto spomladi so svetniki sprejeli sklep o odprodaji vile, 6. decemra ob 11. uri pa bodo odprli prispele ponudbe za nakup. Tone Brodnik, predstojnik urada za negospodarske zade-ve, nam je o odprodaji vile povedal: "Vila Bianka sodi v zazidalni načrt revitalizacije Starega Velenja in je za MO Velenje izredno pomembno, da jo prodamo in ji damo drugačen pomen, kot ga ima danes, ko ne daje lepega vi-deza. Vila Bianka ima 430 m2 stanovanjske površine, leži pa na 1700 m2 velikem zemljišču. Trenutno so v vili še šti-ri stanovanja zasedena; tri so najemniška in eno lastniško. Občina se je obvezala, da bomo v roku enega leta ta sta-novanja izpraznili in ljudi preselili, da bo bodoči kupec p o t e m lahko iz-vedel ob-novo spo-meniško zaščitene-ga objek-ta. Izho-diščna ce-na urad-
Vila Bianka danes ne kaže najlepše po-dobe. Mestna občina Velenje si žell, da bijo bodoči lastnik uredil tako, da bo ob prihodu v mesto nudila lep panoramski pogled in primemo namembnost.
nega ce-nilca je približno 19 milijo-nov tolar-jev. To bo tudi izklic-na cena. Namemb-nost ob-jekta, ki so jo svetniki potrdili na predlog urada za
okolje in prostor, je široka. V vili je predvidena igralnica s spremljajočimi gostinskimi prostori, restavracija visokega razreda s poročno dvorano, restavracija visokega razreda z apartmaji in sobami, prodajno galerijo, morda knjižnico in čitalnico, garni hotel. Namembnost lahko bodoči last-nik tudi sam okarakterizira, vsekakor pa naj bi vila posta-la panoramski zgled ob prihodu v Velenje, v njej pa mora biti tudi primerna namembnost." Pri odpiranju ponudb bodo seveda člani komisije upoštevali, kaj naj bi bodoči lastnik uredil v vili. "Z vsa-kim interesentom se bomo pogovorili in upam, da tudi našli skupni dogovor, ki bo njegovem interesu in inter-esu občine,"je poudaril Tone Brodnik.
■ bš
wm
Telekom^O Slovenije	I
Mtadi dopfeniki porotaj o
MNENJA IN ODMEVI
8 SAŠ ČđS _OP VSEPOVSOD	18. novembra 1999
Velenjsko društvo zeliščarjev se je predstavilo	Krajevna organlzacija RK Ravne
Zelišča, nabrana v Dolini, bl bili predvsem zdravl
so dobre kvalitete
Nagrada za Anjo Urbanc
Mestna občina Slovenj Gradec je tudi letos ob dnevu OZN razpisala natečaj za likov-na in literarna dela učencev osnovnih šol. Nanj so se odzvali učenci OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Poslali so 21 del učencev četrtega, petega in sedmega razreda. Zirija za izbor likovnih prispevkov je med vsemi prispelimi deli na-gradila deset učencev in med njimi tudi Anjo Urbanc, v lan-skem šolskem letu sedmošoiko omenjene šole. Svojo risbo je naslovila Pravica do ljubezni.
Poleg Anjinega dela so za razstavo izbrali še štirinajst li-kovnih del, katerih avtorji so bili naslednji učenci KDK-ja: Zala Gumzej, Jona Mirnik, Špela Tajnik, Polona Pečnik, Tina Jamnikar, Tanja Strniša, Špela Potočnik, Andreja Slapnik, Kristjan Atelšek, Toni Lukačič, Danijela Božič, Ana Lihteneker, Dejan Plavše in Suzana Ramšak. ■ Mentorica Alenka Venišnik OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj
Martinovanje v Šmart-nem ob Paki
Tako kot na vseh prejšnjih, so tudi letos učenci tretjih, četr-tih in petih razredov šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki prispevali svoj del kolača k
praznovanju Martinovega. Cudovito okrašene stojnice so kar samc vabile obiskovalce na pečen kostanj in krompirček. V prizadevanja učencev so se res v precejšnji meri vključili tudi njihovi starši, zato so bila njihova prizadevanja zelo uspešna. Pomagali so jim na sami prireditvi, ali pa so skrbne mame dan prej spekle dobro pecivo, ki so ga prav tako po-nujali na prireditvenem pros-toru in na poti od hiše do hiše. Skoraj povsod so jih Jepo spre-jeli, sploh, ko so povedali, da tudi tako zbirajo denar za šolo v naravi.
■ Michel Mohor, 7.b.
OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki
Zanimiv naravoslovni dan
Učenci sedmega razreda smo pred nedavnim doživeli za-nimiv naravoslovni dan, in sicer ob obisku zdravstvenega doma v Velenju.
Tu smo najprej prisluhnili predavanju o moškem in žen-skem spolu ter o aidsu. Nato smo si ogledali laboratorij in iz-vedeli marsikaj o preiskavah krvi ter urina. V nadaljevanju obiska smo "spoznali" še EKG, čemu je namenjen in zakaj ga uporabljajo, sestra pa nam je povedala še nekaj o krvnem
Kdaj odgovor na članek "Ali in kdo živi neupravičeno na visoki nogi"
Zgoraj omenjeni članek je bil objavljen v Našem času 26. februarja leta 1998 na strani 5 v rubriki Pogovor s težo. Mnogi bralci, zlasti pa
uporabniki toplovodnega ogrevanja v Šaleški dolini že skoraj dve leti zaman čakamo na obljubljcne re-zultate "izračunov in pre-verjanja spornih meritev izgub na glavnem toplovo-du od TEŠ do Velenja".Zanima me , ali so bili ti izračuni prcverjanja
opravljeni, tako kot ste za-pisali in obljubili v Našem času. V globokem pre-pričanju, da teh rezultatov še niste objavili, vas v inter-esu premnogih bralcev in uporabnikov toplotnega ogrevanja vljudno prosim, da to čimprej storite.
■ Rudi Fidej
tlaku.
Na letošnjem naravoslov-nem dnevu sem izvedela marsi-kaj koristnega in prepričana sem, da tudi moji sošolci.
■ Mateja Plazovnik, 7. d
OŠ Antona Aškerca Velenje
Učenke državne prvaki-nje
Učenke - atletinje osnovne šole Livada Velenje so k bogati beri naslovov občinskih in področnih prvakinj pred nedav-nim uspele dodati še naslov drža vnih prvakinj.
Prvenstvo je bilo na stadionu v Kopru. Organizatorji so se zelo potrudili, saj so najboljši mladi atleti iz cele Slovenije imeli zelo dobre pogoje za tek-movanje.
Ekipa šole Livada pod vod-stvom športnih pedagoginj Tanje Šalamon in Natalije Szabo je že pred finalom veljala za favorita, saj je na področnem prvenstvu zbrala največje števi-lo točk. Samo tekmovanje je bilo izredno zanimivo in razbur-ljivo vsc do zadnje discipline 4 x 100 m. kjer so mlade Velenjčanke potrdile svojo ve-ljavo.
Prepričani smo, da bodo nove prvakinje našle pot do klubskih trenerjev AK Velenje in nadaljevale svoje uspehe tudi v klubskih vrstah.
■ TŠ OŠ LIVADA
V minulih dneh je bila v avli velenjske mestne hiše odprta zanimiva razstava, ki so jo pri-pravili člani velenjskega društva zeliščarjev. Drugačna je bila tudi zato, ker vas je vedno sprejel eden od 43 članov lani nastalega društva zeliščarjev in vas vodil med posušenimi rožami in zdravil-nimi tinkturami. Zanimanje za razstavo je bilo veliko, kar ni nič čudnega, saj vemo, da se v zadnjih letih vse več Ijudi po pomoč pri zdravstvenih težavah zateka k naravi. Po besedah predsednika ve-lenjskih zeliščarjev Hermana Mastnaka je bila to prva javna predstavitev leto in pol starega društva, ki ima sedež v kultur-nem domu, kjer se člani sesta-jajo enkrat na teden. "Na srečanjih izmenjujemo mnenja in se učimo. Največ se naučimo takrat, ko je čas nabi-ranja zelišč v naravi. Tisti, ki si želijo čim več vedeti o zeliščar-stvu, se največ naučijo prav pri soočanju z rastlinami v naravi." Verjetno bo društvo prav po zaslugi razstave, ki jim jo je v avli mestne hiše omogočil župan Srečko Meh, dobili še nekaj novih članov. Na razstavi so sodelovali vsi člani društva, vsak po svojih močeh. Pripravili so tudi nekaj recep-tov za zdravljenje in samopo-moč pri najbolj značilnih
Prvo razstavo velenjskih zeliščarjev so pripravili vsi člani društva, ki so tudi poskrbeli za stalno dežurstvo in vodstvo po razstavi. V času našega obiska nas je pričakal predsed-
nik društva Herman Mastnak.
zdravstvenih	težavah
današnjega časa. Razstavo so obogatili z izsledki raziskave ERICA, kjer so pre-gledali zdravilna zelišča iz vseh koncev Šaleške in Zgornje Savinjske doline in ugotavljali njihovo kvaliteto. Raziskava je nastala na pobudo članice društva zeliščarjev mag. Nives Kugonič. Pregledovali so pred-vsem vsebnost težkih kovin. "Moram reči, da sem sam pričakoval zaradi onesnaženo-sti, ki prihaja iz zraka, porazne rezultate v Skornem, Zavodnjah in na Graški Gori. Zelo me je presenetilo, ko je raziskava pokazala, da je šent-
janževka najslabše rezultate pokazala v Vinski Gori. Tudi na podlagi raziskave lahko sklepamo, da so zelišča, nabra-na v dolini, dobre kvalitete. Sicer pa sem mnenja, da je vsaka roža lepa, je zdravilna in lepo diši, pa četudi je strupena. Vsaka zdravilna rastlina ima v sebi določene učinkovine, od-svetujem pa nabiranje ob pro-metnih cestah in v bližini odla-gališč ali z gnojnico bogatenih kmetijskih površinah. Sam največ zelišč naberem po obronkih Šaleške dolinem, v Zgornji Savinjski dolini, na Pohorju, v Javorju in okolici Gore Oljke."	■ bš
Ce pri
delu
uživaš,
Bralna značka tudi na univerzi za tretje življen-sko obdobje
pogovarjale na srečanjih. Sledil je test za preverjanje ra-zumevanja in nestrpno čakanje na rezultate. Z veseljem smo
remo, več bomo brali in več kot bomo brali, več bomo znali! Morda že izrabljena misel, kateri pa dodajam še
■ ■ ■
Ko so se zopet zbrale udeleženke krožka pogovorne angleščine za tretje življenjsko obdobje, je bilo pri uri kar praznično razpoloženje. Preteklo šolsko leto je bilo v veliki meri namenjeno bralni znački, kar je posebnost, ko gre za tretje življenjsko obdo-bje.
Izbor petih knjig je bil v pri-stojnosti Epicentra iz Ljubljane, naše udeleženke pa so knjige skrbno prebiralc, reševale naloge in se o vscbini
na letošnji prvi uri podelili vsem bralkam priznanja in značke ter kar osmim tudi knjižne nagrade. Uspeh govori o veliki pripravljenosti in volji za delo, ki jim jo mnogi mlajši lahko le zavidajo. Več kot be-
eno: Ljudje se lažje in raje učijo, če pri svojem delu uživajo. Vse udeleženke pogo-vorne angleščine so gotovo ene izmed teh. Čestitam
■ Magda Žist
Državne prvakinje so postale: stojijo z leve proti desni: Wina Varošonec, Tina Pavlovič, Sandra Stojič, Tamara Kralj, Tina Ževart, Vesna Glinšek, Lucija Pritržnik, Maja Sovinek, Pascal Vehovec, športna pedagoginja Tanja Šalamon; čepijo z leve proti desni: športna peda-goginja Natalija Szabo, Špela Paulin, Maja Erkič, Nina Sovinek, Živa Koželjnik, Tea Tomažič,
Nina Kokot in Maja Kelc.
Ravne, 12. novembra - Srečanje starejših krajanov je izmed nalog pestrega delo-vnega programa vrlih aktivistov Rdečega križa v Ravnah pri Šoštanju. Uresničijo jo že nekaj let zapored sredi novembra. I\idi tokrat so krajane, stare več kot 70 let, povabili v prostore gostišča Kotnik v Ravnah. Od 76 se jih je njihovemu vabilu odzvalo 46. Ob tej priložnosti sta
jih nagovorila predsednica KS Ravne Srečanja starejših so v Ravnah vedno dobro obiskana.
Erna Obšteter in šoštanjski podžupan
Milan Kopušar. Oba sta se jim zahvali-	Kulturni program so pripravili učenci ravenske
la za njihov dosedanji trud pri razvoju kraja in podružnične šole.
jim v prihodnje zaželela predvsem zdravja.	g jp
18. novembra 1999
KULTURA
Domoznanska dejavnost v velenjski knjižnici
Zametki samostojnega knjižničnega oddelka?
Leta 1991 so se v velenjski knjižnici, ki deluje v okviru Kulturnega centra Ivana Napotnika, pričeli ukvarjati z do-moznanstvom. Prva je to področje prevzela danes že upokojena knjižničarka Anica Macur, za njo se je s tem področjem ukvarjal Ivo Stropnik. Dobri dve leti je domoz-nanstvo ena od službenih zadolžitev Silva Grmovška, ki poleg tega pripravlja "teren" za bodoče formiranje študijskega od-delka. Tudi domoznanstvo je področje, ki ima ambicije, da ga organizirajo kot oddelek, vse to pa je povezano s prostorskimi in ka-drovskimi težavami, s katerimi se knjižnica otepa zadnja leta.
Grmovšek nam je povedal, da domoznanstvo obsega tri dejavno-sti; muzealstvo, arhivistiko in knjižničarstvo. "Je interdisciplinar-na dejavnost, ki obsega vse vrste ved, tako teoretskih kot znanstve-nih, od ostalih ved pa se loči po tem, da je predmet raziskovanja lokalno področje, v našem prime-ru Šaleška doiina." Zato se v ve-lenjski knjižnici ukvaijajo z zbira-njem, obdelovanjem in predstav-ljenjem vseh vrst publikacij; torej ne le knjig, časopisov in revij, ampak tudi drugega knjižničnega gradiva, kot so glasbene zgoščenke in video zpisi, ki so povezani s Šaleško dolino. Zbirajo in obdelu-jejo praktično vse, kar izzide v Dolini in kar ustvarijo tukajšnji av-torji, poskušajo pa slediti tudi vsem knjigam, ki pišejo o Šaleški dolini.
Zbirka na "domoznanskih" po-licah trenutno obsega nekaj več 400 knjig. V zadnjem času poskušajo zbrati tudi diplomske, magisterske in doktorske naloge, ki se ukvarjajo z Šaleško dolino, pričeme r imajo težave pri pridobi-vanju informacij o avtorjih, kar jim onemogoča zakon o zaščiti oseb-nih podatkov. Zato bodo veseli, če bodo avtorji, ki v svojih tovrstnih nalogah izhajajo iz življenja in dela v Šaleški dolini, sami ponudili so-delovanje s knjižnico. Silvo Grmovšek- sistematsko obdeluje
tudi raziskovalne naloge mladih raziskovalcev, ki si jih bo prav tako moč spoditi v knjižnici.
Serijske publikacije, kot so časopisi in revije, hranijo v depojih in so seveda na razpolago bralcem.
Silvo Grmovšek
Knjige imajo zbrane na posebnih policah v kletnih prostorih knjižnice, nekaj jih je tudi na od-delkih. Dostopne pa so vsem bral-cem velenjske knjižnice, čeprav nekatere le za čitalniško uporabo. Po izkušnjah knjižničarjev verjet-no bralci premalo vedo o domoz-nanski dejavnosti velenjske knjižnice, saj tovrstne informacije iščejo razmeroma redko.
Če bi pri domoznanstvu iz-ključno le zbirali gradivo, bi bilo delo opravljeno polovično, pravi Silvo Grmovšek. Najpomembneje je, da ga vnesejo v COBISS, med-knjižnični katalog, po katerem lahko tudi doma brskajo vsi upo-rabniki Interneta. Tako lahko željeno gradivo in knjige poiščejo v bankah podatkov še pred obiskom knjižnice, z medknjižnično izme-njavo pa so vsem članom velenjske knjižnice dostopne tudi knjige, ki jih v Velenju nimajo, saj jih v naj-krajšem možnem času priskrbijo od tam, kjer so na voljo. Grmovšek ima opravljeno licenco za vnos po-datkov v Cobiss, zato se mu zdi največja vrednost ažuriranje baze podatkov, ki je dostopna prav vsem bralcem slovenskih knjižnic. "V perspektivi bi del domoznan-skega oddelka lahko postal infor-macijski center za celotno občino, ki bi obsegal informacije o vseh dogodkih, ki se bodo dogajali v mestu in okolici, " meni Grmovšek.
Ker je del domoznanskega dela tudi raziskovalna dejavnost, je ob 40 letnici mesta v knjižnici pripravil tri manjše razstave o ne-znanih znanih rojakih; predstavil je publicista in politika dr. Karla Verstovška, jurista evropskega slo-vesa dr. Jožefa Krajnca in primer-jalnega jezikoslovca dr. Karla Oštiija.
■ bš
Območno združenje RK Velenje
Novi predsednik je Jože
Medved	I
I ■ I Obiuućiicga
| p« reds Jože |	k* organizaci
Krbavac.
Tako so na izredni seji skupšćine združcnja doloćili njcni iliini. Nadomestne volitve so izvedii zarađi smrti prejšnjcga predsednika združenja dr. Bogdana Meniha.
mtP
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
poslej pri Vzajemni
VELENJE, 12. novembra -
1. novembra je pod okriljem Zavoda za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije začela poslovati nova zavarovalnica - Vzajemna. Več kot milijon in sto tisoč državljanov Slovenije, ki so bili do omenjenega dne prostovolj-no zavarovani pri Zavodu, so postali člani nove zavarovalni-ce, katere temeljno načelo je načelo vzajemnosti - zadovolje-vanje interesov zavarovancev, neprofitnost, dolgoročna ter za-nesljiva zdravstvena varnost Slovencev. To je med drugim poudaril na novinarski konfe-renci ob predstavitvi Vzajemne Vilko Rek, vodja oddelka pros-tovoljnega zdravstvenega zava-rovanja ZZZS, poslovne enote Ravne na Koroškem.
Rekje med drugim povedal, da so drugačno organiziranost in vse-bine na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj narekova-le spremembe zakona o zdravstve-nem zavarovanju, kjer je ta oblika opredeljena kot dolgoročno zava-rovanje na čelu vzajemnosti. "Slednje pomeni, da si zavarovanci med seboj pomagajo pri kritju stroškov za zdravstvene storitve v primeru bolezni ali poškodbe ozi-roma pri kritju doplačila k ceni
zdravstvenih storitev. V svetu že dolgo poznajo medgeneracijsko iz-ravnavo stroškov, s katero so tudi starejšim in zdravljenja bolj po-
Vilko Rek:" Vzajemna je spe-cializirana zavarovalnica ZZZS, pri katerije v ospre-dju načelo vzajemnosti."
trebnim osebam dosegljiva prosto-voljna zdravstvena zavarovanja za doplačila in ustrezna zdravstvena varnost." Rek je pojasnil, da se prav preko načel vzajemnosti iz-ravnajo različne stopnje tveganja, ki nastajajo pri rizičnih skupinah.
Mlajši člani imajo v premijo vključen določen znesek, ki pred-stavlja varčevanje in hkrati naložbo za starejša Ieta, ko znajo biti stroški njihovega zdravljenja višji, zanj pa bodo lahko plačevali nižje premije.
V tem trenutku prehod v Vzajemno za zavarovance ne predstavlja nikakršnih sprememb. Kajti, zavarovalne pogodbe so sklenili za 5 let, nova zavarovalnica pa je prevzela nase vse obveznosti za izplačilo zavarovalnin in seveda tudi plačilo premij. Če kdo od za-varovancev meni, da to zavarova-nje zanj ni primerno, ga lahko izje-moma prekine. V začetku prihod-njega leta bo zavodova zavaroval-nica ponudila trgu nova, dolgo-ročna zavarovanja, ki bodo vsebo-vala rezervacije za starost in del za izravnavanje razlik med generaci-jami.
Posebnost Vzajemne zdrav-stvene zavarovalnice je dvojna vloga zavarovancev. Na eni strani ti uveljavljajo pravice iz sklenjenih zavarovanj, na drugi pa so njeni člani, ki preko skupščine odločajo o bistvenih vprašanjih, povezanih z njenim delovanjem. "Sprejemajo torej poslovno politiko zavaroval-nice, odločajo o premijah, razde-litvi dobička. Statut Vzajemne določa, da se polovico slednjega nameni za bonuse, torej na nek način za znižanje premij zavaro-
Umetnik s svojo najljubšo skulpturo - Družina v bedi, oreh, 1987.
ŠOŠTANJ, 12. novembra - V petek zvečer so v mestni galeriji odprli razstavo skulptur domačina Franca Ravnjaka. S kipaijenjem se ukvarja Ijubitelj-sko, sicer pa je zaposlen v Gorenju. Pod okriljem Društva šaleških likovnikov si je pridobil znanje iz kiparstva pod mentorstvom akademskega kiparja Cirila Cesarja, iz slikarstva - ukvaija se tudi s tem -pa pod mentorstvom akademskega slikarja Alojza Zavolovška.
Strokovno besedo ob odprtju razstave je prispeval dr. Mirko Juteršek. "Še dobro, da mu je kipaijenje v veselje in pa ustvaijalna nuja, ne pa kruh. Kajti delo kiparjev je zahtevno, zanimanje in naročil pa malo.
Franc Ravnjak kipari namreč prvenstveno zase. Gotovo pa mu občudovalcev ne manjka," je med dru-gim rekel dr. Juteršek.
Franc Ravnjak pa: "Prvi svojem svobodnem obli-kovanju najraje jemljem motive iz kmečkega in rudar-skega življenja. Vse to skušam upodobiti v lesu, ki ga danes razkazujem. Najraje oblikujem iz tise in oreho-vine."
Umetnik se na tokratni razstavi (to ni njegova prva), predstavlja tako s svojimi zgodnjimi kiparskimi stvaritvami, kot s tistimi, ki jih je končal le kak dan pred odprtjem razstave.
■ mkp, foto: vos
Ex Tempore Mozirski gaj 99
Za zaključek posvet in razstava
Prejšnji petek zvečer so se v mozirski Galeriji na sklepnem delu zbrali udeleženci letošnjega že 5. po vrsti druženja Ijubiteljskih in akademskih slikarjev Ex Tempore Mozirski gaj 99. Po ustvaijanju na tere-nu je 16 umetnikov svoja dela dokončalo, v petek od-prlo skupno pregledno razstavo, ki bo odprta do 21. novembra, na otvoritvenem delu pa je o udeležencih in njihovih stvaritvah spregovorila umetnostna
kritičarka Milena Koren Božiček
Pred tem so se zbrali na okrogli mizi z naslovom "kako razumeti sodobno umetnost," ki jo je s svojim sodelovanjem obogatil dr. Jože Muhovič, akademski slikar in docent za likovno teorijo, ki tudi sicer ustvar-jalno in strokovno pomaga na vsakoletnih srečanjih slikarjev v Moziiju.
Strokovno srečanje za boljše ustvarjanje v prihodnje
vancem, preostalih 50 odstotkov pa za rezervni, garancijski sklad." Kaj, če zavarovalnica posluje z iz-gubo? "V tem primeru njeni člani doplačajo največ 5-odstotkov letne premije, kar je pri sedanji višini slednje od štiri do pet tisoč SIT."
Vzajemna zdravstvena zavaro-valnica, v katerih se lahko zavaro-vanci zavarujejo za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih stori-tev in plačajo dodatna prostovolj-na zdravstvena zavarovanja, ima organiziranih 10 poslovnih enot in 45 izpostav širom po Sloveniji.
Kot je še dejal Rek, Zavod z novo zavarovalnico sledi zahtevam Evrope na tem področju. Na naše vprašanje, kakšna je razlika med Vzajemno in njeno konkurenco, pa je odgovoril: "Pri nas je dobiček namenjen zavarovancem oziroma izboljšanju poslovanja zavaroval-nice, kar je znova v prid zavaro-vancem. Konkurenca pa je organi-zirana kot delniška družba, kjer je dobiček v ospredju."
mtp
Rod Pusti grad Šoštanj
Vesela srečanja medvedkov in čebelic
Zreče, 13. novembra -Rod Zelena Rogla iz Zreč je bil letošnji organizator tradicionalne taborniške akcije Vesela srečanja najmlajših članov teh organizacij - medvedkov in čebelic. Prvič so takšno srečanje, leta 1984, pripravili člani Odreda Pusti grad iz Šoštanja, skupaj z osnovno šolo Biba Roecka, in od ta-krat dalje rodovi celjsko - zasavskega področja aktivnosti na-daljujejo.
Na letošnjem srečanju je sodelovalo 150 otrok in 40 spremljeval-cev, med njimi so seveda bili tudi najmlajši taborniki Rodu Pusti grad iz Soštanja. Ob tej priložnosti so jim gostitelji povedali mar-sikaj zanimivega o Zrečah, jih popeljali na ogled tega turističnega kraja, dali njihovi domišljiji prosto pot na raznih ustvaijalnih de-lavnicah. Del odvečne energije so lahko udeleženci "izgubili" še pri plavanju v bazenih Term Zreče.
Ceprav utrujeni so na poti domov ugotavljali, da so med svojimi vrstniki preživeli znova lep dan. Prav tako so sklenili, da se bodo veselih srečanj udeleževali tudi v prihodnje.
■ Andreja Gomboc
Mestna galerija Soštanj
10 MS Ias
107,8 Mhz
n
18. novembra 1999
RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK *
Soočenje
Odločitev je padla. Uredništvi Našega časa in Radia Velenje pripravljata v sredo, 24. novembra, v dvora-ni doma kulture v Šoštanju, javno soočenje petih župan-skih kandidatov, ki se bodo v prvem krogu nadomestnih volitev za župana Šoštanja,
potegovali v nedeljo, 28. no-vembra. Soočenje bomo tudi neposredno prenašali v pro-gramu Radia Velenje.
Zakaj pa ne, smo si rekli. Konec koncev so take pred-stavitve ne samo zanimive, na njih volivci o svojih kandida-tih veliko zvedo, obenem pa
so tudi svojevrsten družabni dogodek. Vabimo vas torej - bo-disi v šoštanjski kultur-ni dom (vstopnine ne bo ...), bodisi pred ra-dijske	sprejemnike
(naročnine ne pobiramo) .... Soočenje bomo začeli ob 17. uri (v dvorani ste lahko, prav-zaprav je zaželeno, že kakšno minuto prej), sklenili pa ga bomo ob 18. uri.
Neposredni prenos soočenja županskih kandida-
tov iz dvorane kulturnega doma v Šoštanju v program Radia Velenje, bo obenem tudi svojevrsten izziv za vse nas, ne nazadnje pa tudi pre-izkus naše "tehnične" usposo-bljenosti in znanja na tovrst-nem področju.
Vseh pet kandidatov smo na javno soočenje že povabili, nihče od njih ni imel pomisle-kov v zvezi s tem in vsi so ob-ljubili svojo udeležbo.
■ mkp
KAJ POCNEJO, GOVORIJO, LAZEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
HELENA BLAGNE
V ponedeljek, 15. novembra, je uradno izšla nova, težko pričakovana, zgoščenka ene najbolj razvpitih slovenskih popevkaric vseh časov -Helene Blagne. Album z na-slovom "Duša in srce", sicer prvi po daljši pavzi zaradi roj-stva njenega otroka, prinaša dvanajst novih skladb, med katerimi je tudi že prva nova
strank SDP in HSLS. Nastopili bodo predvsem na manjših prireditvenih prosto-rih, v gledališčih in manjših klubih, da bi se s tem izognili morebitnim provokacijam, ki so možne na velikih koncer-tih, kjer se zbere nekaj tisoč ljudi. Zavedajo se, da s tem tvegajo celo možnost, da bi prišlo na vodilnih hrvaških medijih (na HTV) do bojkoti-ranja njihovih spotov, vendar so kljub temu mnenja, da se je* treba postaviti v službo splošnega dobrega.
CHRIS REA
8. novembra je izšel nov album odličnega britanskega pevca (sicer italijansko-irskega porekla) Chrisa Ree. 48-letni glasbenik je svoj naj-
uspešnica, skladba z naslovom "Osamljena". Plošča je izšla pri založbi Dallas records.
GIBONNI & PARNIVA-LJAK
Obe veliki imeni hrvaške glas-bene scene sta se odločili združiti v podpori eni od poli-tičnih opcij v naši južni sosedi. Gibonni in člani skupine Parni valjak bodo po pisanju hrvaških medijev skupaj pri-pravili nekaj nastopov, kate-rih izkupiček bodo namenili financiranju predvolilne kam-panije koalicije opozicijskih
novejši izdelek naslovil z "The Road To Hell Part 2", podo-bno torej kot se je pred deseti-mi leti imenoval njegov doslej veijetno najuspešnejši album.
Pred desetletjem je namreč album z naslovom "The Road To Hell" preživel kar 76 ted-nov na britanski lestvici in Chrisu prvič prinesel tudi prvo mesto na britanski lestvi-ci. S tega albuma je tudi isto-imenska uspešnica, ki je poleg skladb "On The Beach" in "Josephine" verjetno najbolj znana Chrisova skladba sploh. Novi album si utira pot do poslušalcev s skladbo "New Times Square", ki je prvi sin-gle z novega izdelka Chrisa Ree.
SALT'N'PEPA
Ena najuspešnejših ženskih raperskih zasedb vseh časov bo čez nekaj dni izdala album s svojimi največjimi uspehi. Skupina, ki deluje že od sredi-ne osemdesetih let, kamor da-tirajo tudi njihovi prvi uspehi, je doslej z vsemi svojimi izda-jami dosegala platinaste na-klade. Nekaj podobnega gre pričakovati tudi pri prihaja-jočem kolažu njihovih največjih uspešnic, saj gre za zbirko takih hitov kot so "Twist & Shout", "Let's Talk About Sex", "Whatta Man" in podobnih. Na plošči bo tudi nekaj še neobjavljenih stvari, kot je na primer novi remix skladbe "Push It", najbolj vroča stvar na albumu pa je gotovo skladba "The Brick Track vs. Gitty Up", v kateri je
uporabljen sample velike uspešnice "Another Brick In The Wall", skupine Pink Floyd.
MR. BIG
Štiričlanska rockerska skupi-na Mr. Big se je prejšnji mesec po več kot triletnem premoru vrnila z novim albu-mom "Get Over It". Na albu-mu se prvič predstavlja tudi novi kitarist v skupini, Richie Kotzen, ki je pred tem igral v skupini Poison. Album, ki obeležuje deseto obletnico delovanja skupine, je zmes udarnih rockerskih skladb in nežnih rockerskih balad. Tak je tudi prvi single z albuma, skladba z naslovom "Superfantastic", za katero
člani skupine upajo, da bo prva uspešnice z nove plošče.
■ MiČ
Študent naj bo
Na hitro, lepo pozdravljeni. Trenutno me asi-stent na vajah zadržuje pred učenjem za izpit, ki sledi čez slabe tri ure. Vsi ste vabljeni na redno letno skupščino, kje se bo podalo letno poročilo in vse ostale informacije, ki jih želite. Če bo možno bomo to poizkusili objaviti v eni od rubrik. Skupščina bo v soboto ob 19. uri v Mladinskem centru, za njo pa ob predvidoma 21. tudi v Mcju BRUCOVANJE!!! Bruci pijete zastonj, Zeleni car se že ogreva, Fiskus čaka, levi in dcsni pik pripravljena... Prinesite potrdila o vpisu in izpolnjeno pristopno izjavo, saj si s tem zagotovite brez-plačno članstvo za naslednje leto, ter se vidimo na brucovanju.
■ Dražen
PRISTOPNA IZJAVA
S to pristopno izjavo želim postati član Šaleškega študentskega kluba (SŠK) v študijskem letu 1999/2000.
Ime priimek:.........
Študent (fakulteta):
Naslov:...............
Telefon: ...............
E-mail:................
Podpis:
KREKOVA BANKA ZA
NOVE SODELAVCE
V poslovni enoti Krekove banke v Šoštanju, ki si z uspešnim poslovanjem v Krekovem duhu nenehno prizadeva negovati zaupanje varčevalcev ter plemenititi njihovo premoženje, si želimo dobrega sodelavca,
SAMOSTOJNI REFERENT ZA KRATKOROČNO KREDITIRANJE
Razmislite o sebi in se predstavite!
Ste sposobni presojanja, komunikativni in samoiniciativni?
Imate visokošotsko izobrazbo ekonomske smeri - bančništvo in finance in tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, obvladujete delo na PC računalniku v okolju Windows (Word, Excel), Internet?
Z veseljem sprejemate nove izzive in iščete nove poti?
Opišite svoja znanja, pričakovanja, želje in cilje ter priložite potrdila o izobrazbi. Svojo prijavo z življenjepisom pošljite v osmih dneh na naš naslov:
Krekova banka d.d. Maribor, Slomškov trg 18, 2000 Maribor Spoznajmo se in prepričajte nas!
Po trimesečnem poskusnem delu bo kandidat sklenil delovno razmeije za določen čas 1 leta, s polnim delovnim časom. Z zanimivim delom, ki ga boste opravljali v prijetnem delovnem okolju, vam zagotavljamo pridobivanje novih izkušenj in osebno zadovoljstvo.
Skupaj si bomo prizadevali uresničevati naše cilje.
'P^ bo	v jl's&bi ć(ove.fZ*.
INTERCEPTOR
PO DOLGIH LETIH SLOVO
Žalska skupina Interceptor je po osmih letih delovanja (osmi rojstni dan so praznovali 9. 1. 1999) sklenila končati svoje težkome-taino delovanje z zelo ambicioznim poslovilnim dogajanjem v obliki nepozabne in grmeče turneje s spodbudnim naslovom FUCK OFF COMMERCIAL TOUR. S turnejo, ki obsega šest nastopov po različnih slovenskih krajih se bodo tako več kot dostojno poslovili od svojih velikih fanov. Eden od nastopov jih bo popeljal tudi skozi Velenje, kjer bodo jutri, v petek, 19. novembra nastopili v velenjskem Mladinskem centru. Na turneji s sabo tovorijo še dva benda, svoje na-slednike, velenjsko skupino KAOZ in celjske progresivce NOXIRE, priložnost pa bodo dali še kakšnemu lokalnemu bendu. Tako se bo, poleg omenjenih, občinstvu v Mladinskem centru jutri predstavila še skupina HAILENSTEIN.
Jedro podalpskih kraljev težkega metala vseskozi tvorita kitarist in avtor glasbe Marjan Pader, nekoč član legnedarnih Epidemic Zone (ene pomembnejših metal zasedb bivše države) in frontman skupine, maskota, pevec in PR, mogočni (včasih tudi cent in pol
JSL	
jpi	
/ %	i;
t * \jf f	
	it •žr - W m 1
	. N m f 1' ••:•■-
težak) Gregor Čulk.
Leta 1993 je skupina v samozaložbi izdala kaseto z obetavnim na-slovom "The Begining", ki so jo kasneje pri založbi Pan records pona-tisnili. Za nenavadno, a uspešno promocijo so poskrbeli na prvem mednarodnem glasbenem sejmu pri nas, kjer so svoj razstavni prostor okrasili z (plastičnim) okostnjakom in (čisto pravo) krsto.
S številnimi nastopi in vztrajnim nabiranjem koncertne kilometri-ne so večali tudi krog svojih poslušalcev, ki so se vedno navduševali nad svojevrstnim in nadvse atraktivnim odrskim nastopom rjovečega Culka, pod katerega težo so jećali številni odri širom po Sloveniji.
Med odmevnejšimi nastopi tistega časa vsekakor velja omeniti nasto-pe na zagrebški Metal maniji, kot predskupina zloglasnih Napalm Death ter nastop na Novem rocku 95.
Pri kranjski Paniki so leta 1995 izdali kaseto "Fade", leto kasneje pa še CD ploščo, prvo pravo slovensko metalsko tlačenko. Večina skladb na njej je v angleščini, materinemu jeziku pa ostajajo zvesti v skladbah "Zadnja žrtev", "Tomi", "1.12" in odlični priredbi starega hita skupine Pomaranča "Goba zla". Največ medijske pozornosti, sicer za medije hvaležen a zapostavljen bend, doživi spomladi leta 1997, ko skupaj z Dejo Mušič posname skladbo "Uničimo tabuje", ki postane celo pesem tedna na nacionalnem radiu. Leta 1998 je izšla pri založbi Corona plošča z naslovom "Mora", plod osemletnega dela skupine, ki se odlikuje po dobri produkciji in tehnični plati, glasba na njej pa, tako kot na prejšnjih ploščah, presega ozke meje žanra in se z bolj melodičnimi in poslušljivimi skladbami približje tudi širšem občinstvu. A da ne bo pomote, njihovo drotanje je še vedno spodob-no hitro, dovolj trdo, grmeče in rjoveče, da ne bo razočaralo starih, najbolj zvestih poslušalcev.Interceptor svojo pravo vrednost pokažejo na živih nastopih. Zato nikakor ne zamudite jutrišnjega nastopa v Mladinskem centru v Velenju, ko bodo skupaj z njimi nastopili še prej omenjeni Kaoz (na sliki), Noxire in Hailenstein. Koncert se bo pričel ob 21. uri, za to, da vas bodo spustili noter, pa boste mo-rali odšteti 600 tolaijev.
■ MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu
v tedniku Naš čas.
Mestni TV U


