6 VELIKI INTERVJU MARJAN OGRINC, PREDSEDNIK TENIŠKEGA KLUBA DOMŽALE
8 TEMA MESECA SMRTNO NEVAREN AZBEST TUDI V NAŠI OBČINI
18 KULTURA AJDA STINA TUREK, PEVKA
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
31. AVGUST 2017 | LETNIK LVII | ŠTEVILKA 8 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
21. Etno rock festival
Zadnji konec tedna v avgustu je bil tudi letos v Domžalah rezerviran za Etno rock festival.
Že 21. po vrsti se je drugič predstavil v dvodnevni različici, na ploščadi v središču Domžal pa se je tokrat predstavilo osem različnih skupin. Prvi večer smo lahko prisluhnili družini Juvan, novemu manouche gypsi swing triu Tzigano Brutallo, Jeanette in gostitelju festivala, Kon-trabantu, ki ga danes spoznavamo v zasedbi Bela Szomi Kralj, Dušan Železnikar, Pal Szomi, Matijas Se-verhen in Gašper Povše. Domžalska zasedba, ki se lahko pohvali s konkretnim starostnim razponom od 21 pa vse do 66 let. Sobotni večer so popestrili nastopi Andreja Omejca in Teje Komar, skupine Sod diha, Samebabe in Neozbiljnih pesimistov. V Domžalah se je tako
Slovesno odprtje Mlinarske brvi
Župan Občine Domžale Toni Dragar je skupaj s predsednikom Krajevne skupnosti Radomlje Metodom Marčunom in predsednikom Krajevne skupnosti Homec-Nožice Andrejem Repanškom s slavnostnim prerezom traku uradno odprl prenovljeno Mlinarsko brv.
Dogodek, ki se je odvijal na obeh bregovih Kamniške Bistrice, je povezovala Stanka Šarc Majdič. Zgodovino mostov na Kamniški Bistrici je z navzočimi delil prof. dr. Janez Marolt. Nastopili so harmonikarji iz Homca in Nožic, pevci društva Šole zdravja Radomlje in narodne noše.
Predsednik KS Radomlje Metod Marčun je v svojem govoru povedal,
AKTUALNO
Letos spet 500.000 evrov za financiranje športa
Pred letom in pol je vodenje domžalskega Zavoda za šport in rekreacijo prevzel Uroš Križanič in v tem času dodobra pretresel domžalski športni poligon. Ker na terenu zaznavamo različne odzive javnosti, smo pri direktorju ZŠRD Urošu Križaniču preverili, kakšne spremembe so zaznamovale zadnje leto delovanja domžalskega področja športa in rekreacije, kako se razdeljujejo proračunska sredstva za financiranje športnih programov in kakšne spremembe si lahko obetamo v prihodnje.	> 3
da danes predajajo most čez Kamniško Bistrico, ki ima že dolgo zgodovino: »Včasih je bil na tem mestu leseni most, ki je omogočal dostop kmetom do njihovih njiv in travnikov, krajšal pot delavcem v bližnje tovarne ter učencem na poti v osnovne šole in verouka na Homcu. Skratka, bil je nepogrešljiv člen včasih in tudi danes.« Obenem se je zahvalil tudi vsem organizacijam, društvom in posame-
SPORT
NK Domžale
Lepo zgodbo so nam to poletje spisali nogometaši NK Domžale. Čeprav je bilo ob prihodu domov po zadnji evropski tekmi v tej sezoni morda čutiti kanček razočaranja, pa smo na naše fante, rumeno družino, lahko iskreno ponosni. Naredili so še en korak naprej, se povzpeli stopnico višje in predvsem pokazali, da zmorejo biti kos večjim in premagovati svoje meje. Zadnje avgustovske dni pa v Domžalah odmeva tudi prodaja Jana Repasa, za katerega je NK Domžale iztržil kar milijon evrov.
> 9
znikom, ki skrbijo za čistočo zelene rekreacijske osi.
»Prav veseli smo, da so se po odprtju Mostu želja v Nožicah pred leti v letošnjem letu našla volja in finančna sredstva za nujno potrebno sanacijo starega zelenega mostu. Tako lahko danes na tem mestu slovesno odpremo novozgrajeno Mlinarsko brv, ki že dobro služi svojemu namenu«, je dejal predsednik KS Homec-Nožice Andrej Repanšek in se zahvalil županu To-niju Dragarju, podžupanji mag. Renati Kosec, občinskim svetnikom in občinskim službam za vse izvedene investicije v Krajevni skupnosti Ho-mec-Nožice.
Župan Toni Dragar je v svojem govoru povedal, da imajo v Domžalah idejo, da je treba imeti neko ozemelj-
sko celovitost: »Kar pomeni, da je treba za naše območje od juga do severa ter od vzhoda do zahoda poskrbeti za investicije. Ena izmed teh zadev so tudi premostitveni objekti čez reko Kamniško Bistrico.«
Občina Domžale je začela z gradnjo nove brvi čez reko Kamniško Bistrico med Homcem in Radomljami v začetku marca. Že pred obnovo je brv dobila tudi novo ime - Mlinarska brv. Ime je bilo izbrano zaradi dolgoletne tradicije mlinarstva ne le v Radomljah, temveč po več krajih naše občine. Samo na 'radomeljski' Mlinščici je v preteklosti mlelo kar pet mlinov, danes pa deluje le še Kraljev mlin v Radomljah.
Urad župana, Občina Domžale
d	u
d	e
DUDE - center za svetovne jezike
20 let
VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE
ZA OTROKE IN ODRASLE
Breznikova ul. 15, Domžale, Tel.: 01 721 69 13, GSM: 041 317 444 dude@dude.si, www.dude.si
HU-
zaključilo prijetno kulturno poletje, ki je bilo odeto v filmske, gledališke in glasbene tone. A brez skrbi, kulturna bo tudi jesen, že september prinaša številne nove zgodbe. Prelistajte tokratni Slamnik in preverite, katerih ne smete zamuditi.
(mkk)
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. septembra 2017.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. septembra 2017, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 20. septembra 2017, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 19. septembra 2017 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
m
01 724 66 13 / 041 490 260 / www.kont.si
2 I slamnik
AKTUALNO
ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
ker je v lokalnih skupnostih še zelo veliko azbestnih, predvsem pa cementno-azbestnih izdelkov, ki jim je rok obstojnosti že potekel in je sproščanje azbestnih vlaken v zrak veliko, je ozaveščenost prebivalstva in varno delo s takimi predmeti ključno. Zato smo to problematiko izbrali za temo meseca.
V velikem intervjuju smo se pogovarjali z Marjanom Ogrin-cem, dolgoletnim predsednikom Teniškega kluba Domžale, ki letos praznuje že 40. obletnico delovanja. Skupaj smo se sprehodili skozi domžalskih 40 teniških let. V pogovoru nam oriše skromne začetke, ko teniških igrišč pri nas še ni bilo prav veliko in so 'gostovali' med drugim nekaj časa tudi v Kamniku, entuziazem in prostovoljno delo pri gradnji prvih domžalskih teniških igrišč v prvem desetletju, ter vse do 'zlate dobe' domžalskega tenisa, ki ga je v 80. letih zaznamoval ATP Slovenian Open Challan-ge turnir v centru Ten-Ten. Danes delovanje kluba temelji predvsem na organiziranem in kvalitetnem delu z mladimi.
Glas mladih je tokrat Marcel Pirš, 19-letni soizumitelj pripomočka za orientacijo slepih in slabovidnih. Na kulturnih straneh vam predstavljamo Ajdo Stino Turek, simpatično 23-letno pevko, ki študira petje - jazz performance na priznanem Berklee College of Music v Bostonu. Ob njenem tokratnem obisku domovine smo poklepetali z njo o njeni ne najlažji poti do mednarodne izobrazbe, o njenih izkušnjah, občutkih, nastajanju glasbe in številnih drugih zanimivostih, ki nam jih je zgovorna pevka zaupala v pogovoru. Sicer pa ji bomo konec marca 2018 lahko prisluhnili tudi Domžalčani, na prav posebnem koncertu, ki bo v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Spoznali jo bomo lahko v novi luči, z njenim prvim avtorskim jazz albumom, ki ga bo snemala v Bostonu z odličnimi glasbeniki z različnih koncev sveta.
Na športnih straneh ne moremo mimo uspehov naših nogometašev, na katere smo lahko iskreno ponosni. Na svoji evropski poti so naredili še en korak naprej, se povzpeli stopnico višje, in predvsem pokazali, da zmorejo biti kos večjim ter da znajo premagovati svoje meje. »Mislim, da smo lahko zelo veseli in ponosni na to, kar nam je uspelo narediti - predstavili smo domžalski in slovenski nogomet v zelo pozitivni luči. V prihodnje se lahko nadejamo, da bomo morda sposobni narediti še kak korak naprej. Močno nakazujemo, da smo blizu temu,« so bile po koncu evropskega tekmovanja besede, s katerimi je svoje zadovoljstvo izrazil športni direktor NK Domžale Matej Oražem.
Tudi v preteklost smo pogledali. Predstavljamo vam pričevanje Tončke Colnar iz Depale vasi, ki nam opisuje svoje spomine na življenje v drugi svetovni vojni. Matjaž Brojan pa nam opiše razvoj Orlov, telovadnega in vzgojno katoliškega gibanja v Domžalah.
Želim vam prijeten zaključek poletja in uspešen vstop v novo šolsko leto,
Špela Trškan, odgovorna urednica
Spomin na Radomeljsko četo
Vsako leto 27. julija Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale in krajevna organizacija zveze borcev za vrednote NOB Radomlje v Križkarjevih smrekcah v Preserjah pripravita slovesnost v spomin na ustanovitev Radomeljske čete, ene prvih slovenskih partizanskih enot.
Praporščaki so se poklonili spominu na borce Radomeljske čete.
Goste, praporščake in nastopajoče je v imenu organizatorjev pozdravil Peter Jerman. Slavnostni govor je orisal zgodovinske okoliščine in kratko, trimesečno borbeno pot Radomeljske čete. V kulturnem programu so nastopili recitatorki Janka Jerman in Zlatka Le-vstek ter Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Primož Leskovca.
Z lirično intimo sta recitatorki postavili v ospredje osebna vprašanja in tehtajoče dvome mladega človeka ob odhodu v partizane. Pevci so nanizali udarne pesmi, ki so borce zmagovito hrabrile, ljudem pa budile upanje na konec morije in prihodnost naroda v celoviti in enotni Sloveniji. Slavnostni govor je posegel v obdobje med svetovnima vojnama, v čas gospodarske krize, politične diktature in zmanjševanja naro-
Recitatorki sta posegli v osebne dvome, ki so prevevali vsakogar, ki se je moral odločati med »ostati doma ali oditi v partizane«.
dnih pravic. Na vse izzive in težave so se ljudje v krajih ob Kamniški Bistrici ustrezno in odločno odzivali: kot delavci v podjetjih s stavkami, kot državljani z ljudskofrontnimi zborovanji, kot na-
rod z razmislekom o preteklosti in prihodnosti slovenskega naroda. Najuspešnejši primer borbe za delavske pravice je bila stavka v Bonačevi Papirnici na Količevem leta 1935. Shod Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom je bil spomladi 1937 najuspešnejše politično zborovanje na Slovenskem. Leta 1939 je bila v Veitovi tiskarni na viru natisnjena Spe-ransova knjiga Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Sperans, kar pomeni upajoči, je začrtal smer boja za narodovo samouresničitev. Zato okupacija leta 1941 Slovencev med Domžalami in Kamnikom ni doletela nepripravljenih. Po prvih zapiranjih in izselitvah županov, učiteljev in duhovnikov so se odločili za oboroženi upor; okupatorju so pokazali, da so se pripravljeni z orož-
jem, za ceno svojih življenj, zoperstaviti raznarodovalni politiki.
Najbolj pripravljena in najbolj odločna je bila v tistih časih Komunistična partija, saj je zaradi ustreznega predvidevanja dogodkov žela zaupanje ljudi že pred vojno. Junija 1941 je začela ustanavljati vojaške komiteje; za območje Kamnika se je imenoval vojno-revolucionarni in ga je vodil Tomo Brejc. Komite je sklenil, da se organizirana vstaja na domžalsko-ka-mniškem začne konec julija. Oblikoval je štiri bojne skupine: rašiško, kamniško, mengeško in radomeljsko. Ra-šiška, ki je z napadi in sabotažami začela že prej, je bila najbolj množična; v njej so bile tudi borke. V noči s 27. na 28. julij so vse skupine udarile enotno;
vsaka na svojem območju. Radomeljska, ki je podrla mostova prek Bistrice in podrla telefonske drogove, se je pred akcijo zbrala v Križkarjevih smrekcah.
Že naslednji teden je radomeljska skupina uspešno napadla predhodnico nemškega konvoja na cesti Ljubljana-Maribor pri Želodniku. Petnajstega avgusta so se vse skupine zbrale na Rašici, se preuredile v štiri čete - Rašiško, Men-geško-Moravško, Radomeljsko in Kamniško, in s tem oblikovale v Kamniški bataljon. Nemška uprava je iz Kamnika v Berlin o akciji banditov poročala, a dodala, da gre za dejavnosti, ki imajo široko ljudsko podporo; zato dogodki nimajo samo občasnega, trenutnega ali začasnega pomena, ampak značaj vseljud-skega gibanja, ki je zaustavil težnje, da bi nacisti s hitrim izseljevanjem popolno ponemčili Gorenjsko.
Poleg manjših spopadov za najpomembnejši dosežek Radomeljske čete šteje požig tovarne Remec na Duplici, ki je za nemško vojsko izdelovala smuči. Nato se je četa premaknila na italijansko okupacijsko območje in se pripravljala na preprečevanje izseljevanja Slovencev iz Posavja; območja, kamor so se naseljevali kočevski Nemci. Na pohodu proti Sevnici so se borci ustavili na Golčaju nad Blagovico. Po izdaji so jih Nemci obkolili. Od 19 partizanov jih je deset padlo, pet se jih je rešilo iz obroča, štiri so Nemci ujeli in tri od njih ustrelili kot talce. Tako se je z zadnjo bitko končala pot partizanske enote, ki še danes legendarno spominja, opominja in navdihuje.
Besedilo in foto: Igor Lipovšek
Spominsko srečanje na Hrastovcu
Vrednote NOB niso prazne parole.
Arboretum Volčji Potok -september, mesec trav
Ne zamudite Čarobnega dne v čarobni jeseni.
Pred kratkim umrli dr. Anton Vratuša je nekoč dejal: »Vrednote NOB niso prazne parole. To je humanistični odnos do življenja. Tega nam danes manjka.« Njegovo misel smo izbrali za vodilo spominske slovesnosti - v okviru praznika KS Dob, ob obeležju na Hrastovcu, na katerem je zapisano: »Na tem mestu je četa Kamniškega bataljona napadla nemškega okupatorja in mu prizadejala velike izgube, sama pa je odšla iz borbe kot zmagovalka brez žrtev.« Slovesnost je pripravila krajevna organizacija za vrednote narodnoosvobodilne borbe Dob, Krtina v sodelovanju s KS Dob, in tako spomnila, kako zgodaj v letu 1941 se je na našem območju začel boj proti okupatorju.
Kljub že zjutraj vročemu dnevu so se nekateri odločili, da pot iz Doba do Hrastovca prehodijo, večina pa se je k spominskemu obeležju napotila peš z Brezovice. Spominska slovesnost je že desetletja del praznovanja in vselej dobro obiskana. Udeležba prisotnih je bila lepa, posebej pa so bili pozdravljeni praporščaki ter gostje, med njimi slavnostna govornica Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, Marija Majhenič, predsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Domžale, in župan Občine Moravče Martin Rebolj. V prijetni slovesnosti so se prepletale pesem, glasba in govorjena beseda, v njih pa slavna preteklost z aktualno sedanjostjo in upanjem na lepo prihodnost. Na slovesnosti je govorila Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, ter poudarila pomen skupnega življenja in dela
pa tudi prostovoljstva, ki ga v KS Dob ne manjka. Na kratko je predstavila nove pridobitve, in zaželela, da prijetno praznujejo na vseh prireditvah, ki jih v okviru praznika ni manjkalo.
V kulturnem programu so partizanske in ljudske pesmi prepevali pevci Mešanega pevskega zbora Turistično rekreativnega društva Turnše Češenik, ki letos slovesno praznuje prvih deset let uspešnega prepevanja. Njihov pe-vovodja Aleš Farič je bil tokrat tudi kitarist. Ob zvokih Domžalskih rogistov smo se še enkrat več prepričali, kako odmevni so njihovi zvoki sredi gozdov, harmonikar Klemen Košič pa je tudi tokrat zaigral nekaj partizanskih pesmi. Recitatorji Jože, Maks in Vera so se z recitacijami sprehodili skozi različna obdobja naše zgodovine ter poudarjali pomen borbe partizanov za svobodo in ljubezni do domovine.
Spominska slovesnost se je zaključila z znano V dolini tihi, ki smo jo s harmonikarjem zapeli vsi in se ob njenih zvokih napotili do prijazne Šuštarjeve domačije na Brezovici, kjer se je sobotno dopoldne končalo z obujanjem spominov in s prijetnim druženjem.
Vera Vojska
Ni lepšega kot zaključiti poletne počitnice s Čarobnim dnem v Arbore-tumu. To se bo zgodilo 3. septembra 2017 z vsesplošno zabavo z bogatim programom, za družine, ki bodo deležne posebne ugodnosti: za ceno ene odrasle vstopnice lahko v park vstopi cela družina (dva odrasla in otroci do 15. leta). V naravi dobrodošli tudi aktivni in mladi po srcu - po 50. letu 9. september 2017 bo posebej za vas. Pripravljajo zabaven program z znanimi slovenskimi izvajalci, ki se bo odvijal na glavnem odru. Ne bo manjkalo plesa, petja, stojnic z izobraževalno, svetovalno in športno vsebino. Obiskali boste lahko kotiček zdravja, kulinarični kotiček, vrtnarski in športni kotiček pa ...
V Arboretumu Volčji Potok so pravkar zaključili mesec dalij, zdaj pa je na vrsti mesec trav, za katerega pravijo: »Ko zaslišimo besedo trava, nam misli zagotovo uidejo na lepo pokošeno zelenico. V Arboretumu se trudimo trave predstaviti kot cvetoče trajnice in samostojen okras vrta.« Še vedno vas pričakujejo morski velikani v naravnih velikostih. Za vse generacije so zanimivi tudi kitovi možgani, srce, malce strašen pa bo tudi pogled v njegovo notranjost. Še vedno so v parku tudi dinozavri in prisrčni junaki iz pravljic. Jesen bodo popestrile razstave balkonskih zasaditev, metuljev, orhidej in kaktusov. Pripravljajo podrobnejšo predstavitev delfinov - v slovenskem morju v ustvar-
jalni delavnici pa tudi multimedijsko predstavitev pestrosti življenja v slovenskem morju.
Posebej pestra za otroke bo jesen, saj jih čaka vrsta oblik prijetnega preživljanja časa v parku, kjer ob igralih
m

ne bo manjkalo labirinta, pripravljajo pa tudi glasbene urice. Za vse bo zanimiv ornitološki sprehod, morda pa vas bo bolj zanimala delavnica izdelave vrtnih palčkov.
In za konec še povabilo, ki vam bo morda pomagalo v jesenskih dneh: Čar jeseni je v njenih pisanih barvah in slastnih plodovih. Končno je trud poplačan - čas je za spravilo pridelkov. Jesenske posevke boste skrbno pokrili s kopreno, da jih zaščitite pred vremenskimi vplivi. Bi želeli nasvet iz prve roke? Pridite na delavnico in se pogovorite s strokovnjaki Kluba Gaia.
Več informacij prav o vseh dogajanjih v Arboretumu Volčji Potok kot navadno na telefonski številki: 01 831 23 45. Splet: www.arboretum.si, prebirajo pa tudi vašo e-pošto: info@arbore-tum.si.
Vera Vojska
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: uredništvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
Letos 500.000 evrov za financiranje športnih programov
Domžalski Zavod za šport in rekreacijo je pred letom in pol dobil novega direktorja. Vodenje je prevzel Uroš Križanič, pred tem učitelj športne vzgoje na OŠ Preserje pri Radomljah, in v tem času dodobra pretresel domžalski športni poligon. Običajno, ko se uvajajo spremembe, so tisti, ki jim je bilo preteklo stanje pisano na kožo, nezadovoljni, tisti, ki so bili v prej pozabljeni in po novem dobivajo priložnosti, ki jim dotičejo, pa so seveda zadovoljni. Vprašanje je le, kdo je glasnejši. Tisti, ki ima večjo moč, lahko hitro ustvari javno mnenje, ne glede na dejstva.
Mateja Kegel Kozlevčar
Ker na terenu zaznavamo različne odzive javnosti, smo pri direktorju Urošu Križa-niču preverili, kakšne spremembe so zaznamovale zadnje leto delovanja domžalskega športa in rekreacije, kako se razdeljujejo proračunska sredstva za financiranje športnih programov in kakšne spremembe si lahko obetamo v prihodnje. Direktor napoveduje tudi odpiranje prostora za pripravo strategije razvoja športa v Domžalah, ki jo naše mesto potrebuje.
Če smo iskreni, veliko ljudi pred tem ni slišalo za Zavod za šport in rekreacijo Domžale. To je bil zavod, ki je upravljal športno infrastrukturo v naši občini, danes pa že predstavlja nekaj več, predvsem pri vzpostavljanju sodelovanja z občani in občankami. »Spremembe, ki so potrebne in ki jim sledim, so izraz moje vizije, dolgoročnega razvoja športa in rekreacije za vse v občini, sodelovanje in uravnoteženje med interesi, ki so v odnosu do ZŠRD veliki, zatorej je moja naloga prevzemati odgovornost za vodenje in razvoj,« nam svojo vizijo enostavno razloži prvi mož športa v Domžalah. Seveda spremembe prinašajo tudi nezadovoljstvo, a kot pravi, so konflikti preprosti, nekateri posamezniki imajo želje, ki so posledice utečenih razmer, in mislijo, da jim to pripada. Ne vidijo pa celotne slike.
500.000 evrov za športne programe
Kar nekaj očitkov smo slišali, da so na račun novih zaposlitev športne organizacije dobile manj denarja za financiranje svojih programov. »Občina Domžale je letos za financiranje programov športa iz proračuna namenila 500.000 evrov. Leto prej so športne organizacije prejele 450.000 evrov, kar pomeni, da so se sredstva letos povečala. Od tega je bilo 75 odstotkov za šport mladih, 11 odstotkov vrhunskemu športu, 7 odstotkov kakovostnemu športu, 5 odstotkov rekreaciji in 0,3 odstotka športu invalidov. Sredstva je prejelo 69 organizacij,« nam je razložil Križanič. Kot še dodaja, je politika naše občine, da z velikim vložkom sofinancira športne programe predvsem mladih, saj je tekmovalni šport na članskem nivoju, podoben trženju produkta, ki je zaradi marketinškega pristopa zanimiv za tržne vložke ne-javnega denarja in se izplača vsem deležnikom. »Politika pa se lahko odloči in dodatno sofinancira tekmovalni ali drugi šport, vendar izglasujejo občinski svetniki in s svojo politiko stojijo za tem. ZŠRD tega načina ne more in ne sme uporabiti.«
Od kod torej sredstva zavoda za delovanje, če pa športne programe neposredno financira občina? 560.000 evrov proračunskih sredstev dobi od občine za upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, teh objektov je več kot 115, za razvojne naloge v športu, programe za šport in stroške delovanja samega zavoda. »Glede na količino objektov, ki jih upravljamo in glede na to, da nobeno društvo ne upravlja naših objektov, zato ne dobivajo manj denarja, so očitki neupravičeni. Bistvo je, da sredstva športnim organizacijam prihajajo iz druge 'vreče'. Kljub temu danes zavod upravljam na način, ki je
bolj racionalen. S tem ko imamo zaposlene ljudi, je strošek veliko nižji, kot če najemamo zunanje izvajalce.«
Nov pravilnik o financiranju športnih programov
Nekaj prahu je dvignila tudi prenova stavbe Doma športnih organizacij. »Res smo ga prenovili, saj ni bil več primeren ne za športne organizacije ne za nas, a sem v preteklem letu tako gospodaril s financami, da smo z istim proračunom dovolj privarčevali,« brez težav obrazloži Križanič, ki ne skriva ambicije, da bi se financiranje področja športa v Domžalah še bolj uredilo - predvsem pa ločilo financiranje profesionalnega športa od rekreacije.