Predlogl za nedeljo. 21. novembra:
5.NATALIJA VERBOTEN: Dva zlata
!
18. novembra 1999
TO IN ONO
KAS (:as 11
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4
V naslednjih dneh bosie velikokrot jgotavljali, da (te rojeni pod srećno zvezdo. Uipelo vam bo izpeljafi dolgo naćrtovano nalogo, ob tem pa boste prepričani, da so vse zasluge na vos'i strani. Kljub femu boste neprijetno presenećeni, ko boste ugofovili, da vam je nekdo spretno nastavil past, v katero pa se ne boste ujeli. Nić ne bo narobe, će se tisfemu, ki vam bo pomagal, da spregledate, tudi na glas zahvalite, ćeprav to ni ravno vaša vrlina.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Đanes in jutri boste izvedeli dve za vaie nadaljnje življenje zelo pomembni novici. Obe bosto dobri, zafo boste takšne volje tudi ves konec fedna. Preveć ćasa in energije boste posvećali delu, ki vas bo, enkraf za spremembo, res veselilo, zafo vam prav nić ne bo pretežko. Predvsem poskrbife, da se boste znali sprostiti in si ne delati skrbi iz majhnih težavic, ki jih boste z lahkoto rešili. fudi finanćno se bo izšlo bolje, kot ste prićakovali.
DVOJCKA OD 21.5. DO 21.6.
Kar nekaj nevšećnosfi mf finanćnem podroćju se bo zvrstilo v no-slednjih dneh. Ker jih boste prićakovali, bosfe znali ohraniti dobro voljo in vedro razpoloženje, predvsem pa nihče ne bo posumil, kaj doživljate. lokrot vašim nasprotnikom res ne boste dali razloga za privoščljivosf, saj s<? bosfe vedli, kot da ste nadvse zadovoljni sami s seboj. In fudi boste. Predvsem zato, ker vam bo uspelo uresnićiti nekaj želja in popraviti skrhane odnose s parfnerjem.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Ko bodo dnevi posfajali vse krajši, se vam bo vseeno zdelo, da vam moćno primanjkuje časa. Prava resnica pa bo, da se vas bo lo-tila rahla utrujenost, ki bo posledica prevelikih naporov v prete-klih tednih. Sploh se ne bosfe mogli ne naspati, ne spočiti. Najbolj pomaga zdrava prehrana, v kateri naj prevladujeta sadje in zele-njava, poleg tega pa rekreacija. Priznajte, da sfe oboje zadnje ćase precej zanemarjali in to ćim prej spremenife.
LEV OD23.7. DO 23.8
Zamerili vam bodo, ker bosfe najbolj srečni, če bosfe sami in bosfe tudi vse, kar boste počeli, počeli sami. Sfvari, ki ste sejih lotili, bi veliko lažje izpeljali s pomočjo sodelavcev. Zato čim prej popravite napako, s prefvezo, da ste le priprovljali teren. Odnosi na delovnem mestu se bodo vidno izboljšali, prav tako vaše počutje, saj boste imeli več časa zase. Na čustvenem področju bo precej napeto, saj se vas bo začela lotevafi naveličanost. Poskusite v odnosu s partner-jem osvežiti stare igre in skoraj pozabljene nežnosti.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Nimafe prav veliko moči, da bi se soočali s fežavami, ki vam jih bodo pod nos metali drugi. Veliko stvari ste uspeli posforiti in ure-diti, zato je čas, da se vaše življenje umiri, predvsem pa morafe izgubiti občutek krivde, ki vas tu in fam še vedno žre. Prefeklost pokopljile in živite predvsem za danes, saj za prihodnost nihče ne ve, kako se bo vrtela. Za vaše materialno stanje je poskrbljeno, sedaj poskrbite še, da vam bo zdravje čim bolje služilo.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Prav nič od tistega, kar je za vami, vam ne bo vzbujalo slabe vesfi in za nič vam ne bo žal. Ce pa se bosfe poglobili v sedanje življe-nje, si boste morali priznafi, da prihodnosf ne izgledo fako rožnato, če ne boste spremenili kar nekaj sfvari v vašem zaseb-nem življenju. Ne bo lahko, a poskusiti ni greh, četudi ne boste naleteli na odobravanje. S partnerjem imata precej različne pred-stave o vajini prihodnosti, zato si čim prej vzemite čas za odkrif pogovor.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Zadevo boste poskušali rešifi kar se da pravićno, a ne bo šlo tako zlahka, kot si predsfavljafe. Pa ne bo vaši krivdi. Sorodmki bodo namreč na stvar gledali iz ćisto drugega zornego kota kof vi, zato se boste najprej sporekli, potem pa vsak malce popustili. Pomembno je, da se sfvari premikajo, saj ste bili nespremenjene-ga stanja že močno naveličani. Ob koncu tedna vas bodo povabili na zabavo, ki si je ne želite doživeti, a dejstvo je, da ste potrebni vesele družbe.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Kot nalašč bo vse, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, zelo veselo. Skoraj sfe že malce zaspali in otopeli, sedaj pa se bodo dogodki vrstili z veliko naglico. Med Ijudmi boste uživali, saj vas bodo obkrožoli predvsem tisti, ki jih imate iskreno radi. Partner bo srećen, ko vas bo videl tako srečnega, poleg tega pa vam bo pripravil kar nekaj neverjetnih presenećenj, ki vaju bodo še zbližale.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1.
Konćno so o vas dobili pravo podobo, sedaj pa se potrudite, da si boste težko pridobljen ugled tudi ohranili. Predvsem ne pustite, da bi vam kdo zamajal tla pod nogami, saj že dobro veste, kako težko seje dokazati. Vabili in mamili vas bodo večji nakupi, ki si jih frenutno res ne morete privoščiti, zafo ohranite trezno glavo. Na Ijubezenskem področju ne pričakujte velikih sprememb, saj že nekaj časa le vzdržujete stanje, novih iskric pa ni in ni.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
V naslednjem fednu boste zadovoljni predvsem s svojim izgledom. Dogajalo se vom namreč bo, da vas bodo opazili tudi fisti, ki se pred ćasom še ozrli niso za vami. lo vam bo več kot godilo, hkra-ti pa bo spodbuda, da še naprej skrbite za svoje zdravje in lepši izgled. Doma bodo srečni, ker boste srećni tudi vi. Predvsem pa si boste privoščili nekaj ležernih, sprošćajočih dni, ki stejih bili že krepko potrebni.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Zdelo se vam bo, da se razdajate na vse strani, pa ob tem zelo malo dobite nazaj. Vedno bolj pogrešate Ijubezen in pozornost, zafo je ćas, da razmislite o drugaćni tehniki. Morda ne bo čisto nič narobe, če se enkraf tudi vi postavife za svoje pravice in na glas poveste, kaj si želite. Ce ne drugega, boste nekomu dokaza-li, da niste njegova copafa in da znate misliti tudi z lastno glavo. Samozavest se vam bo dvignila, če boste uspeli o svoji ceni prepričafi tudi nadrejene v službi. Z malo sreče vam bo uspelo!
Modna revija Velenjčanke Maje Ferme
Izvirni "Nazaj k naravi"