»Sicer imamo že danes statistiko, koliko sredstev je namenjenih kateremu področju, a s predlogom novega pravilnika, ki ga pripravljamo, bomo naredili tri do štiri »žaklje«, več kategorij po vsebini športa. Delež bo ostal enak kot doslej, bosta Občina in Občinski svet lahko namensko spreminjala delež glede na strategijo.« Cilj je tudi poenostavitev prijave na razpis do te mere, da bodo to lahko vsa društva opravljala sama, ne glede na velikost in profesionalnost delovanja, predvsem pa, da bo vsak hitro videl, kolikšen delež si lahko obeta. »Imam veliko znanja in izkušenj, a moram priznati, da si preteklih točkovanj ne znam razložiti,« dodaja Križanič.
Izpostavil je tudi pomembnost namenske porabe proračunskih sredstev v smislu, da jih organizacije namenijo za pokritje stroškov najema objektov, plačila trenerjev. »S tem se omogočijo brezplačne ali vsaj simbolične vadni-ne. Treba je vedeti, da članarine niso vadnine, so le pristopnina, in tisti, ki so članarino plačali, so potem neposredno člani skupščine kluba. Članarine so neobdavčene, medtem ko vadnine niso in z njimi športna organizacija pokriva stroške vadbe. Na žalost pa se vedno znova srečujemo z iskanjem nepravilnosti odgovornih, ki ne želijo razumeti, da smo zaradi plačila storitev tudi enakovredni državljani pri delu plačila dajatev, ki se dolgoročno povrnejo tako v športno infrastrukturo kot programe. V Domžalah sem prepoznal, da se društva srečujejo z neenakovredno obravnavo pri sofinanciranju in pri stroških, ki jih imajo pri najemu javnih športnih objektov. Ali so ti v upravljanju ZŠRD ali pa drugega javnega zavoda (šole). Pravilna usmeritev je, da te najemnine niso tržne, saj so objekti, zgrajeni z javnim denarjem, vendar je tudi pravilno, da se pri najemninah upoštevajo tekoči stroški, ki nastanejo zaradi uporabe, manjši delež amortizacije, nikakor pa ne izgradnje objekta. V nekaterih primerih pa se je v našem prostoru uporabljala celo formula večinskega sofinanciranja tekočih stroškov ali pa se je lahko z vzdrževalnimi in investicijskimi deli sofinanciralo delovanje društva. Seveda je to negospodarna poraba javnih sredstev, ker ima od tega korist samo nekaj posameznikov.«
Bi bili lahko vsi objekti brezplačni za uporabo?
Nekaj prahu so zadnje tedne dvigovale tudi izjave, da bi morali biti vsi športni objekti v lasti Občine Domžale, ki jih upravlja zavod, brezplačni za uporabo. »Objekti bi lahko bili zastonj
v primeru, da bi tisti, ki pridobivajo razpisna sredstva, plačali stroške, ki jih imamo z upravljanjem objektov. V tem primeru bi bilo dovolj denarja tudi za brezplačno igranje tenisa, a potem vsi, ki bi ga želeli igrati, ne bi prišli na vrsto. Po drugi strani pa so brezplačna otroška igrišča, plezalna stena,« pravi direktor in ob tem dodaja, da bi lahko hitro definirali, kateri objekti so brezplačni, če pripravimo strategijo, s katero se bodo strinjali vsi deležniki.
»Rad bi poudaril, da so rekreaciji namenjena minimalna sredstva in s tem, kar dobimo, poskušamo narediti največ. Bodimo iskreni, najlažje je zgraditi objekt, potem pa kar pozabimo na stroške upravljanja in vzdrževanja. A če bo uporaba plezalne stene plačljiva, jo bo verjetno uporabljajo manj ljudi. To so kazalci, ki so danes sicer zelo slabo izmerjeni, a po nekem občutku recimo, da je to prava strategija. Za zdaj ni videti prevelike anomalije, da bi se eni objekti preveč zaračunavali, drugi pa so zastonj,« dodaja direktor.
Marsikdo bi si ob tem zaželel, da bi bil brezplačno tudi kopanje na že tako daleč najugodnejšem bazenu v naši okolici, Kopališču Domžale. »Bazen je lahko tudi brezplačen, a šele, ko bodo plačali najemnino tisti organizirani klubi, s katerimi imamo stroške. Ampak tudi, ko bom to uredil, ne moremo dati brezplačno, saj bi to pomenilo, da se norčujemo iz davkoplačevalskega denarja ljudi, ki ne gredo na bazen. Nekateri poskušajo doseči, da bi imeli za organizirano vadbo prost vstop, a to ni pošteno do tistih, ki bodo plačevali za organizirano vadbo, kamor se ne bodo mogli priključiti. Imajo pa organizacije subvencionirajo ceno, s katero ne pokrivajo niti vseh stroškov vzdrževanja.« Uroša Križaniča moti predvsem dejstvo, da nekateri veliki najemniki do zdaj niso pokrivali niti stroškov obratovanja, a kot napoveduje, delajo spremembe na tem področju.
Novi obrazi Zavoda za šport in rekreacijo
V zadnjem letu je prišlo tudi do sprejema nove sistemizacije delovnih mest
ZŠRD, kjer je poleg direktorja danes tudi višji svetovalec s področja športa in rekreacije, področni svetovalec za vzdrževanje, svetovalka s področja pravno-upravnih in ekonomskih zadev ... »Naš zavod zaradi zahtevnosti in količine dela potrebuje kadre z raznoliko izobrazbo, če želimo pravilno delati. Ne gre le za vzdrževanje objektov, ampak naše delo zajema vse od upravljanja, razpisov, naloge, ki nam jih naloži občina, strokovni svet. Zato smo potrebovali tudi osebo, ki razume športno zgodbo, ima izobrazbo Fakultete za šport, je nepristranski in ni vezan le na eno panogo. Področje višjega svetovalca s področja rekreacije in športa zajema vse od administrativnega dela do odhoda na teren, priprave razpisov, odzivanja na klice recimo v teniški dvorani, okvaro na otroških igralih pa do dnevnega dogajanja. Imamo še eno področje, kjer smo šibkejši, to je notranje knjigovodsko delo v smislu izdajanja računov, saj imamo kar nekaj pogodb, kjer se v preteklosti ni zaračunavalo obveznosti, kar pa želimo spremeniti. Dejstvo pa je, da je ključno timsko delo, saj se vse naše naloge prepletajo. Zavod je imel v preteklosti pomanjkanje kadrovske strukture in to danes spreminjamo. Potrebujemo pa še osebo, ki bo kompetentno izvajala strategijo razvoja šolskega športa.«
Šolski šport naj ne bo tekmovalno usmerjen
Šolski šport je že drugo področje, ki smo se ga dotaknili in kot pravi direktor, mora biti izkušnja otrokovega športnega udejstvovanja druženje in ne sme biti vse tako tekmovalno usmerjeno. »Zavedam se, da je strategija države zelo športno usmerjena, a če bomo šolski šport vodili tako kot oni, bomo izgubili velik del otroške populacije, jih spravil v stisko, odvračali od športa in izkušnje, ki je sicer lahko zelo pozitivna,« o izkušnji pedagoškega dela na področju športa spregovori nekdanji učitelj športne vzgoje. Ob tem dodaja, da otroci potrebujejo pohvalo, diplomo, a ne na način, kot je to v vrhunskem športu. Pri tem računa tudi na odzivnost šol in ravnateljev, s katerimi zavod sodeluje.
Šole so pri tem, kako zapeljejo športni kurikulum, zelo avtonomne, zato je možnost, da bi prav domžalske naredile korak naprej, realna.
(Pre)zaželene šolske telovadnice
Začenja se novo šolsko leto in to šport nekako povezuje s ponovnim bojem za proste termine v domžalskih šolskih telovadnicah. Lani je bilo kar nekaj slabe volje med tistimi, ki niso dobili želenih terminov. ZŠRD pri tem nima veliko besede; termine razdeljujejo šole. »Moj predlog je bil, da šolam pomagamo in zavod prevzame razpis za društva in nato tudi razdeli termine, po novem zakonu je to namreč mogoče, a ravno zaradi individualnih urnikov posameznih šol to ne gre. Trenutni predlog je, da vse šole hkrati objavijo razpise, nato pa se srečamo na kolektivu ravnateljev, kjer pregledamo, kje so luknje in kako bi jih lahko skupaj rešili. Ta komunikacija je v preteklosti manjkala. Nikoli ne bo idealnega stanja, saj so društva, ki želijo biti domicilna v eni telovadnici, težava pa je, da si telovadnico želi več društev,« je jasna problematika šolskih telovadnic.
Ne smemo pozabiti, da v trenutni ureditvi ZŠRD razdeljuje sredstva šolam za sofinanciranje razvoja športnih programov. A na pobudo direktorja potekajo pogovori, da bi se ta sredstva za interesne dejavnosti že s 1. 1. 2018 prenesla neposredno na šole. Seveda gre pri tem le za dodatna sredstva, ki jih Občina Domžale namenja, prvenstveno pa to financira ministrstvo.
»Počasi, vendar odločno se spreminja tudi ozaveščenost populacije v naši občini, Sloveniji in svetu, da je naše zdravje in gibanje postalo naša higiena in ne več kot nadpovprečna izbira za izbrance. Zato je treba ves čas pozorno spremljati navade, spodbujati in sodelovati pri razlaganju, opismenjevanju, bogatenju možnosti gibanja, ukvarjanja z rekreativnim športom na vseh nivojih, razvoju in izgradnji športne infrastrukture za res javno in splošno uporabo,« je Uroš Križanič povzel pogled v prihodnost. □
VARNO POT V ŠOIO IN DOMOV		H OBČINA DOMŽALE
	STOFj	
		
vlVŽl
4 I slamnik
ŠTEVILKA 8 | avgust 2017 I LETNIK LVII
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Varna pot v šolo in domov s hroščkom Simonom
V petek, 1. septembra 2017, bodo naše ceste spet polne otrok. Za njihovo večjo varnost v cestnem prometu, še posebej tistih, ki se na šolske poti odpravljajo prvič, moramo skrbeti vsi, predvsem pa starši in vozniki. Otroci kot prometni udeleženci so nepredvidljivi, ob svoji razigranosti pa hitro pozabijo na nevarnost v vsakdanjem prometu. Vse udeležence cestnega prometa zato lepo prosim, da ste strpni in dosledni ter vsem otrokom omogočite varno pot v šolo in domov. Življenja naših otrok so v naših rokah.
Da se bodo naši šolarji na poti do šole počutili varne, bodo poskrbeli urejeni pločniki, novo pobarvani prehodi za pešce ter nove talne označbe v okolicah šol, s katerimi bomo voznike dodatno opozarjali, da se na območju šol vozi s skrajno previdnostjo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vsako leto preuči vse šolske poti ter določi varne poti do šole. V primeru, da svet ugotovi nevarne odseke šolskih poti, Občina Domžale v sodelovanju s šolami na teh območjih omogoči organiziran in plačan prevoz šolskih otrok. Skratka, varnost je na prvem mestu in pri tem bo tudi ostalo.
Tudi za dobro počutje pr-vošolčkov nam je mar. Večina otrok dojema prvi šolski dan kot nov svet, novo obdobje, v katerem se znajdejo sami novi obrazi. Da se bodo naši prvo-šolčki ta dan počutili karseda dobro, bo poskrbel naš hrošček Simon, maskota Občine Domžale, ki je v začetku avgusta dobil svojo lastno pravljico. V sodelovanju s pisateljico Nino Mav Hrovat in z založbo Miš je nastala čudovita in poučna zgodbica našega malega prijatelja, ki je tukaj med nami zato, da spravlja ljudi v dobro voljo in da med ljudi širi zadovoljstvo. Naši prvošolčki jo bodo prejeli skupaj s prvošolskimi rutkami kot darilo za vstop med vedoželjne in pogumne otroke. Že zdaj pa vas vabim 8. septembra v Češminovpark, kjer boste lahko pobližje spoznali, kako je nastala hroščk-ova pravljica. V družbi avtorice knjige in njene ilustratorke bomo Simonovo pesem zapeli in nanjo tudi zaplesali.