ZDRAVSTVENI KOTIČEK
c Vročinska bolezen
Piše: Vatter Pirtovšek, dr. med.
Za uvod
povejmo, da je normalna človekova tenipcratura med 36 - 37 stopinjami C c 1 z i j a . Povišana tclesna temperatura je odgovor telesa na razna bo-lezenska dogajanja, kot so okužhe / virusi in bakterijami. Vročino povzročajo tudi raka-sta obolenja. srčni in možgan-ski infarkt, alergična oboienja, obolenja Ščitnice ter celo duševna in živčna stanja.
Človeški organizem se proti
povzročiteljem vnetja bori tako, ila preko termoregulaeijskega jtdr.i v možganih dvigiic telcsno temperaturo nad normalo, kar irti;j za posledico poveiano število belih kmiili telese. ki predstavlja-jo prvo obrambno fronto proti sovražniku. Čim višja je vročina, več je belih krvnih telesc, ki uničujejo bakterije, viruse in drage sovražnike v organizmu. Iz tega sleđi, da je škodljivo vsako eerio zniževati povišano tempera-turo, kajti s tem znižujemo in sla-bimo obrambno sposobnost orga-iiizma. Temperatura torej deiuje v nekem smislu podobno kot antibiotiki. Če organizem ni spo-soben sam uničiti sovražnika s povišano temperaturo oziroma z beiimi krvnimi telesci, potem pri-
skočimo organizmu na pomoč še z eno obrambno fronto, to pa je antibiotik. Povišano število belih krvnih telesc in antibiotiki skupaj pa uničijo povzročitelja vnetja. Izkušnje ućijo, da lahko s povišano temperaturo čakamo kakšne tri do štiri dai, seveda če ni drugih nevarnih znakov, kot so hude bolečiue, glavobol, bruha-nje, prebavne motnje, krči, mot-nje zavesti in podobno. V tem času ponavadi organizem sam preraaga sovražnika, kajti običajno gre za rahla bakteriataa oziroma virusna obolenja. Če po treh do štirih dneh temperatura ne pade, potem se je treba obrni-ti na zdravnika, da ugotovi vzrok povišane temperature. Otroci po-navadi prenesejo višjo tempera-
turo kot starejši in kronični bol-niki. Temperaturo znižujemo, če je nad 38,5 stopinjami Ctizija s sredstvi, ki so na razpolago v pro-sti prodaji v lekarni. Če torej ob-staja samo temperatura in nić drugega, potem v prvih treh dneh ni nujno obiskati zdravnika, saj tudi zdravnik ne bo mogel pjecl-pisati drugega kot sredstva proti vročini.
Vsekakor je treba vsako povišano temperaturo jemati resno, kajti strupi, ki jih mikroor-ganizmi izločajo, lahko prizade-nejo številne organe, predvsem srce, kar lahko postaae očitno šele po dolgih letih. Dolgoročne posledice lahko torej povzroča komaj zaznavna oblika neozdrav-ljene Jbolezni, ki jo je nekdo pre-bolel stoje. Zato ne smerno pod-cenjevati niti blagih vročinskih obolenj. moramo si vzeti čas za ležanje in ustrezno mirovanje.
Yorku
••••••••••
Devetič pod slovensko
zastavo
Maraton v New
Več kot 30.000 tekačev iz vsega sveta je na 30 maratonu v New Yorku ponovno doživelo svoj vrhunec s prihodom na cilj tega slovitega teka. Med njimi so bili tudi maratonci iz Slovenije, ki so letos že devetič zapored pod okril-jem MTS Gorenje uspešno zastopali našo državo na tem velikem športnem zboru Ijubitel-jev teka iz več kot 100 držav sveta.
Posebej je vredno omembe sodelovanje na otvoritvi maratona pred palačo OZN, kjer je bila v slovenščini izrečena dobrodošlica tekačem iz Slovenije: "Dober dan Slovenija! Dobrodošli devetič v
New Yorku!" In prav tu so zaplap-olale slovenske in Gorenjeve zas-tave. To je bil tudi višek letošnjega gostovanja MTS Gorenje, v katerem je bilo 58 Slovencev, med katerimi jih je deset opravilo klasično maratonsko progo v hudem vetru. Večina slovenskih
udeležencev se je namreč udeležila mednarodnega tekla pri-jateljstva od palače OZN do Centralnega parka.
Tekače in tekačice so ob pro-gah spremljali rekordni trije mili-joni navdušencev, maraton pa je v manj kot šestih urah in pol zmoglo
31.017 tekačev in tekačic, Vasja Jerčič iz Velenja pa je maraton sklenil kot 5.526. Seveda je veličina tega maratona, da je zmagovalec dejansko vsak, ki premaga eno najtežjih maraton-skih prog na svetu.
■ HJ
na žitnem polju, pajkova mreža, noč. Tako jih je ime-novala in vedno zadela smi-sel izpovedi, ki jo nudijo njene vrhunsko izdelane, večinoma glamurozne večerne kreacije. Zagotovo gre za oblačila, ki jih lahko označimo za visoko modo, pri tem je vsak kos zase uni-kat, unikaten in še kako očem všečen. Zlit s kreacija-mi, kjer nič ni premalo in nič preveč, je tudi Majin nakit. Izdelava njenih oblačil je za-gotovo zahtevna, saj po-udarja strukturo in sestavo materiala, ki ga še dodatno obdeluje tako, da ga žge, lepi, barva, impregnira...
"Pri ustvarjanju svojih oblačil sledim svojemu srcu, svojim sanjam in občutkom. Obenem poskušam živeti z naravo in jo razu-meti. V modi, kot tudi v življenju, raziskujem in se učim. Veliko časa posvečam podro-bnostim. Moje ob-leke so zato natančno in kvalitetno izdela-ne, hkrati pa vsebuje-jo pridih moje oseb-nosti, ki se odraža v čustvenosti, drugačnosti in prefi-njenosti," o svojem delu pravi Maja. In pri tem prav nič ne pretirava. Imela je srečo tudi pri izbiri ekipe, ki ji je pomaga-la pri projektu; mane-kenke agencije MG
Modno revijo je vodila Suzana Kok, ki je ob koncu na kratko predstavila avtorico modne revi-je, mlado, nadarjeno Velenjčanko Majo Ferme.
so bile dobre in so znale Majine obleke tudi nositi. Frizure, ki sta jih ustvarila Darja in Stevo, so bile oblekam primerno večerne, že skoraj futuristične, Majinemu stilu oblek pisane ne dušo. Tudi odlične fotografije oblek in katalog, ki sta ga izde-lala brata Marinšek, so dokaz, da je Maja, ki je že leta tudi čla-nica Društva Šaleških Iikovni-kov in ljubiteljica slikarstva, perfekcionistka. Z idejami, vizi-jo in jasnimi cilji. Zato bomo zanjo še velikokrat slišali!
■ bš
Vsaka obleka je bila unikat in zgodba zase. In prav vsaka je v sebi nosila izpovedno noto, za katero je navdih Maja poiskala v naravi.
nam je Maja, ki je tudi sama (odlična) manekenka za svoje kreacije. tudi kratko predstavi, a pravi vtis o njenih kreacijah in ustvarjanju dobiš šele, ko modele vidiš v živo.
Iz vabila izvemo, da Maja obiskuje 3. letnik oblikovanja tekstilij in oblačil na FNT v Ljubljani. Le delček projekta, ki ga je poime-novala "Nazaj k naravi", je bila "grajska" modna revija, ki jo bo v nasled-njih dneh ponovila še tri-krat - v Ljubljani v Klubu Central in K4 ter v Kranju v Clubu Trezor. Avtorica vseh oblek, vi-denih na reviji, nanizanih v prijetnih sklopih, ki že z imeni povedo veliko, je Maja sama. Jutranja rosa, let metulja, sonce
Poročna dvorana na Velenjskem gradu je bila prizo-rišče odlične modne revije mlade velenjske kreatorke in umetnice Maje Ferme. Že vabi-lo na dogodek je bilo drugačno, odlično oblikovano, zato je vzbujalo zanimanje. V njem se
12 k\AS VAS	VRTIUAK	18. novembra 1999
FRKANJE

Na-peto v Šoštanju
28. november bo v Šoštanju napet. Pet kandiđatov se bo potegovalo za novega župana.
Nezanimanje
Prav čudno se sliši, da je za štu-dentska posojila tako malo zani-manja. Pomeni to, da ima starši študentov še vedno dovolj denar-ja, ali da se v strahu za službo mla-di ne upajo zadolževati.
Priznanje gaju
Savinjskemu gaju bi lahko podelili še posebno priznanja za njegov prispevek k lepi urejenosti mnogih domačij. Mnoge rastline, ki so jih posadili v gaju, krasijo okolice hiš.
Vlaganje rib
ŠoŠtanjski ribiči so v Družmirsko jezero vložili tri tone "uvoženih" rib. Nekateri pravijo, da bi kazalo ribe vlagati tudi v Pako - a ne ve-do, če se splača.
Ljubljana (nam) bo pila kri
Ta teden potekajo v Velenju še za-dnje letošnje akcije, ki jih priprav-lja zavod za transfuzijo krvi - iz Ljubljane. Čeprav imajo Šalečani
sicer Ijubljanskih krvosesov dovolj, kri vendarle še množično darujejo.
Klanje
Zaradi evropske grožnje o prepo-vedi klanja živine za trg Evropke unije bi se skoraj poklali naši vete-rinaiji.
Tuševsko vprašanje
Vzeti ali tožiti! To je zdaj v ex Tušu vprašanje!
Združeni s(m)o močnejši
V Eri pravijo, da je njihov adut združevanje. Tudi v okviru znam-ke Adut. Tudi potrošniki seveda upajo, da bodo dobili ob tem združevanju kakega aduta.
Nezdruženi Rimljani
Mlekarna iz Emone in mlekarna Celeia se še nista združili. Vendar Maijan Jakob, "šaleški" direktor te mlekarne treh dolin pravi, da združevanje še ni padlo v mleko.
Pustni Martin
Praznik sv. Martina nekateri ime-nujejo tudi mali pust. In res smo lahko videli nekaj šem. Zamaski-ralo jih je preveliko poskušanje mladega vina.
►Dr. Mirko Juteršek v pogovoru s Stojanom Speglom, zanimivim šoštanjskim lju-biteljskim slikarjem: "Mislim, da so v galer-iji ravnali modro, ker so vanjo spustili tudi vas, domačine."
Šoštanja referendumsko odločili za samostojno občlno Šoštanj. Kot zajilmivost spomnimo, da velik del šoštar^jske okolice ni mislil tako, saj se je tatoat za občino Soštanj odloeilo le 39 % Topolščanov, 40 % Ravenčanov, večina druglh okoliških krajev pa se je vrtelo okoli 50%. Referendum so vjpriđ samostojne občine takrat nedvoumno odtehtali Soštanjčani z re-zultatom 1084 za in 300 proti samostojnosti. Tega se-daj ne spominjam zato, da bi komu kaj očital, ampak zgo]j kot dokaz, da je predvsem vo]ja in vera yudi, da Šoštanj zmore sam najbolje rešiti svoje težave, odprla vrata uresničitvi te vere. Morda kdo poreče, da prak-sa tega ne dokazuje, toda vzeto v celoti je od leta 1994 do danes že dokazljivo dosežen napredek. Res pa je, da bi lahko bil ta še večji, če nekateri posamezniki ne bi pred interese občine oziroma mesta postavljali in-terese svojega političnega prepričanja in želje po hi-trem zaslužku.
Da Šoštanj je perspektiven, dokazuje tudi interes za odkup zemJjišč propadlega TUŠa in žal tu zopet ne moremo mimo posameznikcrv, ki ne gLedajo po celi mi-zi, ampak samo v svojo skledo. Zgodilo se je, da so rav-no v tem času pospešili vrnitev zemjjišč Woschnag-gom. Občina se je odločila za poravnavo za del teh zemljiše v neposredni bližini TUŠ. Njihova vrednost znaša okoli 60 miHjonov. V teh zemJjiščih je občinske-ga vložka okoli 40 milijonov. Tako je občina lahko od-kupila ta zemljišča za 20 milijonov tolarjev. Če bi od-govorni ravnali v skladu s svojimi deklariranimi raz-vojnimi usmeritvami, bi po tem nakupu skušali prido-biti še zemJjišče ITJV v enem kosu in na tem komplek-su zasnovati novo razvojno jedro mesta in občine. To-da ne! Svet občine Šoštanj je sklenil tako pridob]jeno zemljišče brez javnega razpisa nemudoma prodati Go-renju Notranja oprema. Za podpis pogodbe je svet po-oblastil podžupana, ki sme izvajati le tekoče zadeve, brez da bi določil ceno zemljišča! Lahko da se ho posel na koncu izkazal kot koristen, toda občina si je žal ta-ko na hiter način odrekla možnosti ponuđbe tega zemljišča na trgu po tistem, ko bi sama določila pravi-le iger na tej zemJji. Izgovor, da bi najbrž ne bilo kup-cev, pade z dejstvom, da je razvojno ambiciozno Gore-nje NO resno zainteresirano za to zemijo. Če bi bil Šoštanj brez prihodnosti, bi temu ne bilo tako!
■ Perorez
REZANJE ŠOŠTANJA
mMs)
Smo v obdobju, ko se Šoštanj pojavlja v vseh časni-kih, TV tedniku, prvem programu nacionalnega ra-dia, da o lokaJnih medijih sploh ne govorimo. Kot je pri nas v navadi, vzroka za pisanje ni mogoče iskati v uspehih, ki se zgodijo v našem kraju. Šoštanjska za-nimivost, ki nas je vrinila v slovenski medijski pros-tor, je ustavitev proizvodnje v "fabriki". IUV je enoto ukinil, kot sami pravijo v korist 1136 delavcev na Vrhniki in v Šmartnem. V Šoštanju je pa IUV prodal obrat šivalnice domačemu podjetniku, ki se je obve-zal, dabo ohranil okoli 60 delovnih mest. Petsto ]judi je ostalo brez dela. To dejstvo se sedaj prikazuje, kot najnižja razvojna točka Šoštanja v tem stoletju.
Ne morem si kaj, da ne bi ob teh slabih novicah še enkrat opozoril na cinizem države. Tokrat pa ne bom kritičen do sistema socialne varnosti ]judi, ki so imeli pač to smolo, da jih je prevrat iz socializma v kapitali-zem njel v neperspektivnih pocJjetjih. Ne bi rad še en-krat motil miru temu ali onemu visokemu državnemu uradniku. A i^java, kijojevStudiuob 17. nacionalne-ga radia izrekel predstavnik ene od državnih institu-eij, je vredna zapisa, saj ne zrcali samo odnosa države do TUŠ-a, ampak do Ijudi, ki se vtej državi znajdejo na socialnem dnu in to ne po svoji krivdi! Ko je ta, neime-novani uradnik, utemeljeval svoj negativni odnos do izplačila odpravnln odpuščenim delavcem, se je poErul s pepelom in dejal, da razume stisko Jjudi. A ti so "fia-briki" svoje dali, žal pa je situacija takšna, kot je. Za-dnje vesti, da bi naj odpuščeni le dobili nekakšno odškodnlno, so sicer majhen obliž na preveliko rano, vedeti pa je treba, da bo to izplačilo le posledlca medij-ske pozornosti, v kateri se je IUV znašla.
A vrnimo s k naši temi. Zaprtje "fabrike" zaneslji-vo ne bo samo po sebi pospešilo razcveta Šoštanja, to-da po drugi strani to dejanje nikakor ne moremo označiti kot simbolno najnižjo razvojno točko mesta in občine. Druge okoliščine namreč kažejo, da je dno že za nami. Po moje je bila kritična točka premoščena spomladi leta 1994, ko so se predvsem. meščani
Že v poletnih mesecih smo opazili prekrasne pelargonije, ki krasijo pritlični balkon
stanovanjskega bloka na Prešernovi cesti v Velenju. V prvih novem-brskih dneh, ko cvetja že skoraj-da ni več, so fciile še bolj opazne. Vsekakor so izvirna in res lepa * popestritev, vredna pohvale.
••••••••••••
Podoha reeale	r
idilična, a pred zimo bi ga vendarle bilo treba odstraniti! Če ga bo prekril sneg, bo po stopnicah (velenjski grad) nevarno hoditi, pa tudi v sre-dišču Velenja.
Sonja Jamnikar, sekre-tarka Območne obrtne zbornice Velenje, med Rokom Polesom in Jas-no Klepec: "Samo, da smo spravili pod stre-ho naložbo v prenovo naše hiše. Zdaj bomo lažje zadihali in si omislili še kakšno akcijo, po kateri bi lahko obiskovalci pre-poznali kraj. Je bilo pa treba za to, da je uspelo, toliko pretele-fonirati, da mi še zdaj včasih roka sama zaide navzgor."
m * Toni Rehar, ki sta mu blizu tako šport kot javni nastopi, vodenje prireditev, si tudi za kulturo rad vzame čas. V šoštanjski mestni galeriji je bil opažen ob spremstvu žene.
18. novembra 1999
Novinarska konferenca županskega kandidata LDS Miiana Kopušarja
Najprej zaključiti en naložbeni cikel...
kVilS VAS 13
NEKAJ NASVETOV 0 RAVNANJU S POSEBNIMI ODPADKI
RAZSTAVUAMO TUDI NA 00M0FINU V CEUU IN SICER V HAU L!
IfffilllMl		
lllffllllll		
IIJP	^mm	
	I»^^ 11 r ^Vlnl1'*	f*^ | TT^^B
ŠO.ŠTANJ, 11. novembra -Med prvimi kandidati za župana občine Šoštanj se je javnosti na tiskovni konferen-ci predstavil kandidat LDS Milan Kopušar. Zaposlen je v Komunalnem podjetju Vele-nje, ekonomist po poklicu. Se-danji podžupan občine je po-ročen in oče dveh hčerk, živi pa v Gaberkah. Njegovo kan-didaturo podpira Lista za razvoj mesta in vasi s svetni-kom Marjanom Vrtačnikom na čelu.
Ce bi bil izvoljen za župana, bi najprej poskrbel, da se v občini zaključi že začet na-ložbeni cikel (vodovod, toplo-vod, nepokrita naložba v pre-novo šoštanjskega kulturnega doma ...), potem pa nadaljeval z novim programom, v kate-rem bi v okolici še naprej gra-dil daljinsko ogrevanje in nuj-ne infrastrukturne pridobitve, med katerimi so tudi ceste. Za Soštanj se mu zdi bistvenega pomena rešitev problema osnovnega šolstva z novo šolo in sprejetje prostorskih aktov, da bi Šoštanj naposled zvedel s kolikšnim prostorom razpo-laga in omogočili svojim pre-bivalcem možnost za razvoj. "Za kandidaturo sem se od-ločil zato, ker želim, da se v
Šoštanju že enkrat začne spre-minjati na bolje. Ne obljub-ljam nemogočega in ničesar takega, kar ne bi mogel izpol-niti," pravi, obenem pa doda-ja, da ima Šoštanj toliko pro-blemov, da je nalogo župana tudi v prihodnje nujno oprav-ljati poklicno. "Jasno pa je, da ničesar ne moreš sam, zato bi si, če bom izvoljen, sam izbral krog sodelavcev, s katerimi bi lahko uresničeval obljublje-no." O možnosti za uspeh pa: "Obstajajo realne možnosti, da se prebijemo v drug krog." Koordinator LDS na območju
Gregor Volk je povedal, da ima Kopušar v stranki tudi širšo podporo, ne samo pod-pore občinskega odbora. Od-tehta pa, kot je rekel, to, da je doslej kot podžupan dobro spoznal stvari. Zato v stranki niso imeli motiva, da bi za kandidata predlagali koga drugega.
Milan Kopušar bo imel v teh dneh še vrsto srečanj z občani, krajani, volivci. V soboto so na Trgu svobode v Šoštanju pri-pravili eno od srečanj, kamor je prišel tudi Tone Partljič.
■ mkp
Na novinarski konferenci Milana Kopušarja sta sodelovala tudi svetnika v občinskem svetu iz vrst LDS ter koordinator
LDS na območju Gregor Volk.
Modna konfekcija Eikroj
.Jf,«. _________
evijo presenetiii prestolnico
izolirka
IZOURKA d.o.o., Industrija izolacijskih materialov Ob železnici 18,1110 Ljubljana, Slovenija Tel.: 061/140 30 96, fax 061/ 445 182
2 HAfiri V tiito Meitff!
V Elkroju širijo lastno pro-dajno mrežo in na tej zahtevni ter nujni poti so prejšnji te-den lastno prodajalno odprli tudi v Ljubljani. Mesto zanjo so našli malce izven središča na Celovški cesti nasproti Ti-volija.
"Menimo, da smo v samem središču dovolj dobro zasto-pani, bila pa je prodajalna v Ljubljani naša dolgotrajna želja. In prav je, da jo imamo v prestolnici, saj v njej ponu-jamo izdelke, ki so plod našega dela, strokovnosti in znanja. Namenjamo jo pred-vsem mlajšim, torej ponuja-mozlasti modernejše izdelke,
za katere vemo, da bi jih trg sprejel, pa jih v obstoječih prodajalnah težje predstavi-
mo," pravi direktorica Elkroja Marija Vrtačnik. Drugi razlog za trgovino v Ljubljani je dejstvo, da želijo testirati izdelke, želijo izvede-ti, kaj trg potrebuje in zahteva in kako njihove izdelke spreje-ma. Radi bi torej predstavili novosti, ki sicer na njihove po-lice pridejo redkeje, pa jih želijo predstaviti prav v Ljub-ljani, "kjer je tudi največ de-narja," kot pravijo. "Prepričana sem, da to ni naša zadnja pridobitev. IV-govsko mrežo želimo širiti na-
prej, ker vemo, da so pritiski na izdelovalce visoki in bodo še višji. Poleg tega se tržni prostor vse bolj zapira, pred-vsem je veliko uvoza tudi v nižjih cenovnih razredih, ne le v visokem. Če torej želimo ostati in obstati na trgu, mo-ramo iskati svoje prodajne niše z drugačno izvedbo in konkretnejšo ponudbo." Elkroj je seveda največji v Slo-veniji - tako trdijo tudi naj-boljši proizvajalec hlač-, zato so pred vstopom v Ieto 2000 prav Ljubljani v Cekinovem gradu pripravili odmevno modno revijo, s katero so dobršen del od številnih obis-
kovalcev dobesedno "šokirali." "Res, revijo smo pripravili v nekoliko ekstravagantni iz-vedbi in na njej predstavili zlasti izdelke, ki jih in jih bo-mo v prihodnje še bolj ponu-jali mladim. Modno revijo so v strokovnih krogih sprejeli zelo dobro, nekoliko manj pa naši "klasični" kupci, ki so pričakovali predvsem pred-stavitev naših hlač. MI vemo, da smo našo "klasiko" že predstavili na ostalih modnih revijah, zato smo to revijo pri-pravili v modernejši izvedbi. In uspeli," pravi Marija Vr-tačnik.
Mjp
Tokratna modna revija v Ijubljanije bila zares nekaj posebnega
PROIZVAJAIZDELKE ZA HIDROIZOLACIJO
S katerimi lahko kvalitetno in trajno izvedete vsako še tako zahtevno hidroizolacijo:
-	bitumenski varilni trakovi IZOTEKT
-	bitumenski trakovi IZ0TEM
-	strešna lepenka
-	bitumenske mase in paste
-	bitumenske raztopine IBIT0L
-	bitumenske emulzije
-	bitumenski strešnik IK0 Super glass
-	sekundarna kritina IZOSEK 25
Za vsa tehnična vprašanja so Vam na voljo strokovnjaki v IZ0LIRKI
Vabimo vas v našo industrijsko trgovino vsakdanod8-16ure in v soboto od 8 -12 ure
V zadnji številki tednika NAŠ ČAS smo poročali o rezultatih letošnje akcije zbiranja posebnih odpadkov odpadkov iz gospodinjstev v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini, danes pa Vam bomo svetovali, kako ravnati s tovrstnimi odpadki, ki se Vam bodo pojavili doma, do naslednje akcije. Posebni odpadki iz gospodinjstev so deloma nevarni odpadki in so se v preteklosti odstranjevali skupaj z ostalimi odpadki in trajno odlagali na komunalno deponijo, mnogi pa so končali tudi na različnih črnih odlagališčih.
Posebni odpadki lz gospodinjstev in naselij so:
-	ostanki onesnažene embalaže barv, lakov, maziv, škropiv, ipd.,
-	ostanki onesnaženih orodij, čopiči, krpe, lopatice, ipd.,
-	ostanki barv, lakov, sprejev, impregnacijskih sredstev in premazov, ipd.,
-	odpadna motorna, jedilna in zdravilna olja,
-	odpadna razredčila, topila, kisline, lugi, čist'la, lepila, fotokemikalije ipd.,
-	baterije, akumulatorji,
-	živosrebmi termometri in drugi Hg instrumenti,
-	neonska in halogenska svetila,
-	odpadna zaščitna sredstva za vrt in sadjarstvo,
-	stara zdravila in kozmetika,
-	in podobno.
PUP Velenje d.d.
Vse naštete in njim podobne nevame odpadke iz gospodinjstev in naselij je prepovedano odlagati med ostanke odpadkov, ampak jih je potrebno loženo zbirati v posebno posodo (gajbico) doma, ter na dan napovedanega odstranjevanja prinesti na doloženo zbirno mesto. Odstranjevalec odpadkov PUP Velenje bo enkrat letno organiziral akcijsko zbiranje nevarnih odpadkov in jih z ustreznim vozilom in strokovnim osebjem prevzemal na objavljenih zbirnih mestih. Letne akcije so organizirane od junija do septembra. Takrat bo zagotovljeno tudi svetovanje o ravnanju s posameznimi vrstami nevarnih odpadkov, ki niso navedena, ali pa se bodo še pojavila.
Odstranjevalec odpadkov PUP Velenje bo zbrane nevarne odpadke posredoval na nevtralizacijo, oziroma v uničenje. Z opisanim zbiranjem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in naselij bomo preprečili, da bi se nevarni odpadki trajno odlagali na Komunalno deponijo in s tem dolgoročno škodili zanamcem.
Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja nevarnih odpadkov na izvoru računamo na okoljsko ozaveščenost občanov.
Vabimo Vas k sodelovanju smislu povabila v sloganu Z NAMI V ČISTO MESTO!
Podjetje 2a urejanje prostora, d.d.
Koroško 37/b. 3320 Velenje
14KASČAS
TV SPORED
18. novembra 1999
CETRTEK, 18. novembra
SLOVENIJA 1
15.00 15.25 17.30 18.05
19.30 20.00 20.15
22.45 00.25
Risanka	09.30
Male sive celice, kviz	10.20
Zgodbe iz školjke	10.35
National geographic, 1/11	11.10
Zgodbe iz Avstralije, 9/9	12.00
Naravni parki Slovenije	12.15
Poročila, vreme, šport	13.00
Intervju: Jože Pirjevec	13.30
Zoom	14.45
Osmi dan	15.30
Slovenski utrinki	16.00
Enajsta šola	16.30
Mladi geniji	17.00
Obzomik, vreme, šport	17.45
Znanje je ključ	18.00
Francoske knjižnice	18.10
Risanka	19.10
TV dnevnik	19.30
Šport	20.00
Tednik	20.15
TV poper	21,40
Homo turisticus	22.20
Odmevi, vreme, šport	23.10
Pisave	00.20
Svoboda izražanja	
Slovenski jazz iz cluba Gajo	
IVENIJA 2	10,05
Videoring s Tino	10.30
Dreyfusova afera, 3/4	12.25
Svet poroča	
Povratna tekma v dodat.	
kvalif. za EP v nogometu,	
Ukrajina: Slovenija,	14.30
posnetek iz Kijeva	16.05
Tabaluga, 23/26	
Ostrine britve, amer. film	16.35
Po Sloveniji	
SP v alp. smuč., VSL (Ž),	17.30
1. vožnja, prenos	18.05
Nikoli v dvoje brez tebe	
Portret športnika	19.30
Ljubljana: EU liga v košarki	20.00
(M), Union Olimpija:	21.05
Panathinaikos, prenos	
SPvalp. smuč.VSL (Ž), 2.	22.00
vožnja, posnetek	22.20
Poseben pogled	00.10
Belle Epogue, 3/6	00.55
	01.40
06.00 09.00 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.10 19.15 20.00 20,55 21,50 22.20 23.15 00.10 00.45 01.15 03.00
Dobro jutro, Slovenija Top shop Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nad. Newyorška policija, nan. Umor je napisala, nan. Brata, nan.
Družina za umret, nan. Varuška, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nad. 24 ur
Raztresena Ally, nan. Nikita, nan. Prijatelji, nan. Brez zapor z Jonasom Kameleon, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan.
Columbo: varovalka, am. f. 24 ur, ponovitev
PETEK, 19. novembra
SLOVENIJA 1
Oddaja za otroke Mladi geniji Enajsta šola Izbruh, 1/2 Znanje je ključ Francoske knjižnice Poročila, vreme, šport Svoboda izražanja Po domače
Naša pesem 1999, 4. odd. Pisave Mostovi Rdeči grafit Afriške pravljice Obzornik, vreme, šport Dober večer Risanka TV dnevnik Zrcalo tedna Petka
Tammara, 5/13 Odmevi, vreme, šport Polnočni klub Koncerttria Lorenz Dober večer
»VENIJA 2
Videoring s Tanjo Kralj Lear, 1. in 2. delSNG Evropska liga v košarki (M), Union Olimpija: Panathinaikos, posnetek iz Ljubljane
Kri in vino, amer. film Alica, evropski kult. magazin
Joachim gre v Ameriko, dokum. oddaja Po Sloveniji
SPvalp. smuč. VSL (M),
1.	vožnja, prenos Nikoli v dvoje brez tebe Divje morje, 1/4 SP v alp. smuč. VSL (M),
2.	vožnja, prenos Caroline v velemestu Nimfa, ital film Umori, 2/22 Umor 1. stopnje, 3/18 Noč z Dickom, 21. del
IgiM, JT
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Topshop
09.30	Umazane laži, nan.
10.30	Divji angel, nad.
11.30	Moč Ijubezni, nad.
10P	Raztresena Ally, nan.
13.30	Umorje napisala, nan.
14.3fr	Brata, nan.
15.05	Družina za umret, nan.
15.40	Varuška, nan.
16,15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.10	Moč Ijubezni, nad.
19.15	24 ur
20.00	Petkova akcija: oblegani 2,
amer. film
21.50	Dosjeji X, nan.
^.50	Odpadnik, nan.
23.50	Popolni spomin, nan.
01.00	Ženske, erotična serija
01.30	24 ur, ponovitev
kanall
4	.Mi—iiM.f.. kanall ES^ =	m	l&til!BpP^ 52
	!ritiRli~*' 52	09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.00	NAJ SPOT DNEVA	09.05	DOBRO JUTRO, inform.-
09.05	NA OBISKU pri KAROLINI		razvedrilna oddaja
	FAJS iz Celja	10.05	DRUGAČEN SVET; PASJE
09.50	VABIMO K OGLEDU		ŽIVLJENJE; Gostja MILENA
09.55	VIDEO TOP		MOČIVNIK
10.40	TVIZLOŽBA	11,05	VABIMO K OGLEDU
10.45	VIDEOSTRANI	11,10	KAKO BITIZDRAVIN
18.55	NAJ SPOT DNEVA		ZMAGOVATI; S.E.M. - 95.
19.00	REGIONALNE NOVICE	11.40	FESTIVAL BREŽICE:
19.05	OTROŠKI PROGRAM: ROBINSON CRUSOE, 2. del		Ansambel I FAGIOUNI, Velika Britanija, posnetek
	risanega filma	13.00	TVIZLOŽBA
19.30	TVIZLOŽBA	13.05	VIDEOSTRANI
19.35	OBVESTILA	17.55	NAJ SPOT DNEVA
19.55	EPP/VABIMO K OGLEDU	18.00	MIŠ MAŠ, otroška oddaja
20.00	DRUGAČEN SVET; PASJE	19.00	REGIONALNE NOVICE
	ŽIVLJENJE; Gostja MILENA	19.05	OTROŠKI PROGRAM
	MOČIVNIK	19.25	TVIZLOŽBA
21.00	REGIONALNE NOVICE	19,30	OBVESTILA
21.05	KAKO BITI ZDRAV IN	19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU
•	ZMAGOVATI S.E.M. - 96.	20.00	FILMI NAVTV: MAMINE
21.35	FESTIVAL BREŽICE:		MAZE, ameriški film, pon.
	Ansambel 1 FAGIOLINI,	21.40	REGIONALNE NOVICE
	Velika Britanija, posnetek	21.45	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.55	NAJ SPOT DNEVA	22.40	NAJ SPOT DNEVA
23.00	TV IZLOŽBA	22.45	TV IZLOŽBA
23.05	VIOEOSTRANI	22.50	VIDEOSTRANI
SOBOTA, 20. novembra
SLOVENIJA 1
08.00 08.35 08.45 09.45 10.10 11.40 12.00 13.00 13.10 13.30 14.00 15.25 17.00 18.00
15.30
illifil 17.00
18.05
18.55
20.35 21.05
22.00 23.30
Zgodbe iz školjke Radovedni Taček Male sive celice, kviz Denver, 20/27 Venus Peter, ang. film Lassie, nan. Tednik
Poročila, vreme, šport Homo turisticus Med valovi, TV Koper Petka
Priložnost zame, amer. film Pomp
Obzornik, vreme, šport
Na vrtu
Ozare
Čari začimb, 4/10 Risanka
TV dnevnik, vreme, šport
Utrip
Orion
Vino moje dežele Poročila, vreme, šport Sorodne duše, 8/13 Velika svoboda, 5/9 Brata za vse življenje, nemški film
>VENIJA 2
Videoring
Noro zaljubljena, 15/25 Ivanhoe, 3/6 Štafeta mladosti Obljubljena dežela, nan. 36 let ansamlba Lojzeta Slaka, 2. del Krčmarica Mirandolina,, posnetek predstave Košarka NBA - Portland: Philadelphia, posnetek Proglasitev športnika stoletja, posnetek z Dunaja SPvalp. smuč. SL (Ž), 1. vožnja, prenos Kvalif. za EP v rokometu (Ž), SLovenija:ltalija, pren. Športni film
SP v alp. smuč. SL (Ž), 2. vožnja, prenos Zmedent agent, franc. film Sobotna noč Sla, 18/22
■ \/
07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Iz knjige vrlin
Maska, risana serija Zverinice, ris. serija X-men, nan. Pri Addamsovih, nan. 10.00 Kalifornijske sanje, nan. 10.30 Križarjenje, nan. 11,00 Tarzan, nan. 11,30 Brez zapor z Jonasom 12.30 Gigi, amer. film 14,30 Danielle Steel: dragulji, 1/4 15.30 Mala Daniela, nad. 16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja 17.30 Družinski hlevček, nan. 18,20 Melrose place, nad. 19.15 24 ur
20.00 Vročica, amer. film 21.55 Iztrebljevalec, amer. film 00.05 Nočna izmena, amer. film
01,30 24 ur, ponovitev
^SM'
lall
27
09.00 09.05 10.05 10,10
11.35 11.40 18.55 19.00
19.45 19.50 19.55
21.50
n 22.10 22.30 22.35 22.45
NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, ponovitev VABIMO K 0GLEDU FILMI NAVTV: MAMINE MAZE, ameriški akcijski film, ponovitev IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA V MOJEM K0ŠKU JE PA MAVRICA, otroška oddaja TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIM0 K 0GLEDU 845. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program MARTIN0VANJE- R0GAŠKA, posnetek zabavno glasbene prireditve
IZ NAŠEGA ARHIVA: Z0RAN ZORKO & MULTI HARM0 SH0W 845. VTV MAGAZIN, pon. NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDE0STRANI
NEDEUA, 21. novembra
SLOVENIJA 1
08.00 Risanka, Čarovnik iz oza,
Fračji dol, Babar 09.15 Telerime
09.20 Super stara mama, 16/26 09.45 Ozare
09.55 Nedeljska maša - Vojnik 11.00 Audubonov živalski svet 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13,00 Poročila, vreme, šport 13/15 4x4 13.45 Orion 15.15 Prvi in drugi 15,30 Potepanja 16,30. Čarizačimb, 5/10 17.00 Podomače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe, Donava, Jadran 18.40 Naravni parki Slovenije, 4/4 Risanka
TV dnevnik, vreme, šport Zoom
En svet, eno upanje (dobrodelni koncert Unicefa) Poročila, vreme, šport Prekleti kralji, 3/6 Naravni parki Slovenije, 4/4 Prvi in drugi Potepanja
IVENIJA 2
09.00 Videoring z Natalijo 09.25 Nevami zaliv, nan. 10.20 Davov svet, 22/26 10.40 Ljubezen in zakon, 9/9 11.10 Robert Duvall, amer. dokum. 11.40 Pripravljeni 12.10 Mojstri pevci 14.25 Košarka NBA - action 14.55 Teniški magazin 15.20 Finalni turnir slov. pokala v odbojki (M + Ž), posnetek 16.25 Ljubljana: PPZ v rokometu
(M), Prule 67: Drammen, pr. 18.05 SPvalp. smuč. SL(M), 1.
vožnja, prenos 19.30 Videoring s Sergejo 20.00 Dreyfusova afera, 4/4 21.05 SP v alp. smuč. SL (M), 2. vožnja, prenos Šport v nedeljo Nimfa, ital. film
07.00 Risanke 09.30 Pri Addamsovih, nan. 10.00 Kalifornijske sanje, nan. 10.30 Križarjenje, nan. Tarzan, nan. Družinski hlevček, nad. 12.15 Melrose place, nan. 13.05 Clean & Clear, glas. oddaja 13.25 Pot v Avstralijo, amer. film 15.30 Mala Daniela, nan. 16.30 Otroci ne lažejo, amer. odd. Pod srečno zvezdo 24 ur
Pred zoro, am. film Športna scena Pred invazijo, amer. film 00.45 Vse je relativno, amer. film 02.45 24 ur
11.00 11.25