Vsem skupaj želim prijeten, uspešen in varen začetek novega šolskega leta, prvošolčkom, ki šolska vrata odpirajo prvič, pa srečen začetek novega poglavja v njihovem življenju.
Naj bo za vse nas prvi šolski dan lep in poseben dan!
Občina Domžale na vodotokih redno izvaja protipoplavne ukrepe
Vsako leto je izvedenih več ukrepov, s katerimi želimo izboljšati poplavno varnost na območju naše občine.
Obnove vodovodnega in kanalizacijskega omrežja
Za zagotavljanje zanesljive, varne in kakovostne oskrbe s pitno vodo ter ustreznega odvajanja komunalne odpadne vode se intenzivno izvajajo investicijsko vzdrževalna dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju.
V letošnjem letu je bil obnovljen vodovod s hišnimi priključki po Kamniški cesti v Preserjah, hkrati pa se je izvedla točkovna sanacija kanalizacije. Vodovod s hišnimi priključki je bil obnovljen tudi po Radio cesti v Domžalah, Koliški cesti na Viru, Gubčevi ulici na Količevem, Šolski ulici v Dobu in Kettejevi ulic na Rodici.
Zaključuje se obnova vodovoda in hišnih priključkov po Brigadirski cesti, Krožni ulici in Industrijski cesti v Zg. Jaršah ter Aškerčevi ulici v Dobu, začela pa so se obnovitvena dela na vodovodu in hišnih priključkih v Grobljah.
Po potrebi se hkrati z obnovo vodovoda točkovno sanira kanalizacijo. Po izvedenih delih na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju se obnovi in uredi tudi cestne površine.
Obnove vodovodnih objektov
Sistematično se glede na stanje obnavlja tudi objekte na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju. V letošnjem letu je bila zaključena sanacija servisnega objekta črpališč na Mengeškem polju, kjer je bil v okviru del urejen tudi prostor, ki bo namenjen predstavitvam delovanja vodovodnega sistema osnovnošolcem. Na območju Kolovca je bil nadgrajen sistem črpališč, trenutno pa je v teku obnova vodohrana Spodnja Brezovica pri Dobu.
JKP Prodnik, d. o. o.
Protipoplavni ukrepi na Kamniški Bistrici pri železniškem mostu na Količevem
Protipoplavni ukrepi vključujejo sanacije, poseke in čiščenje struge Kamniške Bistrice in drugih potokov, montiranje protipoplavnih pokrovov ob lokalnih cestah, gradnjo nasipov, čiščenje cevnih propustov, izgradnjo poplavnih prehodov in odvodnih kanalov, košnjo in čiščenje meteornih kanalov. Jeseni sledi ureditev melioracijskih jarkov ter čiščenje zarasti in mulja, tudi na potoku Pšata.
Protipoplavni projekt sanacije pragov ter drč na Kamniški Bistrici od železniškega mostu na Količe-vem dolvodno, ki so močno poškodovani, je že nekaj časa prednostna skrb lokalne skupnosti kot tudi države. Podrobno poročilo glede sanacije pragov na Kamniški Bistrici na območju Vira in Domžal je pokazalo, da je treba takoj reagirati in popraviti dotrajano infrastrukturo. Podjetje Hidrotehnik, d. d., izvaja sanacijska dela v strugi Kamniške Bistrice na obeh bregovih. Zaradi hudourniške narave reke je pragove treba utrditi z betonom. Poleg državnih investicij in sanacij skrb za poplavno var-
nost vodotokov namenja tudi Občina Domžale, ki je na sotočju Kamniške Bistrice in Rače na novo izvedla zajedo na Rači.
Z izvajanjem del nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje. Glavne prioritete in ukrepi v bodoče so ureditev razbremenilnikov in zadrževalnikov ter meteorne kanalizacije na poplavno najbolj ogroženih območjih v občini Domžale. Ob večjih padavinah smo v praksi opazili, da so bili naši ukrepi v preteklosti pravilni. Kjer je bila prej velika nevarnost za poplave, smo uspeli to nevarnost precej zmanjšati.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Občina Domžale
Zupan
Občine Domžale Toni Dragar
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Krtina
Janez Avsec
Predsednik PGD Studenec
Tomaž Kovač
OBČINA DOMŽALE
OBČINA DOMŽALE
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
vljudno vas vabimo na slovesno odprtje PODRUŽNIČNE OSNOVNE ŠOLE IHAN, ki bo v sredo, 20. septembra 2017, ob i7.uri.
Zupan
Občine Domžale Toni Dragar
Ravnatelj
OŠ Domžale Uroš Govc
Vodja
^^^Hnične šole Ihan ^^^Htrabonja
Direktorica
Knjižnice Domžale Barbara Zupane Oberwalder
llMK
Toni Dragar, župan
LETNIK Lvil | AvGusT 2017 | STEviLKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ŽUPANA
Občinske investicije
1.	Gradnja novih učilnic na OŠ Preserje pri Radomljah (na fotografiji). Vzporedno potekajo obnovitvena dela v šolski
2.	Prenova strehe na poslovilnem objektu v Homcu (na fotografiji). Prav tako se izvajajo dela na poslovilnem objektu
v Ihanu.
kuhinji. V bližini šole, na Pelechovi cesti, je izveden nov pločnik, investicija se nadaljuje na uvozu na VIII. Ulico vse do Igriške.
OŠ Venclja Perka v novi podobi čaka na učence. Prihodnje leto je v načrtu celostna ureditev okolice šole.
Nova telovadnica v OŠ Dob s prvim šolskim dnem odpira svoja vrata. Gradnja pločnika na levi strani Kamniške ceste, ki pelje proti Homcu.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Občina Domžale
PONOVNO KUHA ZA VAS [ * f*
OBČINA DOMŽALE
Oobrodošl i 1/ Qomn&eleh
Predstavitev slovenskih pokrajin z običaji, kulinariko, kulturo...
VABLJENI NA TRŽNI PROSTOR med 8.00 in 13.00 uro. Lepo nam bo!
sobota • 9. september DOBROTE SLOVENIJE
sobota • 16. september
OBRTNA ZBORNICA DOMŽALE IN MESTO KOPRIVNICA (HR)
sobota • 23. september IZ PREKMURJA Z LJUBEZNIJO
OBČINA DOMŽALE
"Pleši z mano in zapoj, Simon sem, prijatelj tvoj. Bodi srečen, se nasmej, mesto z mano si oglej."

mmrnm^ -
■JESBB^ -
^ ' u lila.
^ j
"f ■ *--
na predstavitev nove pravljice
"Hrošček Simon širi zadovoljstvo", ki bo v petek,
8. septembra 2017*, ob 17. uri v Češminovem parku.
. WL t'w l
\ t/sí'ttj
A-g, t K ' 1* Va - 1
. .¡ ■■.--v , m&ffi V M m .
'"Ur- ■ 1/7 »
J
Prisluhnili bomo slavnostnemu nagovoru gospe Andreje Pogačnik Jarc, idejne vodje projekta in nekdanje podžupanje. Vsebino pravljice nam bosta predstavili avtorica gospa Nina Mav Hrovat in ilustratorka Marta Bartolj. Skupaj bomo zapeli pesmico iz pravljice in zaplesali s plesalci Plesne šole Miki.
Vabljeni na druženje s hroščkom Simonom!
Podžupanja mag. Renata Kosec

Župan Toni Dragar
*V primeru slabega vremena bo dogodek potekal v sredo, 13. septembra 2017, ob 17. uri.
6 I slamnik
ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2017 I LETNIK LVII
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
TENIS IMA V DOMŽALAH BOGATO
TRADICIJO
MARJAN OGRINC, DOLGOLETNI PREDSEDNIK TENIŠKEGA KLUBA DOMŽALE
Teniški klub Domžale v letošnjem letu praznuje 40. obletnico delovanja. Od leta 1998 dalje ga vodi Marjan Ogrinc, ki je z njim od samih začetkov, zato je pravi sogovornik za sprehod skozi domžalskih 40 teniških let.
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc
Pot je teniške zanesenjake vodila od skromnih začetkov, ko teniških igrišč pri nas še ni bilo prav veliko in so 'gostovali' med drugim nekaj časa tudi v Kamniku, preko entuziazma in prostovoljnega dela pri gradnji prvih domžalskih teniških igrišč v prvem desetletju, vse do 'zlate dobe' domžalskega tenisa, ki ga je v 80. letih zaznamoval ATP Slovenian Open Challange turnir v centru Ten-Ten. Danes delovanje kluba temelji predvsem na organiziranem in kvalitetnem delu z mladimi.
Kako in kdaj je nastala pobuda za ustanovitev teniškega društva in kdo ste bili njegovi ustanovni člani?
Poleg mene so bili pobudniki moji prijatelji: Igor in Primož Kovač, Brane Kosmač in Vito Habjan, s katerimi smo igrali tenis že od leta 1972. Ker v Domžalah ni bilo igrišč, smo se 'švercali' v Kamniku. Kmalu je padla ideja, da ustanovimo teniški klub, s tem smo seznanili Milana Marolta, ki je bil tedaj šef oddelka za gospodarstvo na občini Domžale. Kot velik podpornik novih idej in športnik se nam je z veseljem pridružil. Povezali smo se s starosto slovenskega tenisa, prof. Metodom Klemencem, ki je bil tudi učitelj tenisa in Draganom Živulovičem, ki je bil v tovarni Lek profesionalni organizator rekreacije. To smo bili ekipa, ki je pripravila vse za ustanovitev TK Domžale. Ker je bilo potrebnih vsaj 12 članov, smo v klub povabili še prijatelje in leta 1977 z ustanovno skupščino društvo formalno ustanovili. Za prvega predsednika smo izvolili Igorja Kovača, tajnik je postal Brane Kosmač, ostali pobudniki smo bili v upravnem odboru.
Kakšni so bili na začetku pogoji za delo, igrišč ni bilo prav veliko?
Začeli smo iz nič, a bili polni elana in entuziazma, imeli smo vizijo. V
Menim, da starši otrok v ospredje postavljajo rezultate v času, ko je najpomembnejša motorika in tehnika ter vzljubitev igre. Otroci morajo imeti veselje do igranja, potem jim ne bo težko delati.
Domžalah je bilo prvo igrišče po vojni pri tovarni Lek v Mengšu. Živulovič nam je omogočil, da smo zaigrali na asfaltnem igrišču. V šolo nas je vzel g.Klemenc ter nas naučil tehnike in taktike igranja, predvsem pa pravila obnašanja. Na koncu smo bili udeleženci tečaja po njegovih besedah najmanj vaditelji tenisa .
V športnem parku nasproti kegljišča Repovž je bilo asfaltno igrišče, kjer smo začrtali dve teniški igrišči in pripravili vse, da bi začeli z igranjem. Po sestanku pri predsedniku krajevne skupnosti Francu Habja-nu, ki sta se ga udeležila Marolt in Mitja Šircelj (predstavnik KK Dom-
žale), so se dogovorili, da se bo na ploščadi igrala le košarka, tenisači pa naj bi naredili dve peščeni igrišči ob nogometnem igrišču. To smo s prostovoljnim delom, pomočjo podjetij in obrtnikov tudi naredili. Ob igriščih smo postavili še brunarico. Pozneje smo dogradili še tri peščena igrišča in betonsko igrišče s steno ter sanitarije in garderobe. To so bila tudi prva igrišča z razsvetljavo. Pri realizaciji nam je priskočila na pomoč Srednja šola Domžale, ki je odstopila zemljišče.
Vloženega je bilo veliko truda in opravili smo tisoče prostovoljnih ur in tako naredili vse za normalno klubsko življenje. Največ zaslug lah-
ko pripišemo Maroltu, ki nas je znal motivirati in vzpodbujati. Pozneje smo igrali tudi v Hali komunalnega centra.