iall
27 46
09,00 10,00
10.50 11.10 11.30
PONOVITVE ODDAJ:
MIŠ MAŠ, ponovitev IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO 844. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNIGOST: ZDENKO LAH, predsednik NK RUDAR IZ SREDINE ODDAJE ; ■ DOBROJUTRO 12.40 EPP/ VABIMO K OGLEDU 12.45 845. VTV MAGAZIN 13.05 IZ PETKOVE ODDAJE
DOBROJUTRO 13.55 OKROGLA MIZA: KAJ SE
DOGAJA V OBCINIŠOŠTANJ? 14.55 VIDEOSTRANI 17.00 DRUGAČEN SVET: PASJE ŽIVLJENJE; Gostja: Milena MOČIVNIK 18.00 MARTINOVANJE -- ROGAŠKA, posnetek zabavno glasbene prired. 19.30 VIDEO TOP, glas. oddaja 20.15 NA OBISKU: pri KAROLINI
FAJS iz Celja 21.00 KAKO BITI ZDRAV IN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 96. 21.30 VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 22. novembra
SLOVENIJA 1
09.30	Oddaja za otroke
09.55	Afriške pravljice
10.00	Rdeči grafit
10.30	Dober večer
11.15	Navrtu
11.40	Alpe, Donava, Jadran
12.10	Utrip
12.20	Zrcalotedna
12.35	Prviindrugi
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Venus Peter, ang. film
14.45	4 x4
15.15	Polnočni klub
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.20	Super stara mama, 16/26
18 00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Risanka
19.10	Žrebanje 3x3 plus 6
19,30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Gozdarska hiša Falkenau
21.00	Kamniti gozd, kitajski kras,
dokum. oddaja
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Nocoj bomo improvizirali,
SNGdrama
00.20	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
10.00 Sobotna noč
Divje morje, dokum. oddaja Barillonova poroka, SNG Valižana v Londonu, ang. f. Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 17.30 Po Sloveniji 18,05 Snežna reka, 20/26 19.00 Jasno in glasno
Gospodarska panorama: testinatest 21.00 Studio city 22.30 Leteči cirkus Montyja
Pythona, 26/45 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 ValižanavLondonu.ang. f.
06.00 »30 10.30 11.30 12.30
14,30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.00 18.10 13.15 20.00 21.00 22.55 23.25 00.20 00.45 01.15 03.00
Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Športna scena Umor, je napisala Brata, nan.
Družina za umret, nan. Varuška, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Športni krog Moč Ijubezni, nan. 24 ur
TVdoberdan, nad. Nič ni izgubljeno, amer. f. Cybill, nan. Zlata krila, nan. M.A.S.H, nan. Krila, nan.
Ujemi me, amer. film 24 ur, ponovitev
		ua.ua
1 <	SgBpjj^^canali laMar t%	,
.		09.50
09.00	NAJ SPOT DNEVA	09,55
09.05	DOBRO JUTRO, inform.-	
	razvedrilna oddaja	;
10.05	845. VTV MAGAZIN, pon.	11.15
10.25	VABIMO K OGLEDU	11.20
10.30	MARTINOVANJE -	18.55
	ROGAŠKA, posn. zabavno	19.00
	glasbene prireditve	hHI
12.00	TVIZLOŽBA	
12.05	VIDEOSTRANI	19.40
18.55	NAJ SPOT DNEVA	19.45
19.00	REGIONALNE NOVlCE	19.55
19.05	OTROŠKI PROGRAM; VSI PSI GREDO V RAJ, 1. del	20.00
	risanega filma	20.20
19.40	TVIZLOŽBA	
19.45 20^00	OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU MED KOZJAKOM IN POHORJEM, pogovor Z	20.40
	JOSIPOM KOŠUTO	21.00
20 45	ROKOMET, posn. tekme	
	CELJE PIVOVARNA LAŠKO:	22.35
	GORENJE VELENJE	
22.05	REGIONALNE NOVICE	23.05
22,10	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO	23.25
23.00	NAJ SPOT DNEVA	23.45
23.05	TVIZLOŽBA	23.50
23.15	VIDEOSTRANI	23.55
TOREK, 23. novembra
SIOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	
09.30	Risanka	09.30	Risanka
09.40	Radovedni Taček	09.40	Sprehodi v naravo
09.55	Waynove dogodivščine	09.55	Žlampirji, 7/13
10.20	Recept za zdravo življenje	10.20	Vesolje Stephena
11.10	Potepanja		Hawkinga, 2/6
12.10	Gozdarska hiša Falkenau	11.10	TV konferenca
13.00	Poročila, vreme, šport	12.0	Klan, 8/11
13.15	Kamniti gozd, dokum. odd.	13.00	Poročila, vreme, šport
14.50	En svet, eno upanje,	13.15	Obzorja duha
	dobrođelni koncert Unicefa	13.45	Ljudje in zemlja
16.30	Prisluhnimo tišini	14.35	Indija, 3/4
17.00	Sprehodi v naravo	15.30	Pomp
17.15	Žlampirji, 7/13	16.30	Mostovi
18.00	Obzomik, vreme, šport	17.00	Pod klobukom
18.10	Vesolje S. Hawkinga, 2/6	18.00	Obzomik, vreme, šport
19.10	Risanka	18.10	National geographic, 2/11
19.30	TV dnevnik, vreme, šport	19.10	Risanka
20.00	Klan,8/11	19.30	Dnevnik, vreme, šport
21.00	TV konferenca	20.05	Klic dobrote, prenos
22 00	Odmevi, vreme, šport	22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Izbruh, 2/2	22.55	Osmi dan
23.40	Indija, 3/4	23.25	Beethovnove simfonije
00.35	Vesolje S. Hawkinga, 2/6	00.10	National geographic, 2/11
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring s Sergejo 10.30 Snežna reka, 20/26 Gospodarska panorama Studio city
SP v tenisu - finale ATP, prenos
16.00 Priložnost zame, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Vetervhrbet, 8/26 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Turistične akcije 20.20 Ljudje poleg nas 21.10 Razstava trupel, dok. odd. 22.00 Sajat nova, armenski film 23.10 Svet poroča

06.00 09.35 10.30 11.30 12.30 13.30
14-
15.40 16.15
21.45 22.40 23.15 00.10 00.45
09.00
Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. TV dober dan Umorie napisala Brata, nan.
Družina za umret, nan. Varuška, nan. Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nad. 18.05 Nagradno žrebanje "najljubši naše družine" Moč Ijubezni, nan. 24 ur
Otroku v spomin, amer. f. Zakon v Los Angelesu, nan. Cybill, nan. Zlata krila, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan. 01.15 Labodji spev, amer. film 03.00 24 ur, ponovitev
kanall
27 46 52
NAJ SPOT DNEVA MED KOZJAKOM IN POHORJEM, pogovor z JOSIPOM KOŠUTO VABIMO K OGLEDU ROKOMET. posn. tekme CELJE PIVOVARNA LAŠKO: GORENJE VELENJE TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM; VSI PSI GREDO V RAJ, 2. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 846. VTV MASAZIN, regionalni inform. program ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNIGOST: SMUĆARSKI KLUB VELENJE; Gostje v studiu: ANA DREV, MIRAN RAUTER in FRANC LENART NOGOMET, posn. tekme, RUDAR : BST DOMŽALE IZ ZDRUŽENJA LTV; oddaja ATV SIGNAL LITIJA 846. VTV MAGAZIN, pono. ŠPORTNITOREK, ponov. NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
SREDA, 24. novembra
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring 10.30 Vetervhrbet, 8/26 11.15 Razstava trupel, dokum. oddaja
Turistične akcije Ljudje poleg nas SP v tenisu, finale ATP, prenos
Ženska v belem, 10/12 Po Sloveniji Športna oddaja Slovenske Konjice: kvalifikacije za EP v košarki (M), Slovenija:Portugalska, prenos
Liga prvakov v nogometu Junaki neba, ang. franc. f.
13.55
16.40 17.30 18.05 18.25
20.00 23.30
|mH 06.00 09.35 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16,15 17.10 18.10 19.15 20.00 21.45 22.40 23.15 00.10 00.45 01.15 3.00
Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Pop'n'roll Umor, je napisala Vse v družini, nan. Družina za umret, nan. Varuška, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nan. 24 ur
Na lovu za hčerjo, am. film Newyorška policija, nan. Cybill, nan. Zlata krila, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan.
Primerna tarča, amer. film 24 ur, ponovitev
■ism
.......................
kanall
27 46
52
09.00 09.05
10.05 10.25
10.45 10.50
11.10
13.10 13.15 18.55 19.00 19.05
19.40 19.45 19.55 20.00
21.30 21.35 22.30 22.35 22.45
NAJ SPOT DNEVA DOBRO JUTRO, inform.-razvedrilna oddaja 846. VTV MAGAZIN, pon. ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja VABIMO K OGLEDU ŠPORTNIGOST: SMUČARSKIKLUB VELENJE; Gostje v studiu: ANA DREV, MIRAN RAUTER in FRANC LENART NOGOMET, posnetek tekme RUDAR: BST DOMŽALE IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; oddaja STUDIA ATV SIGNAL LITIJA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: PETELINJI ROCK, 1. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gostje: FLIRT REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
JŠ&BSS^L
pritna Cash &Ca rry


KAVA BAR 100 g. SLADKOR ORMOŽ 1/1 MLEKOPOM. 1.4 1/1
129 SIT 135,50 SIT 109 SIT
PERSIL 5,4 KG PIVO PILS 0,5 L. ST. VINO JANŽEVEC 1/1
1.199 SIT	^ Ab,aG9o°^Ca
78.90 SIT	Cash&Corry GoriCa
365 sit	^mmr- Velenje
18. novembra 1999_MODROjp ^ KRONIKA	NAS ČAS 15
Mlada voznica izgubila oblast nad vozilom
V	petek, 12. novembra, ob 17. uri, se je na glavni cesti pri naselju Vinska Gora pripetila prometna nesreča, v kateri sta se dve ose-bi huje telesno poškodovali, ena pa lažje. Na vozilih, udeleženih v nesreči, je nastalo za okoli 1.500.000 tolaijev gmotne škode.
19-letna Milena T. iz Žalca je vozila osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Studencam. Med vožnjo po klancu navzdol, je za-peljala v desno na bankino in izgubila oblast nad vozilom, ki ga je nato zaneslo levo na nasprotno smerno vozišče. V tistem je po njem pripeijal voznik osebnega avtomobila 30-letni Jože R. iz Črne na Koroškem. Vozili sta trčili, pri tem pa sta hude poškodbe utrpeli potnici v vozilu Jožeta R., 36-letna Gabrijela R. iz Črne na Koroškem in 54-letna Cvetka H., začasno stanujoča v Avstriji. Voznica Milena T. se je v nesreči lažje telesno poškodovala.
Skodo našli nepoškodovano
Neznanec, ki je v noči iz 11. na 12. november, vlomil v prostore Športno rekreacijskega centra Rdeča dvorana v Velenju, je odne-sel nekaj brezalkoholnih pijač in različne ključe. Med njimi so bili tudi ključi tovornega vozila škoda pick up, registrskih oznak CE 81 - 89R. S tem vozilom se je neznanec tudi odpeljal. Policisti so vozilo še isto dopoldne nepoškodovano našli v gozdu v kraju Šenbric.
Vlomilec z videorekorderjem
V	četrtek, 11. novembra, okoli 20.30, je neznanec v Velenju raz-bil izložbeno okno trgovine Elektrotehna Set na Prešernovi ces-ti. Odnesel je videorekorder vreden okoli 40.000 tolarjev.
Na Kopališki cesti pa je nekdo vlomil v vozilo jugo. Jerneju L.
Sopotnik na traktorju v nesreči umri
Voznik s kraja nesreče odpeljal
\
MOZIRJE, 12. novembra - lur s nriklopnikom i/ smeri
tek, se je na nekategorizirani	letni Stanislav M. iz Savine pa
makadainski cesti Ljubno -	je sta] na priključku med trak-
Savina - Požežnik zgodila	torjem in prikolico. Med prometna nesreča, v kateri jeH ena oseba izgubila življenje,
drugi ndeleženec pa je s kra-	pri tem pa je prikolica zapel-
ja nesreče odpeljal.	jala čezenj. StanMav M. je na
Pri ogledu kraja so policisti	kraju nesreče umri, voznik
ugotovili, daje 31-lctni Anton	traktoija, ki jc po nesreči s kra-
Z. iz Krnice okoli polnoči vozil	ja odpeljal, pa bo moral svoje
neregistriran kmetijski trak-	dejanje zagovaijati na sodišču.
vožnjo po makadamski ccsti je Stanislav padel s prikJopa,
"Nekateri govorijo, da denar ni vse, ampak denar je vse."
MarkoTušek, košarkar
Kdobo
mm
Izbiramo osebnost, ki je rekla bobu bob in povedala najveć.
VECER
-
je odnesel avtoradio znamke Pioneer, vreden okoli 40.000 tolar-jev.
Preprečitev uradnega dejanja policistom
V	soboto, 14. novembra, okoli 20.25, je patrulja treh policistov postaje Velenje odšla na Rudarsko cesto v Velenju, kjer je bilo poškodovano izložbeno okno trgovine Fimex. V bližini, na Cankar-jevi, so policisti izsledili osebni avtomobil, ob njem pa štiri osebe, v vozilu je na sopotnikovi strani sedel vinjen moški.
Ko so policisti legitimirali osebe, je moški v vozilu, za katerega so kasneje ugotovili, da je 22-Ietni Edin L., pričel zmeijati policiste in jim ni hotel pokazati osebnih dokumentov. Nenadoma je sunkovito odprl vrata vozila in z njimi udaril policista v desno nogo. Policisti so ga z uporabo fizične sile obvladali, pri tem pa je eden od njih utrpel lahke telesne poškodbe.
Zoper kršitelja so odredili pridržanje do iztreznitve. Zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi pa se bo moral Edin L. zagovaijati na sodišču.
Objestnost
V	sredo, 10. novembra, je na Šaleški cesti v Velenju nekdo z os-trim predmetom poškodoval osebni avto passat. Z dejanjem je last-nika Blaža K. oškodoval za 100.000 tolaijev.
ICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Izmaknil vrečko z denarjem
Neznani tat je v torek, 9. novembra, v trgovini v Gornjem Gradu, izkoristil nepazljivost prodajalcev in izmaknil vrečko z dnevnim izkupičkom. Podjetje Savinja iz Mozirja je oškodoval za dobrih 78.000 tolaijev.
Vzrok slabega sprejema pojasnjen
Prebivalci Moziija in okolice so že nekaj časa opažali težave pri sprejemu določenih TV signalov. Ko so o tem obvestili vzdrževal-ca, so pri pregledu sistema na Medvednjaku na Golteh ugotovili, da je v začetku novembra nekdo vlomil v omarico sistema in iz nje ukradel repetitor z napajalno enoto. Vzrok slabega sprejema je bil s tem pojasnjen, podjetje Elektro Turnšek pa je z dejanjem oškodovano za dobrih 500.000 tolarjev.
Z avtom v nasip
V nedeljo, 14. novembra, ob 6.45, je 31-letni Hinko Ž. iz Mozir-ja vozil osebni avto iz smeri Soteske proti Moziiju. Zunaj nasel-ja Ljubija je v desnem ostrem ovinku zapeljal v levo izven vozišča, kjerje po nekaj metrih vožnje po travi s prednjim delom vozila trčil v nasip potoka Ljubija. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Mobičuk in čeki
V	noči na soboto, 13. novembra, je neznanec vlomil v vulkaniz-ersko delavnico v Trnavi. Odnesel je GSM aparat mobičuk in štiri izpolnjene čeke. Lastnik Alojz L. je z dejanjem oškodovan za kakšnih 60.000 tolaijev.
Mladenič se je oborožil
V	noči na ponedeljek, 15. novembra, je bilo vlomljeno v izložbo trgovine All Sport na Šlandrovem trgu v Žalcu. Iz izložbe je nek-do pobral za okoli 100.000 tolaijev nožev in nabojev, za "vsak slučaj" pa še zračno pištolo.
Žalski policisti so dejanja osumili 16-letnega D.M., ki ni mogel zadovoljivo pojasniti od kod pri njemu stvari, ki so jih pogrešali v trgovini. Zaradi nepravilno zavarovanega streliva pa se bo morala pred ustreznimi sodniki zagovaijati tudi odgovorna oseba pro-dajalca.
Zimska oprema
Po Odredbi o omejitvi prometa, morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo pozimi in v zimskih voznih razmerah. Za zimo se šteje čas od 15. novembra do 15. marca, za zimske razmere pa čas, ko se sneg oprijemlje ces-tišča oziroma, ko je na ces-tišču poledica.
"Za zimsko opremo se šteje-jo letne radialne pnevmatike, ki imajo najmanj 4 milimetre profila in verige ali zimske
pnevmatike na pogonskih kolesih," je bil nedvoumen pomočnik komandiija Polici-jske postaje Velenje Robert Vodušek, ko smo ga o tem po-barali.
Kako so vozila opremljena z zimsko opremo, občasno pre-verjajo tudi policisti. Že v kratkem lahko pričakujemo preventivno akcijo "varna zimska vožnja", kjer bodo voznikom delili tudi zloženke z nasveti.
I
STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ Z.O.O. Lava 7, 3000 CEUE http: www.sz-atrij.si e-mail: sz-atrij@siol.net fax:063-42-63-136
KJER JE DOM, JE SRCE

FASADA SEVER
-l— 1— l— I— l— l— l— 1— I— l— l— l— l_I_I_l_I_Ll_C_l_I_
.LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL L L I LLL ! : I LLLLI L L LL L L L _LI
■R
-	GRADIMO DRUŽINSKE HIŠE NA OSTROŽNEM
-	PARCELE OD 600m2-900m2
-	POVRŠINA HIŠE 193m2
gorenje MiEirMrap @m
Partizanska 12, 3320 Velenje Tel.: 063/40 21 00 Fax: 063/40 21 130
3i a.a.

ODKUPUJEMO
bukovo hlodovino F, L,
I., Il.in III. kakovosti. Vse dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki: 063/40 22 600
(g. Bačovnik)
Loče 46 3215 Loče pri Poljčanah Tel.: 063/763-015, 063/763-898
V NAJEM 0DDAM NASLEDNJE LOKALE:
- NAKUPOVALNICENTER VELENJE
_več lokalov 40 - 55 m2
PRODAM ALI ODDAM NASLEDNJE LOKALE:
-	P0SL0VNICENTER STAR0 VELENJE
lokal 43 m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme)
-	P0SL0VNICENTER KUDINJA CEUE:
lokal 60 m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme)
-	P0SL0VNICENTER VRTNICA CEUE
lokal 55 m2 Prevzem lokalov možen takoj.
Vse informacije dobite na telefonskih številkah 063/763-015 (pisarna) 063/763-898 (doma).
16 NAS VAS	ŠPORT IN REKREACIJA	18. novembra 1999
Alpsko smučanje
Vajdič (spet) med štirimi
Na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala v veleslalomu Bernard Vajdič z visoko številko na povsem razriti progi ni dosegel želene uvrstitve med prvih 30, zagotovil pa si je še drugo možnost, da dokaže kaj zmore. Slovenska reprezentanca je v tem času v Združenih državah Amerike v državi Colorado, kjer se skupaj z ostalimi reprezentancami sooča z neugodnimi vremenskimi raz-merami in čakanjem na naslednjo tekmo.
Vmes seveda pridno trenirajo, obenem pa so imeli tudi kvalifi-kacije za sestavo reprezentance. Na vseh merjenjih je bil najhitrejši Mitja Kunc, hud boj pa je bil za preostala tri mesta, pravzaprav samo za eno. Ob Kuncu sta si nastop z uvrstitvijo v finale v Tignesu mesti zagotovila Jure Košir in Uroš Pavlovčič, za preosta-lo pa so se pomerili Jernej Koblar, Jernej Reberšak in Velenjčan Bernard Vajdič. Vsi so se razvrstili v času ene same desetinke, pri čemer je bil najboljši Bernard Vajdič, precej počasnejša pa sta bila Drago Grubelnik in Mitja Dragšič. Veleslalom bo po predvideva-njih med 23. in 29. novembrom.
Tako so igrali
Prva SNL, 14. krog: Primoije - Rudar 2 :1 (0:0)
Rudar: Lalič, Jeseničnik, Čerimovič (Sulejmanovič), Milanovič, Granič, Šumnik (Softič), Golob, Lavrič, Oblak, Gajser, Vidojevič. Strelci: 1:0- Pate - (37), 1:1 - Lavrič (49), 2:1- Barut (65).
DrugaSNL, 15. (zadnji je-
Strelci: 0:1- Kršič (38), 0:2 - Sever (57), 0:3- Gruden (70).
Prva B SKL, 7. krog:
Bežigrad - Elektra 78:58 (38 : 34)
Elektra: Črešnik 14, Vugdalič 10, Božič 10, Milič 9, Rizman 9, Nuhanovič 2, Kovačevič 2, Maličevič 2.
Esotech Šmartno • Elan 0:3 (0:1)
Esotech: Kališek, Mernik, Vedenik (Korun), Omeragic, Purg, Repovž, Mujakovič, Borštnar, Cugmas, Bauman (Kovačič),	Dragič
(Štefančič).
Druga D0L, 6. krog: Beitind - Šošta : 3 (18,-30,-21,-20)
Šoštanj Topolšica: Medved, Mihalinee, Hriberšek, ZuliČ, Buiak, S. Svečnikar. Sevčnikar, Duplišak, Kugovnid, Brišnik, Sovinek.
Primorje - Rudar 2 :1 (1: 0)
Bo slovo pravo?
Nogometaši Rudarja v Ajdovščino odpotovali zelo oslabljeni. Zardi kartonov niso smeli igrati Jermaniš, Zemljič (ki je hkrati poškodovan) in Balagič, zaradi poškodbe pa Vogrič, Križanič in Grobelšek. Znova je bil na klopi Podvinski, ki pa zaradi daljše poškodbe seveda še ni bil povsem priprav-ljen za zahtevna tekmo.
Priložnost za igro sta zato dobila Milanovič in Softič, zaig-rati pa je moral tudi vojak Sulejmanovič, ki sedaj služi voj-sko v Mariboru, in ne more tre-nirati v Velenju.
Kljub tako zdesetkanemu moštvu so bili Velenjčani blizu želenemu, osvojitvi vsaj točke. Po igri v drugem polčasu so si najmanj točko tudi zaslužili.
Da so se vmili domov praz-nih rok, so ob neučinkovitosti vsaj še trije razlogi. V 31. minuti sodnik Kandare ni piskal naj-strožje kazni nad Vidojevičem, ki jo je potrdil tudi TV posnetek. (Nad sojenjem so bili nezado-voljni tudi gostitelji, saj je tudi njih oškodoval za najstrožjo kazen, so enako menili). Domači vratar Strajnar je branil zelo dobro (podobno velja tudi za Rudarjevega Laliča).TYi minute pred koncem rednega dela tekme pa je gostom obmila hrbet še sreča, saj je Softič zadel prečko.
TVener Branko Oblak je po tekmi dejal: "Glede na to, s kakšno ekipo smo v Ajdovščini igrali, niti ni bilo tako slabo.
Pripravili smo si veliko priložnosti, vendar so vmes posegli tudi sodniki, saj nam po mojem mnenju niso dosodili nobene od možnih treh enajst-metrovk. Na tej tekmi nam je manjkalo kar sedem igralcev, od tega pet standardnih, na prav vse igralce s klopi pa ne moremo računati. Torej nimamo dovolj kakovostnih igralcev in nad tem se bo morala uprava zamisliti. Nujno je, da se nekateri mladi igralci kalijo v drugoligašu v Smartnem ob Paki ali pri Usnjarju v Šoštanju. Pričaku-jem, da bomo v zimskem odmo-ru in prestopnem roku pritegnili dva ali tri igralce. Naši cilji so visoki, zato ne smemo več tako poceni prodajati svoje kože, kot smo jo tudi v Ajdovščini, ko smo imeli tekmo v svojih nogah."
Do konca jesenskega dela prvenstva so na sporedu še tri tekme. Ali bodo prvoligaši odig-rali tudi zadnji krog, bo odvisno od vremena. zato je zanj predvi-den rezervni datum - 27. febru-ar.
"Rudarji" se bodo od svojih navijačev v tem delu poslovili že v soboto, ko bodo gostili Domžale (17.00). "Razen "poru-menelega" Robija Oblaka bomo zaigraii v polni postavi. Res je, da s skromnim igralskim kadrom padamo v igri, vendar proti Domžalam pričakujem tri točke. Na kaj drugega niti pomisliti ne upam," je dejal pred to tekmo Rudarjev trener.
Gorenje - Prule 67 25: 26 (13 :14)
Predsedniku je prekipelo
Esotech Šmartno - Elan 0 : 3 (0 :1)
Je domače igrišče zakleto?
Prejšnjo sredo so vnaprej odi-grali tri tekme devetega kroga v prvi rokometni ligi za moške. Na vseh so bili favoriti gostje in to vlogo tudi upravičili. V TVebnjem je vodilna Pivovarna Laško premagala domače istoimensko moštvo s 30 : 26, tesna pa sta bila izida v Ljubljani, kjer je gostujoči Prevent premagal Slovan s 24:23, in v velenjski Rdeči dvorani, kjer je domače Gorenje izgubilo s Prulami s 25 : 26. Sinoči je bil na sporedu 10. igralni dan. Rokometaši Gorenja so gostovali v Celju. Ker je bil v času te tekme časopis že v tisku, o njej v tej številki ne moremo poročati.
Najbolj razburljivo je bilo prejšnji teden vsekakor v velenjski Rdeči dvorani. Po spodrsljaju Velenjčanov pred tem v Ribnici, so domači želeli izgubljeni točki povrniti proti trenutno drugi najmočnejši ekipi v državi, za katero igra tudi Iztok Puc, ki je svojo rokometno pot začel prav v Gorenju, ki je tedaj še nosilo ime Šoštanj.
Gostje sO silovito začeli in v 11. minuti že imeli prednost petih zadetkov (1 : 6). To razliko so nato ponovili še štirikrat, vendar pa je domači trener Miro Požun s spre-membo načina igre dosegel, da so njegovi igralci vse uspešneje zaus-tavljali napade gostov in na odmor odšli samo še z golom zaostanka, izid ob polčasu je namreč bil 13 :14.
V drugem polčasu je bila igra Gorenja še boljša in domači so bili povsem enakovredni Prulčanom. Ze po prvem napadu so prvič na tekmi izenačili, v 39. minuti pa z zadetkom Rozmana s sedem-metrovke, ki jo je zakrivil Puc na hitrem Gajšku, prvič povedli. Toda po siabih desetih minutah igre so gostje predvsem po dobrih Puccvih podajah spet ušli domačim za tri gole. Tekma je postajala vse bolj živčna, gledalci so kar nekajkrat močno protesti-rali zaradi sodniških odločitev (sodila sta Krašna in Vodopivec iz Ajdovščine), hkrati pa bučno spodbujali svoje igralce k zavzeti igri. Ti so znova zablesteli in dobri dve minuti pred koncem je Gavriloski izenačil na 25 : 25. V nasprotnem napadu je gostujoči igralec Zorman popeljal še zadnjič Prulčane v vodstvo (26 : 25). Takoj za tem (1,07 sek. pred koncem) sta ga sodnika izključila in domači so tako imeli z igralcem več veliko priložnost, da si priigrajo vsaj
Šmarčani so jesenski del pr-venstva sklenili z novim porazom na svojem igrišču, zaradi odličnih iger in bogate bere točk na tujem, pa so vseeno zadržali tretje mesto pred pomladanskim nadaljeva-njem. To je seveda odlično, slabo pa je, da so (pre)večkrat razočarali svoje navijače v Šmart-nem.
Ze začetek tekme ni napove-doval nič dobrega. Gostje so prvi zapretili in že v 5. minuti zadeli vratnico, minuto kasneje pa je odlično posredoval vratar Kališek. Nato so domačini zagotovili rav-notežje, si priigrali dve priložnosti, ki jih žal niso izkoristili. Eden ključnih trenutkov tekme se je zgodil v 20. minuti, ko je sodnik iz-ključil Borštnarja, kar so gostje hitro izkoristili in v 28. minuti po-vedli. Domači so sicer še naprej ig-rali napadalno, vendar igra ni prav stekla, domači igralci so bili preveč naivni ob enostavni igri gostov, razen prostega strela Omeragiča pa prave priložnosti ni bilo.
V drugem polčasu so imeli prvo priložnost gostje, ki je na srečo niso izkoristili, kljub napo-rom domačih pravih prilik pred gostujočimi vrati ni bilo,
Novomeščani pa so jih iskali v hi-trih nasprotnih napadih. To so našli v 57. minuti, ko so povišali na 2:0, nato pa so Šmarčani povsem popustili in v 70. minuti so gostje že vodili s 3:0.
Igralci Esotecha so tokrat zelo razočarali, vseeno ostali na 3. mestu, v zimskem premoru pa je na vrsti uprava, ki mora sprejeti določene spremembe v klubskem delu, predvsem pa opredeliti vizijo kluba v bodoče.
■ Janko Goričnik
Rekla sta:
Predsednik kluba Avgust Reberšak: "Poraz v zadnjem krogu na domačem igrišču je gotovo ska-lil naše zadovoljstvo, žal pa igra ni in ni stekla, nismo ogrožali naspro-tnika, s takšno igro in odnosom pa kaj več ne moreš pričakovati. Ne glede na hud poraz smo ostali tret-ji in najmanj tretji moramo biti tudi na koncu prvenstva. Treba pa je povedati, da je bil jesenski del vseeno zelo dober, če upoštevamo velike spremembe v ekipi. Pohvala torej velja treneiju, ki je iz mladih potegnil skoraj največ, kar se je dalo. Moštvo seveda potrebuje čas za boljšo uigranost, dobre
točko.
Takrat pa se je zgodil najbolj sporen trenutek tekme. Gavriloski je 45 sekund pred koncem izenačil, sodnika pa na začudenje in ogorčenje gledalcev zadetka nista priznala, saj sta ocenila, da je bilo storjeno tako imenovano pre-bijanje v napadu. Njuna (resda sporna) odločitev je tako razjezila domačega predsednika Franca Plaskana, da je zagrabil nič krive-ga delegata Boža Štoegerja iz Maribora in ga menda tudi udaril. Zaradi tega neodgovornega dejan-ja je bila tekma nekaj minut prek-injena. Nadaljevali so jo šele, ko so posredovali policisti in ko je predsednik, ki mu je gotovo bilo v trenutku žal za storjeno dejanje, odšel s tribune. Spet so imeli gost-je žogo, pa jo zapravili. Ostalo je še devet sekund za morebitno izenačitev Gorenja, vendar niso uspeli.
Domači navijači, Šaleški graščaki, se s porazom niso spri-jaznili, zato so po končani tekmi hoteli obračunati s sodnikoma. Eden izmed najbolj vročekrvnih je celo vrgel stol proti sodnikoma ter delegatu, ko so v spremstvu polici-je zapuščali dvorano.
Do nadaljnjega prepoved igranja doma
Komisar tekmovanja v 1. SRL je takoj ukrepal. Do nadaljnjega je
izkušnje pa je gotovo pridobilo v jesenskem delu. Upam, da v njem do pomladi ne bo večjih spre-memb. glede na to, da imamo nekaj igralcev izposojenih. Priprave začnemo januarja, njihov osrednji del bo v februarju, zato pričakujem, da bomo marca dovolj dobro pripravljeni za napad na najvišja mesta."
TVener Drago Kostanjšek: "Osebno nisem bil povsem pre-pričan v zmago nad Elanom, saj smo celo jesen doma igrali bistve-no slabše, ne znamo namreč prebi-
Čeprav so gostujoči igralci Sebastjana Soviča v šest-metrskem prostoru zaustavili z grobim prekrškom, sodnika nista pokazala nobenemu rumenega kartona, kaj šele
rdečega
suspendiral	predsednika
Plaskana, ekipi Gorenja pa pre-povedal igranje tekem v Rdeči dvorani. Piko na i pa bo dala seve-da disciplinska komisija RZS.
Ceprav za nešportno dogajanje in nasilje na omenjeni tekmi v Rdeči dvorani ni opravičila, bodo vendarle morali nekaj ukreniti tudi tisti, ki bedijo na sojenjem. Dejstvo je, da nekateri sodniki niso na ravni tekmovanja, saj nanje letijo pripombe iz mnogih okolij. Omenimo naj le tekme med Prulami in PL Celje, ko je tudi TV posnetek pokazal, da so
bili na koncu domači oškodovani; tudi na tekmi Gorenje - Prevent so imeli oboji pripombe na piskan-je mož v "črnem"; slabo je bilo sojenje ( po mnenju Velenjčanov) tudi na tekmi v Ribnici med domačim Inlesom in Gorenjem itd.
Tudi vodstvo Gorenja ne drži križem rok. Medtem se je že ses-talo s predstavnikom svojih navi-jačev - Šale.ških graščakov. Vse bodo storiti, da bo navijanje v športnem duhu.
■ vos
ti obrambne igre gostov. Na tej tekmi smo zelo kmalu ostali z ig-ralcem manj, nekaj igralcev za igro očitno ni bilo razpoloženih, izid pa je po mojem vseeno previsok.
Osvojili smo tretje mesto, za-ostanek za vodilnimi ni previsok in ga je po tem načinu točkovanja možno nadoknaditi, poleg tega pa pomladi vedno igramo boljše. Sprememb pri igralcih nekaj bo, vendar imamo dovolj časa, da naj-demo nove in pomladi odigramo še bolje."
18. novembra 1999	ŠPORT IN REKREACIJA	XAS i]AS 17
Bežigrad Eiektra 78 : 58 (38 : 34)
Popustili v drugem polčasu
Soštanjske košarkarje je na gostovanju v Ljubljani prvič vodil trener mlajših selekcij Bojan Luthar, po tekmi in porazu v prejšnjem krogu z Banexom je namreč dotedanji trener Drago Vezjak odstopil.
Igralci Elektre so proti Bežigradu, ki se bori za vrh lestvice, bolje začeli. V 6. minuti so vodili že za 7. točk (12:5), domači pa so jih ujeli šele v 11. minuti, ko so s trojko najboljšega igralca tekme Gradine povedli s 17:14. Do odmora sta se ekipi menjavali v vodstvu, bistvene prednosti si ni priigrala nobena ekipa, s trojko Gradine pa so Ljubljančani v zadnjih trenutkih prvega polčasa prvič povedli za 4 točke.
V	nadaljevanju je Elektra igrala obetavno le prvih 5 minut, nato pa so domačini prevzeli pobudo in z delnim izidom 22:4 naredili pravi pre-obrat, si zagotovili nedosegljivo vodstvo in zasluženo zmago.
V	zadnjih minutah so imeli igralci Elektre imeli tudi veliko smole. Najprej si je poškodoval gleženj Črešnik, v zadnji minuti pa si je huje poškodoval koleno še odlični branilec Vugdalič. Po daljši prekinitvi, ko so čakali reševalni avto, ki je Vugdaliča odpeljal v bolnišnico, sta se pred-stavnika obeh ekip s podpisom strinjala, da so uro "spustili" in izid je ostal nespremenjen.
V	7. krogu mladinske košarkarske lige - vzhod, so igralci Elektre v Šoštanju premagali vrstnike Rudaija iz Trbovelj z 92:83.
■ Tjaša Rehar
Savinjska košarkarska liga
Zaplet že po drugem krogu
V	savinjski košarkarski ligi na Polzeli naj bi devet ekip odigralo 2. krog, vendar so že na začetku iz lige izključili ekipo Griž, ki ni nastopila na prvih dveh tekmah. V vodstvu je tako ekipa TRIS Vrbovec z dvema zmagama, na drugem mestu je Polzela z zmago in porazom na dveh tek-mah, s po eno tekir.o in eno zmago pa jima sledijo Prebold, KK Velenje in ŠD Mozirje.
Najzanimivejša tekma 2. kroga je bila gotovo med ŠD Moziije in Polzelo, ki so jo po dveh podaljških dobili Mozirjani s 95:93 (86:86,71:71, 28:28), pri čemer je igralec Polzele Pungartnik dosegel 64 točk, zadel je 6 trojk, proste mete pa je zadel 92,6 - odstotno.
Beltinci - Šoštanj Topolšica 1: 3
Pomembna zmaga za vrh
Jesenski del tekmovanja v 2. DOL se je prevesil v drugo polovico, do konca pa je ostalo še pet krogov. Kot kažejo izidi, ekipa Šoštanja Topolšice stopnjuje formo, saj je na gostovanju v Beltincih v tekmi polni preobratov premagala domačine, ki so bili do tega tedna tretji na lestvi-ci.
Topolčani so vedeli, da domačini niso lahek nasprotnik, zato so silo-vito začeli in povedli s 3:0. Domačini so jih nato ujeli na deseti točki, do-segji tri zapored in prednost do konca niza le še povečali (25:18). V dru-gem nizu so imeli igralci Šoštanja Topolšice vseskozi pobudo in vodili že z 20:16. Prednost so zapravili, domači so izenačili na 20:20, v razburlji-vem zaključku pa so imeli gostje več sreče in niz dobili (32:30). Beltinčani seveda niso želeli poceni prodati svoje kože, v tretjem nizu so povedli s 16:11, gostje pa so jih z dobrim servisom in blokom ujeli na 20. točki, kar jih je spodbudilo, zaigrali so zelo zbrano in dobro, kar brez dvoma znajo, dobili so niz in tekmo, s tem pa osvojili pomembne točke v boju za vrh lestvice.
V	naslednjem krogu, v soboto, bo ekipa Šoštanja Topolšice v svoji dvorani gostila Krko iz Novega Mesta, tekmo pa bodo začeli ob 20.00.
■ Robi Kugovnič
Squash
Mladi veliko obetajo
Na turnirjn za točke mladinskih jakostnih lestvic v štirih sta-rostnih kategorijah v Ljubljani so mladi člani veienjskega kluba dokazali, da veliko obetajo.
V kategoriji do 13 let je zmagal Rok Puc, drugi je bil Marko Zupanc, četrti Grega Plahuta, peti Luka Avberšek, sedmi Martin Mošnik in osmi Klemen Fornezzi; do 15 let je bil Borut Slatinšek drugi, do 17 let pa Klemen Kristan tretji. Pri deklicah do 15 Iet je zmagala Darja Grudnik, tretja pa je bila Urška Sevšek.
■
Šahovske novice
V	soboto, 13. oktobra, je druga ekipa ŠŠD Velenje odigrala 4. in 5. krog 3. slovenske lige - vzhod. Tokrat so gostovali v Crni na Koroškem, Hjer se je zbralo vseh 20 ekip, ki sodelujejo v ligi. V četrtem krogu so iz-gubili s Sladkim Vrhom z rezultatom 1.5 proti 4.5. V petem pa z Malečnikom z rezultatom 2.5 proti 3.5. Za Velenje so nastopili: 1. Boris Brešar (0.5, 1), 2. Alojz Plaskan (0, 0), 3. Bojan Pečečnik (1,1), 4. Ivan Grm (0, 0), 5. Igor Topič (0, 0.5) in 6. Mitja Zupan (0, 0). Zadnja dva kroga se bosta odigrala v Hočah. V šestem krogu igra Velenje proti Ponikvi.
Prejšnji petek je bila v Celju kadetska liga. Tekmovalo je 64 šahistov. Odlično tretje mesto je osvojil Peter Lendero (ŠŠD yelenje), ki je zbral 6 točk. Za zmagovalcem Jernejem Novakom (ŠK Žalec) je zaostal za točko. Dobro se je odrezal tudi Igor Topič (ŠŠD Velenje), ki je s petimi zbranimi točkami osvojil 8. mesto.
V	Zalcu je bil turnir za osvojitev 1. kategorije. Petru Lenderu (ŠŠD Velenje) je zmanjkalo le pol točke za osvojitev 1. kategorije, saj je zase-del tretje mesto. Zmagal je Jernej Novak (ŠK Žalec), ki je zbral 7.5 točke, drugi pa je bil Matej Šumiga (ŠK Žalec), ki je zbral 6.5 točke. Prva dva sta osvojila 1. kategorijo.
V	3. državni šahovski ligi vzhod so bili minuli konec tedna uspešni šoštanjski šahisti. Najprej so v 4. krogu s 4:2 premagali Griže, zmagali pa so Srečko Čulk, Franc Stropnik, Ivan Kovač in Gregor Rupnik.
Prav tako s 4:2 so bili v 5. krogu boljši od Lendave, pri čemer so zmagali Srečko Culk, Franc Stropnik in Gregor Rupnik, remizirala pa sta Ivan Kovač in Sandi Ferenc. Šoštanjčani so tako med 21 eki-pami trenutno na 7. mestu.
■ G.R.
Balinanje
bron
Na svetovnem balinarskem prvenstvu v fran-coskem Lvonu za mladince in člane do 23 let so se izjemno izkazali slovens-ki predstavniki. Skupno so v šestih od sedmih disciplin osvojili šest kolajn, od tega tri zlate, sre-brno in dve bronasti. Z dvema zlatima je bil najuspešnejši Jasmin Čauševič, eno od bronastih paje s 3. mestom za Francozom in Italijanom prispeval tudi Velenjčan Zoran Rednak v hitrostnem zbijanju pri članih do 23 let.
S tem pa se za Zorana nastop na svetovnem prvenstvu še ni končal. V torek se je namreč prav tako v Lyonu začelo Še sve-tovno člansko prvenstvo, Zoran Rednak pa nastopa v štiričlanski slovenski reprezentanci.	|
Taekwon - tfo klub Skala Velenje
Atletski klub Velenje
Zoranu Rednaku