A s tem še ni bilo konec vaših idej...
Načrtovati smo so začeli izgradnjo pokritih igrišč, bili smo glavni pobudniki izgradnje teniške dvorane. Pri tem je bil v ospredju spet Marolt, ki je pomagal pri zagotavljanju finančnih sredstev. K projektu smo pritegnili podjetje SCT Ljubljana, ki je zgradilo temelje in tlake, Graditelj Kamnik je pripravil projekte ter zgradil streho. Inštalacijska dela, ogrevanje, opremo igrišč in preprogo z granulatom pa smo zagotovili člani
v prmtLTii
sl.ibi-gj vremena Itomu nastopili v petek, 2^.9.2017 ub 19. uri.
Goiflhto V* pevjb*
VSTOP PROST

At^O Petek, [5.9.2017*, ob 19. uri, Češminov park Domžale POMOČI}'** 4	Godba Domžale in Mengeška godba v DaAI/
i
T
Rook

UrP
v A:
M
itóix lu

LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 7
VELIKI INTERVJU
kluba. Občina je poskrbela za vsa soglasja in dovoljenja ter za zemljišče. Z dvorano je na začetku upravljal Razvojni zavod Domžale, pozneje pa v dogovoru z Občino Domžale sami. V tem času smo zamenjali preprogo, razsvetljavo, dogradili strojnico, zamenjali ogrevanje in obnovili sanitarije v prizidku. Vsa dela so pregledale in potrdile nadzorne občinske komisije.
Ob dvorani so bili zgrajeni še pomožni objekt (garderobe, sanitarije in gostinski lokal) ter deset peščenih igrišč. Center so zgradili zasebniki, ki so dobili v najem zemljišče. Glavna vlagatelja sta bila Nadler in Babič.
Vizija centra je bila, da bi bilo v Domžalah teniško središče za igralce celotne Jugoslavije. V centru bi delovala teniška akademija. K sodelovanju sta bila po pripovedovanju Marolta povabljena naša najboljša igralka Mima Jaušovec, ki bi vodila center, in Beograjčan Boban Živojinovic. Žal se projekt zaradi razpada države ni uresničil. Pozneje smo predlagali, da bi bil to teniški center Slovenije, a se ideja ni prijela.
Naslednji projekt je bil izgradnja teniškega centra TEN-TEN. Občina je zagotovila zemljišče, soglasja in gradbeno dovoljenje, kot izvajalec je bilo izbrano podjetje SGP Grosuplje, za katerega naj bi bil center v celoti referenčni objekt. Dobili smo čudovit teniški center z lepim stadionom in s spremljajočimi prostori. Nastalo je veliko teniško središče z 19 peščenimi teniškimi igrišči, teniškim stadionom in teniško dvorano. Tudi pri tem smo sodelovali člani kluba. Glavni pobudnik in vodja je bil spet Marolt, ki nas je znal povezati s somišljeniki iz Slovenije in širše regije.
Kaj je bilo odločilno za izjemen razvoj domžalskega tenisa v 80. letih?
Pomembno je bilo predvsem organizirano delo kluba in materialni pogoji (veliko število igrišč, dobro sodelovanje vseh v športnem parku). Tako smo lahko organizirali tekmovanja za mlade, kot so pokal Maximarket, ki se ga se je udeležilo med 200 do 300 cicibanov in pionirjev. Za starejše smo organizirali tečaje in turnirje z nazivom KIM - turnirji. Nekaterim podjetjem smo organizirali turnirje za poslovne partnerje iz vse države. Vse to je pripomoglo k razširjenosti tenisa v občini in širše. Ne smemo pozabiti tudi na uspehe naših teni-sačev v tedanji skupni državi, ki so pritegnili zanimanje mladih. Tako smo v klubu začeli s tečaji in pozneje s treningi za mlade.
Kdo pa so bili najuspešnejši tenisači domžalskega kluba?
V začetnem obdobju so bili uspešni člani, ki so tekmovali v članski ligi. Najuspešnejši tekmovalci, ki so postali državni prvaki do 14 let, so bili Andrej Kraševec, Igor Ogrinc, Jaka Slavinec, Gregor Mulej.
Naša najuspešnejša igralca sta bila Andrej Kraševec, ki je z ekipo Slovenije do 14 let postal svetovni podprvak, večkratni državni prvak in član DAVIS CUP reprezentance, in Igor Ogrinc, ki je bil državni prvak do 18 let, osvojil je ekipno državno prvenstvo in bil zmagovalec mladin-
skega mednarodnega prvenstva ITF JUNIO OPEN. V zadnjem času pa velja omeniti Pio Lovrič, Marka Andre-jiča, Aneja Levpuščka, Svita Kosa, Zalo Cikajlo in Gašperja Poljanška.
Kako je TK sodeloval v zlatih domžalskih teniških letih pri pripravi in organizaciji velikega ATP turnirja v Ten-Tenu?
Vizija centra je bila, da bi bilo v Domžalah teniško središče za igralce celotne Jugoslavije. V centru bi delovala teniška akademija. K sodelovanju sta bila po pripovedovanju Marolta povabljena naša najboljša igralka Mima Jaušovec, ki bi vodila center, in Beograjčan Boban Živojinovic. Žal se projekt zaradi razpada države ni uresničil. Pozneje smo predlagali, da bi bil to teniški center Slovenije, a se ideja ni prijela.
V Domžalah pa smo pripravili prvi ATP turnir v Sloveniji. Glavni pobudnik je bil Marolt skupaj z Ne-stlom Aljančičem in Aleksandrom Lucujem ter Teniško zvezo Slovenije. Glavna sponzorja turnirja sta bila Zavarovalnica Triglav ter Renault Novo mesto, manjši sponzorji pa domžalska podjetja in obrtniki. Turnir smo organizirali zaradi naših uspešnih tekmovalcev.
Člani TK smo sodelovali pri tehničnih delih, mladi člani so bili pobiralci žog, nekateri pa so bili linijski sodniki. Organizirali smo obiske učencev osnovnih in srednjih šol. Center Ten-Ten je bil kasneje v privatni lasti in nismo imeli več vpliva na njegovo delo.
Kdo vse je na primer igral na domžalskih teniških igriščih?
Domžalski turnir je bil dobro obiskan, saj je potekal pred odprtim prvenstvom Italije v Rimu, ki spada med večje svetovne turnirje. Na domžalskem turnirju so igrali Šveda Larsson in Tillstrem, Jugoslovana Živojinovic in Prpic, pa Avstrijec Škof, Čilenec Rios, Rusa Medvedev in Kafelnikov in še mnogi drugi. Od Slovencev so igrali Iztok Božič, Blaž Trupej, Borut Urh, Andrej Kraševec in Igor Ogrinc, ki se je med drugim pomeril z Rogerjem Federerjem, ki je takrat začel s profesionalno kariero, in mnogi drugi domači tekmovalci. Direktor turnirja je bil Nikola Špear, častni predsednik pa Janez Drnovšek, predsednik organizacijskega odbora pa Milan Marolt.
Zakaj je turnir v Domžalah ugasnil in se preselil v Portorož?
Zaradi menjave pokroviteljev in nekaterih nesoglasij o vsebini turnirja, predvsem pa zaradi vztrajanja takratnega vodstva TZS, ko se je turnir najprej selil v Ljubljano v Tivoli, pozneje pa v Portorož. Vzroki za selitev so bili predvsem interesi posameznikov in teniške zveze.
V domžalskem klubu ste pozneje svoje delovanje usmerili v mlade, začeli ste z organizacijo turnirja Junior Open?
Ker smo imeli veliko mladih obetavnih tekmovalcev (Kraševec, Ogrinc, Slavinec, Sironič, Jerič, Šulin, ki so morali na tekmovanja v tujino, da so se uvrstili na svetovno mladinsko teniško lestvico do 18 let), smo se odločili in prvi v Sloveniji organizirali mednarodno OP Slovenije do 18 let pod imenom ITF Slovenian Junior Open Domžale. Pri pridobitvi sta največ dela opravila sekretar kluba in poznejši direktor turnirja Sašo Svoljšak, s pomočjo Fredija Reicher-ja, mednarodnega sodnika in člana evropske komisije za tenis. Prvi turnir smo organizirali leta 1996, zmagovalka pri dekletih je bila Tina Pisnik. Letos ga bomo organizirali že 22-tič. Na turnirju nastopa vrsta domačih tekmovalcev, ki jim je tako omogočen nastop v svetovni konkurenci. Zmagovalca turnirja sta bila tudi naša člana Igor Ogrinc in Mike Urbanija. Med drugim so na turnirju sodelovali Tina Pisnik, Maja Mate-
vžič, Andreja Klepač, Daniela Han-tuchova, Dominika Cibulkova, Grega Žemlja, Blaž Kavčič, Aljaž in Andraž Bedene, Blaž Rola itd. Tudi letos pričakujemo dobro udeležbo, predvsem pa smo veseli, da bodo nastopili tudi naši mladi člani.
Predsednik TK ste postali leta 1998, kdo vse pa je v dolgoletni zgodovini predsedoval klubu?
Na tem mestu sem nasledil Uroša Sla-vinca. Prvi predsednik je bil Igor Kovač, za njim pa so vlogo predsednika opravljali še Milan Marolt, Dragan Ži-vulovič, Mikek in Uroš Slavinec. Vsak je po svojih močeh prispeval k razvoju tenisa v Domžalah in lahko smo ponosni na prehojeno pot in opravljeno delo. Seveda so pomagali zvesti člani, ki jim ni bilo žal ne prostovoljnega dela ne denarja za izvajanje programov. Ne smemo pozabiti, da so naši člani ustanovili klube v Mengšu, Radomljah in Trzinu. Vse do zdaj pa nam pomagajo zvesti sponzorji, ki jim gre velika Hvala.
Kako deluje teniška šola in kakšno je zanimanje mladih za tenis v Domžalah?
Po krajšem zatišju smo pod vodstvom Igorja Ogrinca leta 2007 zastavili s teniško šolo, v katero smo vpisali otroke od 5. leta naprej . Do zdaj je bilo vključenih že več kot 300 otrok. Organizirali smo tudi tenis na osnovnih šolah v okviru dopolnilnih dejavnosti učencev. Trenutno je vključenih od 80 do 90 otrok. Tekmuje jih okrog 35, ostali so še premladi.
Omeniti moram tudi veterane in rekreativce. Člansko izkaznico jih ima 90. Nekateri so zelo aktivni tekmovalci v veteranskih kategorijah, veliko jih tekmuje v klubski ligi in v ligi Pod kamniškimi planinami.
Slovenski tenis je imel svoje svetle trenutke in tudi nekaj dobrih igralk in igralcev. Nikoli pa vrhunskih... Kaj je potrebno za preboj med 10 najboljših igralk ali igralcev na svetu in v čem je problem v Sloveniji, da v zadnjem obdobju, po Mimi Jauševec, nismo imeli takšnega vrhunskega igralca oziroma igralke? S to trditvijo se ne morem strinjati, saj smo imeli v zadnjih letih kar nekaj tekmovalk v svetovnem vrhu (Pisnik, Matevžič, Srebotnik, Hertzog), ter tekmovalcev (Žemlja, Kavčič, Bede-ne), ki pa so jih poškodbe zaustavile. Imamo pa mladino, ki je na dobri poti, da jih prehiti. Ne pozabimo na kanček sreče in potrpežljivost.
Na tem mestu moram poudariti, da se v slovenskih klubih dela vse bolj kvalitetno. Imamo veliko število trenerjev, ki delajo z mladimi. Seveda je pri tenisu pomembna postopnost, poleg talenta pa je najpomembnejša delavnost, potrpežljivost in veselje do igranja. Šele nato sledijo finance.
Menim, da starši otrok v ospredje postavljajo rezultate v času, ko je najpomembnejša motorika in tehnika ter vzljubitev igre. Otroci morajo imeti veselje do igranja, potem jim ne bo težko delati.
Drug pomemben dejavnik je zaupanje v trenerje. V vseh športih imamo izredne rezultate v svetovnem merilu in to z domačimi trenerji, zato ne vidim razloga, da jim ne bi zaupali.