Na smučišču je bilo naprej potrebno temeljito čiščenje z
obnovo vlećnice
V soboto zadnja preizkušnja pred EP
Velenjski organizatorji že odštevajo dneve, ki jih ločijo od največje atletske prireditve letos pri nas - 6. SPAR evropskega prvenstva v krosu. Ta bo 12. decembra, še prej pa jih to soboto, 20. novembra, čaka še ena generalka, to bosta odprto prvenstvo Slovenije v krosu in miting. Na
novi progi za kros ob Škalskem jezeru bodo tekmovanja začeli ob 10.30 s tekom pionirk na 1750 - metrski razdalji. Prav toliko bodo morali preteči pioniiji, mlajše mladinke za njimi bodo tekle 3350, mlajši mladinci pa 4950 metrov. Za naslove državnih prvakov se bodo merili starejše mla-dinke in mladinci, starta bosta ob 11.25 in 11.50, razdalji pa 3350 in 6550 metrov. Začetek teka članic na 4950 metrov bo ob 12.25, mlajši člani in člani bodo tekli skupaj 9750 metrov, tek pa bodo začeli ob 13.00.
»--■» «" ■tiŠSP
fH \l
Lepa presenečenja v Zrečah
Na 5. odprtem prvenstvu za pioniije in mladince v Zrečah je nastopilo 340 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih držav, med njimi pa so z odličnimi uvrstitvami presenetili člani Taekwon -do kluba Skala iz Velenja, ki je nastopil z mladinsko ekipo.
Tomaž Lednik se je izkazal v močni konkurenci v borbah in si med 19 tekmovalci priboril 5. mesto. Aleš Rošer in Grega Videmšek sta še bolj presenetila v formah in domov prinesla bron, najboljša pa je bila v ženski konkurenci jelka Kokol, ki je v borbah zasluženo osvojila 1. mesto.
Tekmovalci in trener Peter Landeker se seveda zahvaljujejo sponzorju, katerega ime nosijo, saj brez njegove pomoči in pod-pore takšnih uspehov ne bi bilo.
Tečaj stare kitajske veščine
Clani velenjskega karate kluba bodo svojo pestro dejavnost do-polnili s tečajem trenutno najbolj prijazne, popularne in prizna-ne veščine na svetu, torej stare kitajske meditativne veščine gi-banja za ohranitev zdravja in vitalnosti ter za boljše počutje. To je veščina 'Tai Chi Chuan," v tečaj bodo na OŠ Šalek vpisovali v sredo, 24. novembra, od 1930 do 20.00, vodil pa ga bo zelo dober poznavalec azijskih borilnih veščin Dušan Borovnik. Znani viri to veščino omenjajo že 2700 let pred našim štetjem, pomeni pa nežno meditativno gibanje, je primerna za vse ne glede na starost ali spol, že samo desetminutna vadba dnevno pa je potrebna, da bo vitalna energija močnejša, da se počutiš bolj zdravega, bistveno se izboljša odpornost, močnejše je samozau-panje in vsakdanji stresi postanejo preteklost. Privlačna ponudba torej za koristno in zdravo popestritev dolgih zimskih večerov.
Namizni tenis
Derbi brez zmagovalca
V	nadaljevanju prvenstva v 1. državni ligi so namiznoteniški ig-ralci Ere gostovali v Ljubljani pri lanskoletnem državnem prva-ku Olimpiji. Derbi 7. kroga je upravičil pričakovanja vseh Ijubi-teljev namiznega tenisa, saj je postregel z zanimivimi in lepimi dvoboji in se končal z delitvijo točk (5 : 5). Za Ero sta po dve zmagi dosegla Uroš Slatinšek in Damir Atiković, ki sta zmagala tudi v igri dvojic, Jure Slatinšek pa je moral tokrat priznati premoč vsem trem Ljubljančanom.
Velenjčani so po tem neodločenem izidu še vedno v vrhu raz-predelnice, v soboto pa se bodo na domačem parketu pomerili s trenutno prvouvrščeno ekipo Eta Preseije, za katere nastopa tudi najboljši slovenski namiznoteniški igralec Sašo Ignjatovič. Dvoboj, ki se bo v telovadnici osnovne šole Gusta Šiliha začel ob 17. uri, bo prav gotovo nadvse zanimiv in negotov, zato vabimo vse ljubitelje namiznega tenisa, da s svojo prisotnostjo pomagajo igralcem ERE v boju za nove prvenstvene točke.
Najmlajši igralci ERE (Tamara Jerič, Miha Kljajič in Davor Bošnjak), so se minuli vikend udeležili močnega mednarodnega turnirja v Varaždinu. Miha Kljajič je osvojil drugo mesto v svoji predtekmovalni skupini, Tamara Jerič pa se je uspela uvrstiti med 16 najboljših mlajših kadetinj.
■ DK
Kegljanje
Šoštanjčani v krizi
Po dveh zaporednih porazih na gostovanjih, 2:6 z Nafto in 1:7 s Fužinarjem, so šoštanjski kegljači v 7. krogu letošnjega prvenstva na svojem kegljišću upali na prvo zmago v tej sezoni. Upanje se je izjalovi-lo, saj so kegljači ekipe Rolo Strnad iz Maribora že po prvih dveh parih povedli s 4:0 in na koncu zmagali s 7:1 in 5295:5150.
Takoj po srečanju je trener Franc Tamše ponudil odstop, ki pa ga člani uprave in igralci niso sprejeli, saj menijo, da slabi rezultati niso "sad" njegovega dela, temveč je treba vzroke iskati drugje. Zdaj sledi šti-rinajstdnevni odmor, v katerem bo uprava ocenila stanje in po potrebi ukrepala.
Šoštanj: L. Fidej 889 (0), Petrovič 837 (0), S. Fidej 867 (0), Glavič (879 (0), Novak 800 (0), Kramer 878 (1).
Po premoru bodo Šoštanjčani v 8. krogu gostovali v Hrastniku, dekle-ta pa so v 6. krogu prosta, v 7. pa bodo v Soštanju gostila kegljavke Nafte iz Lendave.
UL.F.
Mozirje
Klub je že, smuka še bo
V	Zgornji Savinjski dolini so letos sklenili obuditi vzgojo mladih alpskih smučarjev. Zato so ustanovili Zgornjesavinjski smučarski klub, ki ima zajetne načrte, od premagovanja začetnih težav do višjih oblik delovanja. Ob ostalih opravilih so se najmlajši in starejši lotili čiščenja smučišča na Brdcah v neposredni bližini Mozirja, s katerim tudi imajo lepe načrte. Povejmo še, da bodo konec naslednjega tedna izvedli vsakoletni sejem smučarske ^opreme, več o vsem pa prihodnjič.	■ jp
Strelski šport
Odlično s pištolo
Na prvem kontrolnem strelskem tekmovanju v Ljubljani sta se s pištolo izkazala tudi dva velenjska strelca. Simon Veternik je pri članih s 571 krogi osvojil 2. mesto, med mladinkami pa je bila Sabina Suljič s 350 krogi tretja. Pri mladincih je bil Uroš Vrečar s 506 krogi 17.	J F.Ž.
Z ieve proti desni: Grega Videmšek, Jelka Kokol in Aleš Rošer, spodaj Tomaž Lednik
Karate klub Velenje
18KASCAS
OBVEŠČEVALEC
18. novembra 1999
!»i» i n f v i v v j |j
«: 497 66 80/ 497 66 81
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Sen kresne noči -Mladinski abonma
Jutri (petek) ob 18.00 bo v Domu kulture Velenje gostova-lo Slovensko mladinsko gledališče s komedijo W. Sheke-speare - Andrej Rozman Roza: SEN KRESNE NOČI. Režisen Vito Taufer. Igrajo: Robert Prebil, Sandi Pavlin, Matej Reger, Sebastijan Cavazza, Peter Falke, Janez Škof, Ivan Peternelj, Olga Kacjan, Janja Majzelj, Romana Šalehar, Dario Varga, Maruša Feymayer-Oblak, Uroš Maček, Ravil Sultanov, Nataša Suitanov in drugi.
Za gofovsko poroko je Shakespeare napisal nenavadno ljubezensko komedijo zmešnjav s ključem, ki so ga imeli v rokah poročni pari in tudi vsi tisti, ki so bili bolj ali manj in-timne priče njuni poročni, še bolj pa predporočni igri. Shake-speare jo je gotovo zelo dobro poznal, kot je poznal tudi pasti nepredvidljivih strasti in iluzornosti "ljubezni".
Vstopnice za izven 2000 SIT
Večer z Maro Kral]
Prihodnji četrtek ob 19.00 bo v Knjižnici Velenje kulturni večer. Na njem se bo gostja, danes 90-letna akademska slikar-ka Mara Kralj, spominjala svoje mame, pesnice Vide Jerajeve, kateri je ilustirala znano pesmarico Iz Ljubljane čez poljane.
Upravna stavba Gorenje: razstava slik Gorana Horvata. Velenjski grad: fotografska razstava o rasti mesta Velenja v letih, preden je bilo proglašeno za mesto. Galerija Mesnica: "Po vinski poti", razstava fotografij članov Fotokluba Zrao.
Muzej premogovništva Slovenije na Starem jašku v Velen-
ju: razstava Dekleta in šola, do 19. 11.
Različne organizatorje vabimo, da nas seznanjate s kulturnimi prireditvama in razstavami vsak teden (najkasneje do ponedelj-ka. Naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje, telefon: 8981751). Strn-jene informacije bomo odstej objavljali tudi v tej rubriki.
ui fins
"Nekdo je lahko humanist, pa dela v klavnici."
Vasilij Polič, vrhovni sodnik
fcdobo
§\eta?
KINO VELENJE
v hotelu PAKA
INŠPEKTOR GADGET
(družinska komedija studia Walt Diesney)
Režija: David Kellog
Vloge: Mathew Broderick, Rupert
Everett
Dolžina: 78 minut Četrtek 18.11.ob 17.30 in 20.00 Petek 19.11. ob 22.30 Sobota 20.11. ob 20.00 in 22.00 Nedelja 21.11. ob 17.30 Ponedeljek 22.11. ob 20.00 Nora, razgibana pustolovska komedija, ki temelji na priljubljenem istoimenskem risanem liku, je pripoved o precej naivnem in nesposobnem varnostniku, z velikim srcem in sanjami, da bo postal najboljši policist na svetu. Sanje se mu uresničijo, ko ga v okviru vladnega projekta, strokovnjakinja za robotiko, sestavi v moža številnih darov in pritiklin. Tako postane Inšpektor Gadget-popoln stroj za boj proti zločincem 21 .stoletja. Film vizualnih učinkov, posebnih učinkov in računalniške grafike.
MOGOČNIPAR
(pustolovski film) Režija: Peter Shelsom Vloge: Kieran Culkin, Elden Henson, Sharon Stone, Gena Rowlands Dolžina: 100 minut Petek 19.11.ob 20.00 Sobota 20.11. ob 17.30 Nedelja 21.3. ob 20.00 Zabavna, zanosna pustolovska zgodba o dveh mladih outsiderjih, ki ju družba zaradi svojih posebnosti ne sprejme, najdeta pa moč in motiv, da skupaj najdeta svoj svet in po poteh vitezov in kralja Arthurja odkrivata svet plemenitosti in dobrote. Na koncu pa odkrijeta, da je najpomembnejše bogastvo le prijateljstvo.
Filmski ciklus IZP0S0JEN0 IZ KIN0TEKE je v novembru izjemoma v VELIKI DV0RANI ob torkih in sredah ob 20.00. V enem mesecu si boste lahko ogledali 10filmov, 10 klasik svetovne kinematografije: OKUS ČEŠNJE/ D0 ZADNJEGA DIHA/ CASABLANCA/MOLK/ VRTOGLAVICA POLNOČNI KAVBOJ/ ZADNJITANGO V PARIZU/ DOBER, GRD,
HUDOBEN/ TAKSIST/ DRZAVUAN KANE
Vtorek 23.11.ob 20.00 ZADNJITANGO V PARIZU erotična drama, 1973 Režija: Bernardo Bertolucci Vloge: Marlon Brando, Maria Schneider Dolžina: 129 minut
Vsredo 24.11. ob 20.00
DOBER, GRD, HUDOBEN vestern, 1966 Režija: Sergio Leone Vloge: Clint Eastwood, Lee Van Cleef, Eli Wallach Dolžina: 161 minut

Vsoboto 20.11.ob 17h inv nedeljo 21.11. ob17h MULAN
(Diesneyeva risanka) Dolžina: 90 minut
Mulan je hrabra deklica, ki se namesto očeta prijavi v vojsko, da bi pomagala premagati zavojevalce Kitajske. S pomočjo zmajčka Mušuja, njenega dobrega duha, ji uspe rešiti domovino in postane narodni junak, najde pa tudi svojega princa I
Na vsaki predstavi dve nagradi za obiskovalce!
MOGOČNIPAR
(pustolovski film) Režija: Peter Shelsom Vloge: Kieran Culkin, Elden Henson, Sharon Stone, Gena Rowlands Dolžina: 100 minut Torek 23.11. ob19h V sredo 24.11. ni filmske predstave v mali dvorani!
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure
Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje.
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACUE S02 od 8. novembra do 14. novembra 1999
ŠOSTANJ TOPOLSlCA 2AVODNJE GRASKA GORA VELENJE VEUKIffiH ŠKALE
I 08.11. B9Žir B10.11. B11.11. B12.11. 813.11. 114.11. I
_