Tretji člen pa so finance. A brez sreče tudi ne gre!
Kakšni so vaši načrti v klubu za prihodnost?
Načrti so usklajeni z možnostmi. Delamo postopoma, naši najstarejši tekmovalci so začeli tekmovati v kategoriji do 18 let in nekateri tudi v članski kategoriji. Strokovno ekipo sestavljajo trenerji, sodelujemo pa tudi s kondi-cijskimi trenerji, občasno tudi s psihologom. Vpisujemo začetnike v teniško šolo, organiziramo tečaje za odrasle in tiste, ki bi radi igrali tenis rekreativno.
Razvijali bomo tekmovalni šport, a tudi na rekreacijo ne mislimo pozabiti.
Želimo si stabilne pogoje delovanja, med katere štejem upravljanje s teniškimi igrišči, ki smo jih navsezadnje tudi sami naredili. Tako bi člani čutili še večjo pripadnost klubu, kjer se tudi radi srečujemo in kjer pade veliko idej ter predlogov za popestritev vsebin.
Kateri so trenutno največji problemi TK Domžale?
Trenutno bi radi usposobili igrišče s trdo podlago, da bi omogočili trening starejšim tekmovalkam in tekmovalcem, saj se v zimskem času večina turnirjev igra na trdi podlagi. Osnovna podlaga iz asfalta je narejena, narediti je treba še preplastitev z umetno maso. Poleg tega bi potrebovali še tri pokrita igrišča. Seveda imamo še veliko načrtov, ki pa bodo morali še počakati. Problem je tudi zagotoviti ure v telovadnicah za kondicijsko vadbo, a upamo, da bomo problem uspešno odpravili.
Ste tudi uspešen teniški sodnik. Kje vse sodite in kaj je pomembno za dobro sodniško delo?
Sodnik sem že vrsto let, začel sem kot linijski sodnik, pozneje glavni sodnik na stolu, sem pa tudi vrhovni sodnik.
Kot linijski sodnik sem sodil že na ATP turnirju v Domžalah ter na srečanjih moških in ženskih reprezentanc. Sodnik na stolu sem na vseh domačih turnirjih, kot vrhovni sodnik pa vodim domače turnirje. Za mednarodno licenco nisem imel želje, niti časa.
Pri delu je treba poznati teniško igro in pravila, ki jih obnavljamo na vsakoletnih seminarjih, imeti posluh za igro, to je natančno, vestno in odgovorno delo. Dobra koncentracija je nujna. Potrebna sta fizična in psihična kondicija, saj nekatera srečanja trajajo lahko dve do tri ure. Turnirji pa trajajo najmanj tri dni.
Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz dosedanjega 'teniškega življenja'? Obisk kakšnega turnirja?
Najbolj mi je ostalo v spominu obisk največjega turnirja v Wimbledonu. Tam sem bil dvakrat, drugič sem spremljal finale, v katerem sta se pomerila Roger Federer in Rafael Nadal. Čeprav sem navijal za Federerja, ki je izgubil, je bil to nepozaben dogodek. Bilo je še veliko tekem, zapomnil pa si bom tudi dosežke sina in naših ekip, ki so osvojile naslov državnih prvakov.
Bili ste dolgoletni učitelj in tudi ravnatelj Srednje šole Domžale. Kdaj ste jo vodili in kakšni so vaši spomini na delo?
Na Srednjo šolo Domžale sem prišel leta 1976, poučeval sem strokovne predmete na strojni usmeritvi. Po dveh letih sem postal pomočnik ravnatelja poklicne kovinarske in usnjarsko galanterijske šole, kmalu pa ravnatelj. Poleg pedagoškega vodenja sem bil zadolžen za združitev vseh srednji šol v Domžalah. V center srednjih šol smo se združili Poklicna kovinarska in usnjarsko galanterijska šola, Ekonomska šola ter Tehnična usnjarsko galanterijska šola. Hkrati smo uvajali tudi usmerjeno izobraževanje. Po uspešni združitvi sem bil izbran za ravnatelja centra do leta 1991.
V mojem mandatu smo imeli dve reformi, naredili smo nove učilnice za naravoslovne predmete, zgradili nove delavnice z novo opremo na Ljubljanski 105 ter prizidek na Cesti talcev, prekrili smo tudi obstoječo zgradbo. Bili smo pred realizacijo izgradnje telovadnice, ki pa je zaradi notranjih trenj in osamosvojitve zastala. No, v letošnjem letu smo jo le dobili. V času mojega vodenja je bilo na šoli okrog 1500 učencev in do 150 zaposlenih, sodelovali pa smo tudi z večjimi podjetji in obrtniki. Po letu 1991 sem poučeval učence v razredu, uvedel tekmovanje učencev v ŠKL-ju, odbojki in nogometu. Zaradi pomanjkanja ustreznih igrišč se je obdržalo le tekmovanje v košarki.
Zdaj ste že nekaj časa upokojenec. Kaj vam poleg tenisa še zapolnjuje življenje?
Seveda veliko igram tenis, vsak dan pa hodim tudi na telovadbo v Šolo zdravja. Ob 7.30 se nas zbere od 25 do 40 članov in pol ure telovadimo. Poleg tega si ogledam skoraj vse nogometne tekme v Domžalah. Imam dva vnuka in dve vnukinji in z ženo jih v največji meri razvajava. Včlanil sem se v društvo upokojencev Leka, kjer je žena Branka predsednica, in se skupaj udeležujeva vseh izletov. Potem so tu še družina in druženje s prijatelji in čas kar hitro mine. Vmes preberem kakšno knjigo Dese Muck ...Tudi na morje se velikokrat umakneva, kajti včasih je lepo biti tudi malo sam. □
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE
s vabi na BREZPLAČNO VODENO
PLEZANJE
Z INŠTRUKTORJI
Plezalna stena na garažni hiši
•VSAK ČETRTEK
v^septembru
od 17. do 20. ure
ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO
OBČINA DOMŽALE
8 I slamnik
ŠTEVILKA 8 | avgust 2017 I LETNIK LVII
TEMA MESECA
SMRTNO NEVAREN AZBEST TUDI V NAŠI OBČINI
Kljub sodobnim gradbenim trendom, želji in ciljem po uporabi čim bolj naravnih materialov v stavbah, tudi v Domžalah, še vedno najdemo velike količine azbesta. Preverili smo, kako ta vpliva na naša življenja.
Besedilo: Mateja Kegel Kozlevčar Foto: RF123
V Domžalah je kar nekaj objektov, stanovanjskih hiš in vrtnih ut, pri katerih gradbeni materiali vsebujejo azbest. Pomembno je, kako ga odstranjujemo in seveda, da ga odstranimo.
Občina Domžale se je na področju oskrbe s pitno vodo v letu 2009 usmerila v menjavo azbestnih in dotrajanih cevovodov ter priključitev hiš v naseljih na obstoječi vodovod. Ko smo tokrat vodstvu občine postavili nekaj vprašanj glede ukrepov, vezanih na zaščito in odstranjevanje azbesta, smo dobili sledeči odgovor: »Ta tema pri nas ni evidentirana kot ključna, javne objekte smo v glavnem prekrili, se pa usmerjamo v zamenjavo vodovodnih cevi iz azbesta.« V resnici bi nas moralo zaskrbeti, saj gre za področje, ki ogroža zdravje številnih občanov in občank. Sosednji Kamnik ima recimo razpis za sofinanciranje odstranjevanja azbestnih materialov. S tem želijo spodbuditi zamenjavo azbestne kritine z okolju in zdravju prijaznejšimi materiali.
Občine ne plačujejo varnega odlaganja azbestnih izdelkov
Po mnenje smo se obrnili na prof. dr. Metodo Dodič-Fikfak, dr. med., predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, eno najaktivnejših strokovnjakinj na področju preventive, ko govorimo o posledicah stika z azbestom, ki sodeluje tudi z Društvom obolelih zaradi azbesta. Zanimalo nas je, kako naj bi lokalne skupnosti poskrbele za ozaveščenost. »Ker je v lokalnih skupnostih še zelo veliko azbestnih, predvsem pa cement-azbestnih izdelkov, ki jim je rok obstojnosti že potekel in je sproščanja azbestnih vlaken v zrak veliko, je ozaveščenost prebivalstva in varno delo ključno. Občine si ne bi smele dovoliti, da bi azbestne izdelke nekontrolirano čistili, jih nezaščiteni vozili v center mesta, nekontrolirano odlagali ... Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da le izjemoma v Sloveniji občine plačujejo varno odlaganje azbestnih izdelkov, plačevati ga morajo občani sami. Ker strošek ni zanemarljiv, se odpadki znajdejo v gozdu in tako puščamo nezavidljivo doto zanamcem. Zeleno okolje še ne pomeni čistega okolja in tu imajo občine, šole in podjetja ključno vlogo,« opozarja prof. dr. Dodič-Fikfakova.
Na vprašanje, kako uspešna je Slovenija na področju zakonodajne zaščite, odgovarja, da je veliko bolj problematična implementacija. »Tu hudo šepamo in se trudimo, da jo, če je le mogoče, obidemo. Glavni problem zakonodaje so pristojnosti. Npr. azbest na strehi ni v nikogaršnji pristojnosti, ne okoljske ne druge inšpekcije, ne glede na to, da streha cveti in se z vlakni onesnažuje okolje ter
ogroža zdravje ljudi. Problem je, da se posledično nič ne naredi in strehe naprej cvetijo,« izpostavi ključno problematiko.
V Sloveniji najmanj dva tisoč obolelih
Kako resna težava je prisotnost azbesta, pričajo številke s področja medicine, saj imamo v Sloveniji dva tisoč priznanih primerov poklicnih boleznih, povezanih z azbestom, a jih priznavamo šele od leta 1998. Strokovnjaki ocenjujejo, da je, od 60. let dalje, v Sloveniji zaradi azbesta umrlo okoli 1500 ljudi. V EU naj bi do leta 2030 zaradi mezotelioma umrlo več kot 300.000 ljudi.
Velika težava predstavlja odstranjevanje azbestnih materialov, saj so delavci, ki to delo opravljajo, zelo slabo ali celo nezaščiteni. »Ukrepati bi morala delovna inšpekcija. Za krovce, ki odstranjujejo cement-azbe-stno kritino, je naš inštitut, s finančno podporo ZZZS, pred kratkim izvedel več brezplačnih delavnic po različnih slovenskih regijah o pravilnem odstranjevanju cement-azbestne kritine; pripravljamo tudi več knjižic na to temo. Odlično sodelujemo z obrtno zbornico in združenjem krovcev ter upamo, da bo to vsaj deloma pomagalo pri njihovem ozaveščanju,« dodaja strokovnjakinja.
Kljub vsem preventivnim ukrepom se ne moremo izogniti posledicam, še vedno ljudje obolevajo. Kako lahko ukrepajo? »Ko se bolezen že začne, je na žalost prepozno. Svetujemo vsem, ki vedo, da so bili izpostavljeni in še niso zboleli, naj prenehajo s kajenjem in naj se pri potencialni izpostavljenosti vedno učinkovito zaščitijo.«
Azbestne odpadke oddate v Dob, a morate plačati
Preverili smo, kako je z oddajanjem azbestnih odpadkov v občini Domžale. »JKP Prodnik omogoča vsem svojim uporabnikom, da na centru za ravnanje z odpadki v Dobu oddajo azbestne odpadke. Gre predvsem za t. i. salonitke (azbest cementno kritino), s katero so včasih prekrivali objekte. V skladu z obstoječo zakonodajo je treba azbestne odpadke po demontaži naložiti na palete in jih poviti s folijo debeline najmanj 0,6 mm ali pa se odpadke odloži v vreče iz tkanin iz umetnih snovi. Vsekakor je treba preprečiti, da bi azbestna vlakna prehajala v zrak in bi lahko prišlo do vdihavanja,« nam je odgovoril Matjaž Draksler, vodja sektorja ravnanja z odpadki.