107,8 MHzFM 88,9 MHz FM
STEREO RDS
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slo' Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 lo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svj drav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.3 19.00 Na svidenje.
moto 7.30
icemoToTicijsko fovabi-Poz-kaj; 'očila;
6.00 Pozdrav; 6.30^očila;^5 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Pfflft^a; 8.00 Za-nimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Ceijl^ ffto Za-nimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; l^fliMBpzdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Ki||kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.0QLNa svidenje.
SOBOTA, 20. itovembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvtomoto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 PoročiS^.30Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Sobotno popoldne na Radiu Velenje; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 21. novembrii: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav;!. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.(MNammečestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 22. noveml
6.00 Dobro jutro; 6.2 današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvtomoto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Građec; 7^30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avtomoto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Pwočila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročtla, 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 23. novembra: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ijudje; 18.30 Poročila; Pesemtedna; 19.00 Na svidenje.
■ i 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
nikoli sami
107
IDDS
gostinstvo, trgovina, storitve
Velenje, Simona Blatnika 1
d.o.o.
INTERESENTI POZOR!
Iščete atraktivni prostor za opravljanje svoje dejavnosti?
Vegrad ID DS, d.o.o., objavlja natečaj za pridobitev interesentov za NAJEM ali PR0DAJ0 gostinskega lokala PIVNICA MARTIN KRPAN V NAKUPNEM CENTRU V VELENJU.
* Lokal velikosti 337 m2.
Interesenti naj svoje pisne ponudbe za najem ali odkup pošljejo v 8 dneh po objavl na naslov: VEGRAD ID OS, d.o.o. Simona Blatnika 1 3320 Velenje s pripisom "ZA NATEČAJ".
Ponudba naj zajema:
* Ponudbena cena za m2 najema ali odkupa.
Informacije so na voljo po tel. št. 063/ 866-337,041/666-542, g. Roman Raško.
SS&SS CIGRAD
d.o.o.
G R A D N J E
Ravne 103/c, 63325 Šoštanj Tel.:063-893-074.893-660 Fax:063-893-013 Mobitel: 0609-61 4-21 7
Razisujemo prosto delovno mesto:
pomočnica računovodkinje
Pogoji:
1.	VII. stopnja izobrazbe - ekonomska smer
2.	Starost do 30 let
3.	Voznišk izpit B kategorije
4.	Aktivno znanje slovenskega jezika
5.	Zaposlitev je za določen čas - z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
Prijave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: CIGRAD d.o.o., Ravne 103/c, 3325 Šoštanj.
18. novembra 1999
OBVEŠČEVALEC
NilŠ VAS 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
NOVO PEČ FEROTERM, prodam po znižani ceni. Telefon 882-890. MALITRAKTOR S PRIKLJUČKI,
Gorenje Muta ter gozd s pašnikom, prodam. Telefon 041/793-704.
0TR0ŠK0 G0RSK0 KOLO, Scot Junior, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 832-232.
ČE IMA SLUČAJNO KDO STOLČEK TRIP-TRAP in ga proda ali podari, naj prosim pokliče po telefonu 882-167.
UGODNO ODDAMO manjši poslovni prostor. Telefon 063-856-428.
ODKUPUJEMO ČEKE TRGOVIN.
Posodimo do 200.000 SIT, garancija čeki, odkupujemo nezapadle terjatve. Luka Cvejič s.p. Šalek 84, Velenje. Telefon 875-244.
PROIZVODNJO IN RECEPTURO za
izdelovanje sadnih sirupov prodam. Telefon 041-587-737. POTREBUJETE RABLJENA 0BLAČILA? Jih imate odveč?
Brezplačno jih lahko dobite ali oddate v skladišču človekoljubne organizacije ADRA, Selo 19 a, Velenje, (za Avtopralnico Jevšnikj odprto vsak ponedeljek od 16. do 17. ure.
151.
OTROŠKI VOZIČEK MOTHRCARE CARAVELE, ugodno prodam. Telefon 860011.
STORITVE
ORGANIZIRANA REKREACIJA -
za dekleta in žene, košarka in odbojka (po želji). Telefon 868-319 ali 041-518-907.
OKNAIN VRATA PVC za prenove in novogradnje ter vse vrste tolet in žaluzij.izdelujemo in vgrajuje-mo. Telefon 063/471-943 ali 041/661-194.
KMETIJO V SAVINJSKI DOLINI,
prodam. Telefon 853-189. BIVALNI VIKEND KUPIM v okolici Velenja ali Šoštanja. Telefon 061/711-076.
MACESNOVA GARAŽNA VRATA,
malo rabljena in peč na trda goriva, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 882-428.
RDEČE D0MAČE VINO, šmarnica, izabela, prodam. Telefon 888-594. DVE GUMI ESKIMO, 175X70X13 prodam. Telefon 865-915. FIŽOL SIVČEK in prašiče 100 - 200 kg, domače reje, prodamo. Telefon 722-052.
NOVO PRIKOLICO za osebni avto, prodam za 70.000 SIT. Telefon 722-
PECEMO DOMAČE TORTE.
Telefon 041/432-371.
OPREMLJENO STANOVANJE v
stanovanjski hiši, oddam. Telefon 063-865-086.
CITROEN AX DIZEL, poškodovan, prodam. Telefon 882-940. JUGO KORAL 55, prodam. Telefon 041-882-433.
EKONOMSKA TEHNICA. z delovnimi izkušnjami na raznih delih v računovodstvu, išče delo. Telefon 041/203-611. DISTRIBUTER TUJE MULTINACIONALKE ima zaradi širitve poslovanja še nekaj prostih
TRGOVINA KOSARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNA PONUDBA			
Č0K0LADA MILKA 100G	99,90	JERUZALEMČAN 12/1L	298,90
NAPOUTANKE 1KG	449,90	ARIEL 5,4KG	1.599,00
B0NB0NI 500G	349,90	WC PAPIR 10/1 BOHOR	229,90
SLADKOR 50/1KG	126,90	K0L0F0NIJA 1KG	329,90
0LJE ZVEZDA V ZABOJU 1L	189,90	KORUZA 1KG	26,90
KAVABAR100G	139,90	KRMILNA M0KA1KG	19,90
M0KAT500 25/1KG	61,90	BRZOPARILNIK 130L	35.990,00
RIŽ SPLENDOR 1KG	129,90	SOD IN0X ZA VINO 100L	14.490,00
VtGETA 1KG	899,90	S0NČNICE 1KG	179,90
VEUKAIZBIRA TEKSTILA, IGRAČIN SLADKEGA PROGRAMA, TAKO, DA BO LAHKO SV. MIKLAVŽ DO VRHA NAPOLNIL SVOJ KOŠ.
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA. CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG.
*KDOR VARČUJE -
Dežuma pogrebna služba PUR pokopališče Podkraj:
Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128.
PRODAMO:
#	stanovanja različnih velikosti v Velenju in Šoštanju
#	stanovanjske hiše v bližnji okolici Velenja oz. V Šaleški dolini
ZAHVALA
Ob boleči izgubi Ijubega očeta in tasta
EMILJANA KOVAČA
Tebe, koder si hodil išče najino oko, pustil sledove si svoje, polne ljubezni Tvoje. Ni več pesmi Tvoje, ostal spomin bo Nate, na Tvoj glas, Ie ta večno bo živel v vseh nas.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi!
Žalujoča: hčerka Vikica z mozem
ZAHVALA
Ob izgubi ljubljenega in spoštovanega
EMILJANA KOVAČA
iz Ceste v Bevče 3 pri Velenju 17.1.1922 - 31.10.1999
Tihi dom zdaj Tvoj ostaja, prazno Tvoje mesto je, ostalo delo je, ljubezen Tvoja, ki spominja Nate nas vse.
se iskreno zahvaljujemo tistim sosedom, ki ste nam nese-
bično pomagali in prisluhnili bolečini naših src. Posebno se zahvaljujemo gospodu dr. primariju Fijavžu za dolgoletno pomoč, ki jo je nudil njemu in nam ob vsakem trenutku, gospodu dr. Žičkarju, rešilcem Zdravstvenega doma Velenje in osebju Bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala vsem govornikom, pevcem, častni straži, rudarski godbi, GD Šalek ter gasilcem ostalih GD, Mestni občini Velenje, nosilcem prapoijev in odlikovanj, hvala za odigrano Tišino ter župniku gospodu Vehovarju za opravljen pogrebni obred in za vse, vsem ki ste ga v tako lepem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku.
ŽALUJOČIVSINJEGOVI
delovnih mest. Telefon 063/411-156 ali 041/368-699. IŠČETE PRIL0ŽN0ST ZA D0BER ZASLUŽEK? Telefon 041/798-535. IŠČEM DEKLE za delo v bistroju. Telefon 893-425.
PRAŠIČA, 50 do 100 kg, prodam. Telefon 882-564. DVA PRAŠIČA, domače reje, 150 kg, prodam. Telefon 885-485. PRAŠIČA ZA ZAK0L, prodam. Telefon 885-308.
PRAŠIČA KRMLJENEGA z domačo kuhano hrano, celega ali polovico, prodam. Telefon 890-214. TELIČKA, 120 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol.prodam. Telefon 893-590.
GOVEDAIN PRAŠIČE za
zakol odkupujemo po ugodnih cenah. Lešer, Lopata 20 D, Celje, Telefon 471-244.
JAGNJE, TEŽKO 35 kg, prodam. Telefon 886-261.
PUJSKE, težke 25 do 35kg, prodam po 350 SIT/kg. Telefon 881-764. PRAŠIČA ZA ZAKOL, 100 kg,
domače reje, prodam. Telefon 885-493.
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure.
898 17 51
oj;_L-Ui^
Eijm^jujmjM
^rjj] jr^JnjMiti&SrnidJhiii.'ri ^
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obvešćamo vas, da je tei: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokiičite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej števiiki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Četrtek, 18. novembra - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Blatnik in dr. Pirtovšek Petek, 19. novembra - dopoldan dr. Pirtovšek, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Vrabič in dr. Friškovec Sobota, 20. novembra - dežurni dr. Vrabič in dr. Žuber
Nedelja, 21. novembra - dežurni dr. Vrabič in dr. Žuber Ponedeljek, 22. novembra -
dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Grošelj in dr. Gusič
Torek, 23. novembra - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek Sreda, 24. novembra - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
20. in 21. novembra - dr. Borut Korun, v dežurno zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje.
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 19. do 26. novembra- Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel: 0609/633-676.

J^ AUŽEUTE 'ODATI - KUPITI DELNICE?
Pokličite in obiščite nas v poslovalnicah: Veleaje; Foitova 2, tel.: 063/870-070 Celje; Cesta 14. divuije 14, tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozfca ulica 4, tel.: 0(112/511-1(1 Veselimo se sodelovanja z vami.

S/n/f in skn td bli/iijili stu mijluijsi (d limerl/i bclcdii in Kfk sfi
PE VRTNARSJVO POGREBNA SLUŽBA
Dovolite. do vam v najtežjih trenutkih pnskoamo na pomoć in posn'pimo za vse potrepno pn organizaciji pogreba Pogoje piaciia dogovarjamo posebej.
POGREBNA SLUZBA PUP, POKOPftLISCE POOKRAJ
063/865-866,0609/640-208,0609/620-128
GIBANJE PREBIVALSTVA	
Upravna enota Velenje	Marija Pintarič, roj. 1922, Velenje, , Kidričeva c.št. 9; Anton Hribar, roj. I 1920, Velenje, Čufarjeva c. št. 1.
■ Smrti:	
I	
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, žene in tašče
MARUE PINTARIČ
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Maroltu in dr. Kikcu ter strežnemu osebju Bolnišnice Topoišica za pomoč ob njeni bolezni. Posebna hvala tudi Gorenje IPC - Skrinje, sodelavcem za izraženo sožalje, cvetje ter denarno pomoč, enako tudi govorniku Borisu in Tonetu Krajncu za pomoč, pevcem za odpete žalostinke in izvajalcu Tišine. Hvala tudi gospodu duhovniku za opravljen obred.
ŽALUJOČIVSINJENI
	M
	m
Zaman je bil Tvoj boj,
zaman vsi dnevi Tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
Bolečina da se skriti,
tudi solze ni težko zatajiti,
le Ijube mame,
nam ne more več vrniti.
Kako žalosten je danes, kako prazen jutri, kako žalostno življenje brez Tebe, Ijuba naša mama, stara mama
FANIKAHAREJ
19. 9.1927 - 7.11.1999
Vsem, ki ste se od nje poslovili s čustvi in dejanji, iskrena hvala!
Hčerka Jurica, zet Zvone ter vnuki Davorin in Mitja ter Dejan, Adrijan in Dominika

V Florjanu bogatejši za 800 metrov asfalta
Dablcesta zbllževal
SKORNO - FLORJAN, 13. november - V so-boto so v šoštanjski krajevni skupnosti Skorno - Florjan, v naselju Florjan, namenu predali nov 800 metrov dolg odsek asfaltirane ceste. "Da bo se po njej varno vozili, in da bi ta cesta zbliževala krajane", sta ob odprtju poudarila in zaželela predsednik krajevne skupnosti Val-ter Pirtovšek in župnik Jože Pribožič, ki je ce-sto tudi blagoslovil.
Cesto so zgradili s samo 10 milijoni tolaijev in se pri tem izkazali za prave čarovnike. "Ta od-sek je že kakšnih deset let čakal, da dobi as-faltno prevleko," je povedal predsednik krajev-
ne skupnosti Valter Pirtovšek in bil zato še toli-ko bolj zadovoljen. Sicer pa urejanje cestne in-frastrukture v krajevni skupnosti načrtujejo tu-di že za vnaprej. Naslednje leto, če bo le denar, bi radi z asfaltom prevlekli še 600 metrov dolg odsek od Petkovnika do Lesjaka. Posebej so se v soboto, od odprtju, zahvalili Ediju Ovčjaku, ki je skrbel za nemoten potek del, krajanom, ki so opravili veliko udarniškega dela pri utijevanju bankin ter seveda občini in Termoelektrarni Šoštanj, ki sta za to pridobitev prispevala potrebna sredstva.
■ mkp, vos
Deset let je cesta čakala na ta dogodek.
Mozirje
Začetek "evropskih" pustnih dni
Evropsko pokrivalo mozirskemu županu; le malo je takšnih v Sloveniji
Z letošnjim vstopom v Evrop-sko združenje karnevalskih mest FECC so se morali člani društva Pust Mozirski prilago-diti tudi novim pravilom. Med nje gotovo sodi začetek pustne-ga časa, ki ga v evropskih državah obeležijo na Martinov, točneje 11. II ob 11.11, letos je bila torej redka prilika, da so imeli v celem datumu samo dve številki - 1 in 9. Mozirski pustnjaki so sc na ta dogodek dobro pripravili, !e
točnost ni bila njihova vrlina, na to pa bodo morali biti v pri-hodnje malce bolj pozorni, kot je pozorna Evropa do njih. Po-vedati velja, da so v pripravah na pustovanje leta 2000 in na pričetek evropskega pustnega časa marsikaj postorili. Mcd ostalim so že izdali bogato barvno zloženko, v kateri so predstavili tudi celovit spored prihodnjega pustovanja, pa šc vrsto drugih zadev urejajo. S kančkom zamude so se tako
v četrtek dopoldne zbrali pred mozirskim občinskim poslop-jem, tam jih je pričakal tudi mozirski župan Jože Kramer, člani znamenite pustne godbe so krajane in obiskovalce krep-ko presenetili v tem zares ne-navadnern času za pustne šege, seveda pa izvedli vsa potrebna dejanja ob tem pomembnem in za mozirskega pusta, čc ne tudi za koga drugega, zelo po-membnem trcnutku. Zupanu so izročili slavnostno
t
I

®gj <3
m
Naj osebnost leta
1999
Nekaj imen že izstopa!
Kdo rfoslej najboij navdušuje?
Tokrat objavljamo spet nekaj imen tistih, ki izstopajo, ki se na vaših kuponih pojav-Ijajo največkrat. Če pregledamo samo "za-ključen" 4. krog (tega imamo že "obdela-nega", ker štejemo ob četrtkih ob 10. uri, ko je zaključen in so pri nas tudi kuponi oddani na pošti v sredo), potem velja naj-prej povedati, da ste za naj osebnost leta 1999 na območju, lger beremo Naš čas, predlagali kar 39 različnih imen.
Nekateri od njih so dobili res le po en glas, drugi dva ali tri, so pa tudi taki, na katere "stavi" mnogo naših bralcev. To pa so (vrstni red je naključen, prvič bomo lestvico "iz-delali" po zaključenem 6. krogu, torej potem, ko bodo v naše uredništvu prispeli vsi, danes objavljeni kuponi)): Bojan Prašnikar, nogometni trener, doma v Šmartnem ob Paki se vam je precej usidral v zavest, najbrž zaradi uspehov mariborskih vijolic, pred-vsem pa zato, ker je "z našega konca"; tudi Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje "ni od muh". Sicer pa je bil tudi doslej v teh tekmah, vedno v ospredju in to iz različnih vzrokov, bodisi, ker je ljudem dostopen, bodisi, ker jim "dopade" njegova podoba; Si-mona Strahovnik, slaščičarka, je še vedno zraven, vsak teden dobi kar čedno število glasov; Katarino Srebotnik, odlično teniško igralko imate radi iz različnih razlogov, tu-di zato, ker je ime svojega mesta ponesla po svetu, predvsem pa zato, ker je tako uspešna. Med imeni, ki so v 4. krogu dobili toliko glasov, da jih je lepo omeniti (konec koncev dobro dene, če kdo opazi tisto, kar počno) pa so še: Zofija Kukovič, generalna direktorica Esotecha, Jelka Imperl, direktorica Doma za varstvo odraslih, župnik Jože Vehovar, pesnica Štefka Prislan, Marjan Jakob, direktor KZ Šaleška dolina, Darko Menih, ravnatelj OŠ Karla Destovnika Kajuha... Kot že rečeno, pa je predlogov še ve-liko, veliko več. Vsekakor pa ni še nič dokončnega, "igra" še traja in bo še nekaj časa.
Nagrade za 6. krog
Med tistimi, ki nam boste poslali iz Našega časa izre-zan in izpolnjen kupon (to-krat številko 6, ki mora biti pri nas do objave 7. kupo-na, torej do naslednjega četrtka zjutraj, oddano na pošto v sredo) bomo spet izžrebali pet nagrajencev. Nagrade za 6. krog prispe-vajo: Gostišče Kozlevčar (Bevče 19, telefon 861-250) kosilo za 2 osebi; Tr-govina Flikca (Tovarniška 2b, Šoštanj, telefon 881-029) bon za 3.000 tolaijev; Foto ZOOM (Nakupni center Velenje, Kidričeva 2b, telefon 861-388) paket ZOOM; Biro BIT (Tehar-
Sodelovanje nagrajujemo!
Nagrajenci 4. kroga izbora naj osebnosti leta 1999:
Bon v vrednosti 3.000 tolaijev, ki ga prispeva Trgovina Flikca (Tovarniška 2b, Šoštanj, tel. 881-029) prejme Urška Sušec, Kardeljev trg 8, 3320 Velenje; kosilo za dve osebi, ki ga podaija Gostišče Kozlevčar (Bevče 19, tel. 861-250) prejme Ana Verdev, Čopova 2, 3320 Velenje; torbo, ki jo poklanja Foto ZOOM, (Nakupni center Velenje, Kidnčeva lfc. tcJ. ^61-388) oreime Miia Žeijav, Šmartno ob Paki 122/a, 3327 Smartno ob Paki; kapo, kijo podaija Prodajalna Elan Velenje (Prešerno-va la, tel. 871 - 273), bo prejela Marija Zabukovnik, Bevče 34, 3320 Velenje; Zaleščenske portrete, ki jih podaja Naš čas (Foitova 10, Velenje, telefon 898 17 50), pa Marta Fidej, Goriška 40,3320 Velenje. Nagrajenci lahko nagrade dvignejo z osebno izkaznico pri tistih, ki nagrade podaijajo (svetujemo: pokličite jih prej in se dogovorite). Zaleščanske portrete pa lahko nagrajenec dyigne pri nas, v tajništvu Našega časa.
Glavne nagrade:
TV, avtoradio ...
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki ste pri izboru Naj osebnosti leta 1999 na območju, kjer beremo Naš čas, sodelovali s svojimi predlogi, izžrebali 20 lepih nagrad. Televizor Evelux (Elektronika Velenje), avtoradio (Chawa, trgovina MAT-VEL, Velenje), servis vašega vozila (Avto shop Podgoršek, Šoštanj), bon (Elkroj Mozirje), darilno košarico (MT Center Velenje), fotoaparat (foto ZOOM Velenje), zlat prstan (Zlatarstvo Tamše, Velenje) in še 13 nagrad, ki jih bo prispeval Naš čas.
GLASUJEM ZA: 0BRAZL0ŽITEV:
osebnost leta
Trgovina MAT-VEL,063/861-440
m
m ■
3p
ska 24, Celje, telefon 063 425-610), kalkulator in Prodajalna Elan Velenje (Prešernova la, telefon 871-237), kapo.
Kam s kuponi? ||
Na naslov: uredništvo
mm
Našega časa, Foitova 10, 3320 Velenje.
pokrivalo, ki označuje Mozirje kot evropsko karnevalsko me-sto, s pripombo "v kolikor bodc sedanji župan zamenjan na svo-jem stolu, kapa pritiče nasled-njemu." Malo so mu tudi pola-skali, ko so sporočili "vrli pust-naki bodemo se v glavnem na svojc fmančnc vire opirali, torcj
državo goljufali in kradli, ker nam po novem nekakšna komi-sija na gmajšni kruh reže, pa čak niti sam presvitli župan nimajo pravice direktive ji dajati." Mogoče pa bo zaleglo, saj so se kasneje v županovi sobi zbrali na novinarski konferenci, na kateri so javnosti predstavili
"težave in jade mozirske pust-ne vlade."
Da so se kasneje podali na pot veselega Martina od Savinjske-ga gaja do Šmihela nad Mozir-jemi, ni treba posebej poudar-jati.
Ujp
VutAo-M