Storitev ravnanja z azbestnim materialom ni vključena v gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki in je plačljiva. Uporabniku se zaračuna
znesek glede na maso pripeljanih odpadkov. Cena po trenutnem ceniku znaša 0,1862 €/kg. Prodnik tudi ne nudi storitve prevoza oziroma zbiranja teh odpadkov na terenu, ampak mora uporabnik pri svojem izvajalcu del sam naročiti odvoz. Ob tem opozarjajo, da azbestni materiali ne spadajo pod kosovne odpadke. »V primeru, da jih uporabniki odložijo med kosovne odpadke, je to skrajno neodgovorno do narave in do zaposlenih, ki izvajajo odvoz kosovnih odpadkov. V primeru, da zaposleni našega podjetja ali občani opazijo divje odlagališče, da se med gradbenimi odpadki pojavljajo tudi azbestni odpadki, o tem pisno obvestimo občinski inšpektorat. Navede se točna lokacija divjega odlagališča, če je možno, se doda slikovno gradivo. Občinski inšpektor odredi čiščenje odlagališča, strošek čiščenja pa se obračuna znanemu povzročitelju,« o ukrepih glede divjega odlaganja azbesta povedo na Prodniku.
Kako varno odstranjevati azbestne materiale?
»Azbest je splošno ime za skupino naravnih mineralnih vlaken, ki jih s prostim očesom ni možno videti. Azbestna vlakna so trdna in toplotno odporna, zato so jih mnogo let uporabljali za toplotno-izolacijske materiale, kot so opaži in premazi, ognje--odporne tkanine, papir in lepenko, sklopke in zavorne obloge, azbest-ce-mentne proizvode, izolacijske materiale za električno napeljavo in celo za osebno varovalno opremo,« nam je povedal predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu Janez Fabijan.
Azbest je bil 1. 1. 2003 z zakonom v Sloveniji v celoti prepovedan, a ta prepoved ne vključuje azbesta, ki je že v uporabi. »Ker se je do prepovedi uporabe azbest uporabljal v številnih gradbenih materialih in drugih proizvodih, je še vedno prisoten in bo zagotovo še nekaj časa. To zavedanje je izjemnega pomena. Lastniki stavb in industrijskih objektov, zgrajenih pred uvedbo prepovedi, in lastniki delovne opreme, bi morali imeti podatke
o tem, kje in koliko je azbesta v njihovih zgradbah in delovni opremi,« opozarjajo na zbornici.
Strogi (formalni) standardi za zaščito delavcev
Pri delu, kjer obstaja tveganje zaradi izpostavljenosti azbestu, je uporaba osebne varovalne opreme ključnega pomena za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Vrsta opreme za varovanje dihal je odvisna od koncentracije vlaken azbesta v zraku in vrste dela. Poleg opreme za varovanje dihal morajo delavci nositi tudi zaščitne rokavice, obuvala, poleg običajne delovne obleke še obleke za enkratno uporabo ter seveda pokrivala in zaščitne čelade. Oprema in način uporabe morajo biti opredeljeni v Načrtu dela za odstranjevanje azbesta ali proizvodov, ki vsebujejo azbest.
Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroča hude okvare zdravja, kot je azbestoza, pljučni rak in mezoteliom. Danes še ni poznana varna stopnja izpostavljenosti azbestnim vlaknom, čeprav velja, da več vdihanega azbestnega prahu pomeni večje tveganje za zdravje. Ker je čas med prvo izpostavljenostjo in nastankom bolezni lahko zelo dolg (latentna doba 15 do 60 let), mora vsakdo, ki dela z azbestom ali materiali, ki vsebujejo azbest, dosledno upoštevati najstrožje varnostne ukrepe na delovnem mestu.
»Pri izvajanju aktivnosti, pri katerih obstaja tveganje za izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, mora delodajalec ugotoviti naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest in na podlagi teh ugotovitev oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki izvajajo taka dela, ter izdelati in sprejeti izjavo o varnosti. Oceno tveganja mora delodajalec redno obnavljati. Zavedati se je treba, da je lahko nevarno že eno samo azbestno vlakno,« opozarja predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu. V času trajanja del je treba redno izvajati meritve koncentracije azbestnih vlaken.
Vsi delavci, ki bi bili lahko izpostavljeni azbestu, morajo biti s strani delodajalca usposobljeni za varno opravljanje del, pri katerih obstaja tveganje. Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela lahko opravljajo samo tisti delodajalci, ki imajo za odstranjevanje azbesta pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje ministrstva za okolje, razen če izvajajo dela manjšega obsega skladno z Uredbo o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest.
»Tveganje zaradi izpostavljenosti azbestu bo še nekaj časa prisotno v našem okolju, s strokovnim in odgovornim pristopom k aktivnostim, kjer so ali bi bili lahko delavci in drugi prisotni v procesu izpostavljeni azbestu, pa to tveganje lahko odpravimo ali drastično zmanjšamo. Predvsem pa je nujno dosledno upoštevanje prepisov in dobre prakse na tem področju. Varnost in zdravje sta najpomembnejši vrednoti za posameznika in podjetje,« lahko zaključimo z besedami Fabijanija. □
LETNIK LVII I AVGUST 2017 I ŠTEVILKA B
slamnik I 9
GLAS MLADIH
VEDNO MORAŠ STREMETI K IZBOLJŠAVAM
MARCEL PIRŠ, SOIZUMITELJ PRIPOMOČKA ZA ORIENTACIJO SLEPIH IN SLABOVIDNIH
Marcel Pirš je skupaj s prijateljem Nejcem Osolnikom iz Mengša izumitelj. Devetnajstletna fanta, najstnika, mlada Slovenca bosta pomagala številnim slepim in slabovidnim doma in po svetu
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: osebni arhiv
arcel Pirš je 19-letnik iz Ihana pri Domžalah, ki je pravkar zaključil obiskovanje Srednje strojne in kemijske šole v Ljubljani. Letos ima malo daljše počitnice, saj s 1. oktobrom postaja študent Fakultete za strojništvo. Študij je izbral na podlagi svojih zanimanj, saj ga veselijo strojna in mehanična opravila, konstruiranje pa dirke z motorji in tenis. Na prvi pogled je njegovo življenje vsakdanje, dokler ne pridemo do njegovega ustvarjalnega duha. Marcel Pirš je,skupaj s prijateljem Nejcem Osolnikom iz Mengša izumitelj. A v njunem primeru ne gre za izume, kot bi jih pričakovali od najstnikov, takšne, da bi olajšala sebi kakšna opravila ali morda kaj za zabavo. Ne, fanta sta želela pomagati drugim, tistim, ki si sami težko pomagajo. Izumila sta pripomoček, ki bo slepim in slabovidnim močno izboljšal njihovo mobilnost. Prav ste prebrali, 19-letna fanta, najstnika, mlada Slovenca bosta pomagala številnim slepim in slabovidnim doma in po svetu. Izdelek sta poimenovala PiOs, kar predstavlja kratici njunih priimkov, za svoje delo pa sta že posegla po najvišjih državnih priznanjih za mlade izumitelje oziroma raziskovalce.
V času hitrorastočih izumov, sodobne tehnologije marsikdo razmišlja o razvoju produktov, ki predstavljajo užitek, poenostavitev vsakdanjih opravil zase, a vidva sta šla korak naprej, iskala sta rešitev za slepe in slabovidne, torej tiste, ki sami tovrstnega razvoja ne morejo uresničevati zase. Kaj vaju je peljalo v to smer? Ko sva hodila po ulici, sva na cesti stalno opazovala ljudi, ki jim težave povzroča slepota in slabovidnost. Želela sva jim pomagati in začela razvijati rešitev, ki jim bo olajšala njihovo življenje, zato sva začela razvijati PiOs.
Kaj vama pomeni zlato priznanje za raziskovalno delo za PiOs?
Zlatega priznanja sva bila zelo vesela. Še bolj pa sva se razveselila 1. mesta na državnem tekmovanju - Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki je bilo 15. maja v Murski Soboti. Vse to nama je dalo vedeti, da je bil izdelek prepričljiv in da sva razmišljala v pravi smeri. Dalo pa nama je tudi potrditev ter veliko pozitivne energije in spodbude za nadaljnji razvoj, izboljšave in izume.
Od kod ideja za samo rešitev?
Idejo sva dobila z raziskovanjem rešitev za lažjo orientacijo in pomoč ljudem pri orientaciji. Pri tem pa sva hotela izdelati pripomoček, ki bo čim bolj enostaven za uporabnika.


Bi takšni pripomočki lahko zamenjali palice, pse vodnike?
Seveda, saj imajo palice kar nekaj pomanjkljivosti. Pozanimala sva se tudi na Zavodu za slepe in slabovidne ter jih povprašala po njihovih željah in morebitnih izboljšavah glede same palice. Tam sva pridobila kar nekaj koristnih informacij, ki sva jih uporabila kot osnovne smernice za samo načrtovanje in delovanje pripomočka.
Pripomoček so do zdaj preizkušali predvsem ljudje, ki vidijo, kdaj pričakujeta testiranja na slepih in slabovidnih?
Tudi testiranja pri slepih in slabovidnih sva že opravila. Nad samim delovanjem pripomočka so bili pozitivno presenečeni in zadovoljni. Podali pa so nama še nekaj predlogov za izboljšavo, ki se nanašajo na samo konstrukcijo za lažjo uporabo.
Kdo je nosilec patenta?
Nosilca patenta sva midva oba, saj sva skupaj sodelovala od same zamisli pa do končnega izdelka.
Kako produkt deluje?
Haptični pripomoček za vodenje slepih je pripomoček pomaga slepim in slabovidnim pri orientaciji v prostoru. Pripomoček se na roko pritrdi enako, kot na roko pritrdimo ročno uro. Informacije o lokaciji ovire nam pripomoček sporoča čutno oziroma haptično. Preko tresljajev lahko sklepamo, v kateri smeri se nahaja ovira in kako daleč je le ta. Pripomoček pa je zasnovan tako, da si lahko vsak posameznik prilagaja dolžino zaznavanja glede na potrebe, poleg tega pa je moč tresenja odvisna tudi od bližine ovire pred nami.
Bosta za produkt iskala sofinanciranje za nadaljnji razvoj v okviru množičnega financiranja?
Najprej bova izdelek dokončno izboljšala in estetsko dodelala. Nato pa bova razmišljala, kako naprej. Seveda pa gre najino razmišljanje v tej smeri, torej pridobivanju sofinanciranja.
Najbrž je to komaj prvi od produktov, že razvijaš in razmišljaš o novih rešitvah, ki bodo ljudem olajšali ali morda polepšali življenje?
To je druga verzija istega izdelka, pri vsakem naslednjem pa vedno najde-va še kakšno novo rešitev ali izboljšavo. V izdelavi pa je že tretja različica, ki bo izdelana tudi po željah Zavoda za slepe in slabovidne. Sedaj sva osredotočena na ta produkt.
Se vidita v prihodnje morda v kakšnem pospeševalniku, start-upu?
Seveda, to je najina želja. Zanima naju vključevanje v pospeševalnike za mlade podjetnike.
Kje vidiš svoje delo, svoje življenje vprihodnje? Imaš zastavljene cilje, konkretno smer?
Svoje življenje bi rad posvečal sodelovanju s podjetji, ki jih zanimajo stalni izumi in izboljšave.
Ali meniš, da imate mladi v Sloveniji, Domžalah, možnost za uspešno kariero?
Imamo, a je podpora premajhna takrat, ko jo potrebujemo.
Zelo mlad si se podal na pot razvoja produktov, ki bodo nekaterim ljudem popolnoma spremenili življenje na bolje. Kako pomembno je za mladega, kot si ti,
da se tako kmalu začne ukvarjati z razvojem?
Zelo pomembno je, da se z razvojem začnemo ukvarjati že v mladosti. Tako si lahko ustvariš uspešno kariero.
Kakšno podporo bi potrebovala, da bi lahko zagnala projekt? Finančno, mentorsko, kaj potrebujeta zdaj v fazi razvoja, da bi produkt dosegel širšo javnost, da bi postal uspešnica? Kako bi vama recimo lahko pomagala občina, država?
Občina bi lahko pomagala kot mladim izumiteljem pri dodelitvi brezplačnih prostorov (delavnic). Delavnica je tisto, kar v tem trenutku potrebujeva za razvoj izdelka. Pomoč pa bi nama prav prišla tudi v obliki štipendije ter z zagotovitvijo finančnih sredstev za zagon projekta.
Kaj je tvoj življenjski cilj, idealno delo, kaj si želiš delati v prihodnje?
Najprej dokončati študij na Fakulteti za strojništvo in seveda nadaljevati podiplomski študij, hkrati pa razvijati in dograjevati izdelek, ki sva ga razvila. Poleg vsega tega pa imava oba še vrsto drugih interesov, s katerimi se ukvarjava ob vsem tem.
Kaj bi sporočil vsem mladim, ki si želijo sprememb, ki želijo nekaj narediti, ustvariti, a ne vedo, kako se tega lotiti?
Pri vsaki stvari moraš vedno strmeti k izboljšavam in najti problem, ki ga je treba rešiti. Midva sva videla problem prav pri vsakodnevnem opazovanju ljudi na cesti. Večkrat sva razmišljala o izumu pripomočka, na koncu pa nama je to tudi uspelo. Potrebne pa je bilo veliko vztrajnosti, vloženega truda in časa seveda. □
Greste z nami na Veliko planino?
ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO
Zbirno mesto: makedamsko parkirišče ob tržnici v Domžalah, ob 7.30 uri, od koder se bomo odpeljali z avtobusom.
Program nas bo popeljal po včasih pastirskih, sedaj čedalje bolj pohodniških poteh Velike planine. Pohod vodi vodnik Planinske zveze Slovenije, izlet pa je primeren za vse generacije.
Obvezne prijave na sport.domzale@gmail.com. Več informacij na www.sport-domzale.si.
io | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Brezplačna elektrika in ogrevanje
Odkar je začela veljati Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, si s sončno elektrarno na strehi vsakdo lahko zagotovi skorajda brezplačno elektriko in v kombinaciji s toplotno črpalko še brezplačno ogrevanje. Lahko pa tudi brezplačno polnjenje električnega avtomobila, kdor ga (že) ima.
Novomašnik Tine Povirk za oskrbovance Doma upokojencev Domžale ponovil novo mašo
Novomašnik Tine Povirk, ki je novo mašo daroval 2. julija letos v Ihanu, je v torek, 25. julija 2017, razveselil oskrbovance Doma upokojencev Domžale, saj je za njih ponovil novo mašo, in jim podelil novomašniški blagoslov.
Sodelavci Župnijske Karitas Domžale so s svojim delovanjem usmerjeni k dobrim delom. Pomoč nudijo starejšim, osamljenim in pomoči potrebnim oziroma tistim, ki so se znašli v kakršnikoli stiski, bodisi v materialni, socialni ali duhovni. Njihova skrb je namenjena tudi bolnim in ostarelim. Večkrat na leto obiščejo tudi oskrbovance v Domu upokojencev Domžale, kjer jim popestrijo dan s pogovorom ali z dobrim delom, skupaj z Župnijo Domžale pa tam organizirajo tudi svete maše. Tako je bilo tudi v torek, 25. julija 2017, ko je bilo še posebej slovesno, saj je sveto mašo oziroma ponovitev nove maše daroval Tine Povirk iz Ihana.
V uvodu je v imenu Župnijske Karitas Domžale novomašnika pozdravila Mara Vilar - Moravška Mara, ki je dejala, da so z veseljem zapeli pesem Novomašnik bod' pozdravljen, saj imajo zdaj pred seboj novomašnika Tineta Povirka, ki prihaja iz sosednje ihanske fare. »Naša molitev je pomagala. Bog mu daj zdravja, moči, potrpljenja, ljubezni in vsega žara. Kot vidimo, je vse to v njemu,« je dejala Mara.
Tine Povirk je dejal, da je prišel v Dom upokojencev Domžale ponovit novo mašo, ker mnogi niso mogli priti na novo mašo v Ihan, zato se spodo-
bi, da novomašnik pride k njim: »Tako kot je Jezus hodil naokrog, tako tudi jaz, ki v sebi nosim Jezusa in ga prinašam vam. Danes smo se zbrali skupaj, da ga počastimo na tem oltarju.«
Predstavil je tudi svojo novoma-šniško vodilo Božjo voljo spolnjevati (prim. Mt 7,21), za katero je dejal, da je od poti svetosti v izpolnjevanju Božje volje. To pa je njegovem dosegljivo v vsakem poklicu: »To sporočilo sem želel izraziti tudi s svojim logotipom: Neizmerno število žarkov, ki vsi izhajajo iz istega sonca. Čim bolj se žarki približujejo soncu, tem bolj se zbližujejo med seboj. Tako tudi mi.«
Ob koncu, preden je vsem zbranim podelil novomašniški blagoslov, se jim je zahvalil, da so se kljub vsem težavam, ki jih pestijo, zbrali in prišli na ponovitev njegove nove maše. Ob tem je dodal: »Niste prišli zaradi mene, temveč zaradi Jezusa. Vsak duhovnik namreč želi, da bi ljudje prišli zaradi Jezusa in ne zaradi duhovnika ali čudovite cerkve. Tudi jaz vam želim, da bi vedno imeli uprto oko h Kristusu, ki je na križu, in da bi v srcu vedeli, da križ ni konec, ampak je samo pot proti nebu.« Vsem skupaj je zaželel, da se imajo lepo in radi med seboj. To namreč šteje. Na koncu je vsem zbranim podaril svoje novomašniške podobice, ki nosijo njegovo novomašniško vodilo ter jih še blagoslovil. Oskrbovanci doma pa so mu zahvalo izročili darilo in šopek sončnic.
Besedilo in foto: Miha Ulčar
Za sončno elektrarno potrebujemo dovolj veliko streho, ki je obrnjena v idealnem primeru proti jugu, lahko pa tudi proti JV ali JZ, ima naklon od 30 do 45° in tekom dneva ni osenčena z drevesi, sosednjimi objekti, dimniki ali antenami. Osenčeni paneli se namreč izklopijo in ne proizvajajo električne energije.
Kaj določajo novi predpisi?
V skladu z novimi predpisi lahko za samooskrbo z električno energijo na streho postavimo sončno elektrarno z največjo nazivno močjo 11 kVA. Obračunavanje proizvedene in porabljene električne energije se izvaja po sistemu Net mettering. To pomeni, da se viški proizvedene električne energije prek dvosmernega števca električne energije oddajajo v omrežje, v času nedelovanja sončne elektrarne pa potrebno električno energijo prevzamemo iz omrežja. Ob koncu leta naredimo obračun in če smo porabili več elektrike, kot je je proizvedla naša sončna elektrarna, plačamo samo to razliko. Če pa je naprava proizvedla več električne energije, kot smo je porabili, pa se ta presežek neodplačno prenese v last dobavitelja električne energije, s katerim imamo sklenjeno pogodbo o samooskrbi. Zato je smiselno, da izberemo ravno pravšnjo velikost sončne elektrarne, da bo pokrila našo letno porabo električne energije. V vsakem primeru pa plačamo fiksni postavki na računu za elektriko za Obračunsko moč ter Prispevek za SPTE in OVE.
Novi Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije določa, da mora sončna elektrarna zaradi preprečitve električnega udara v vsakem trenutku omogočati izklop iz distribucijskega omrežja električne energije in zagotavljati, da je v napravi v izključenem stanju zagotovljena mala napetost (ELV), ki je največ 50 V
izmenične napetosti oziroma največ 120 V enosmerne napetosti. Večina novejših optimizatorjev in razsmerni-kov to že omogoča. S tem novim predpisom se bistveno izboljšuje požarna varnost objektov s sončno elektrarno.
Zakaj sončna elektrarna?
S postavitvijo sončne elektrarne si v večini primerov lahko zagotovimo zelo visoko stopnjo energetske
Sončna elektrarna
neodvisnosti našega doma. V času, ko sije sonce in elektrarna proizvaja električno energijo, to energijo takoj uporabijo električni aparati v gospodinjstvu, višek energije pa oddamo v omrežje, kar beleži dvosmerni električni števec. V času mirovanja elektrarne pa potrebno električno energijo prevzamemo iz omrežja. V primeru izpada električnega toka v omrežju imamo svojo elektriko, če le sije sonce. Sončna elektrarna dokazuje našo ekološko pa tudi ekonomsko in tehnološko osveščenost.
Poleg subvencije Eko sklada (180 evrov za vsak kWp instalirane moči sončne elektrarne) in že omenjene uredbe, ki ureja to področje, je dobra novica tudi podatek, da so se cene modulov s sončnimi celicami ob hitrem
tehnološkem razvoju v zadnjih nekaj letih pocenile kar za okrog 70 %.
Če imamo možnost kreditiranja, se nam bolj splača odplačevati obroke kredita za sončno elektrarno in toplotno črpalko v enakem znesku, kot prej za kurilno olje in elektriko, kakšnih 9 ali 10 let, potem pa imamo elektriko in ogrevanje desetletja zastonj. Življenjska doba sončne elektrarne je 30 do 40 let, dobre toplotne črpalke pa okrog 25 let.
Več o paketu sončne elektrarne in toplotne črpalke
Za vse, ki v kratkem načrtujete vgradnjo sončne elektrarne, toplotne črpalke, ali pa kar obeh, podjetje Ter-maks pripravlja brezplačni izobraževalni seminar na temo Brezplačna elektrika in ogrevanje - s sončno elektrarno in toplotno črpalko. Predstavili vam bodo ponudbo sončnih elektrarn iz najboljših komponent na trgu, vseh najboljših toplotnih črpalk tipa zrak-voda ter vse prednosti istočasnega nakupa in energetske neodvisnosti domov z obema napravama. Predaval bo Robert Žibrik. Za prijavo udeležbe na seminarju v septembru pokličite na telefon 041 692 410 do srede, 6. septembra. Vabljeni!
OBČINA DOMŽALE
9B1LNI KLUB CiUTRi ï A MLADE DOMŽALE
BLIWANJE
PRlDRUil SE NAM 2 X MESEČNO IN BUKVA3 Z NAMI O RAZLIČNIH KNJlCiH
ZA MLfDE OD li. DO 50. LET
UVDDXO R Ejč A H : £ BO SEPTEMBRA 2 O 1 T '
L."r-n-[r u mi*dc DomiûÊt.wYwrczm-tfqjniiip.ii, inio iczm-dwrunl* v. 1	F£: Crnlir » nui, 01.'-?? Si CO. D JO Sit
Društva, sodelujte v akciji , NVO gre v šolo, naj vas osnovnošolci spoznajo
Izkoristite možnost in se v tednu otroka predstavite na domžalskih osnovnih šolah.
NVO gre v šolo je akcija, kjer šole za en dan odprejo vrata nevladnim organizacijam (društvom, zavodom in ustanovam), in vam omogočijo, da se predstavite učencem. Otroci bodo v času pouka spoznali vaše aktivnosti in dejavnost, ki jih izvajate. Akcija se bo izvajala na treh domžalskih osnovnih šolah:
OŠ Domžale v torek, 3. 10. 2017
OŠ Preserje pri Radomljah v sredo, 4. 10. 2017
OŠ Dob v četrtek, 5. 10. 2017
Nevladne organizacije ste pomemben akter v družbi, saj s svojim delom na področju kulture, izobraževanja, športa, varstva okolja, pomoči sočloveku in številnih ostalih področjih bogatite vsakdan v občini Domžale, spodbujate prostovoljstvo, medgeneracijsko učenje in prispevate k bolj kakovostnemu življenju v družbi. Pomembno je, da vaše aktivnosti in pomen delovanja spozna čim širši krog ljudi že v zgodnjih letih odraščanja, kar je tudi namen akcije NVO gre v šolo.
Vse zainteresirane nevladne organizacije iz občine Domžale vabimo, da se za sodelovanje v akciji prijavite prek spletnega obrazca, ki ga najdete na spletni straniwww.consulta.si/dejavnosti/nvo-gre-v-so-lo/. Prijave zbiramo do konca avgusta.
Z zanimivo in interaktivno predstavitvijo boste nevladne organizacije pri mladih vzbudile zanimanje za članstvo in spodbudile praktično učenje med mladimi, okrepilo pa se bo tudi sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem.
Koordinator akcije je Stičišče NVO osrednje Slovenije.
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo prek elektronske pošte
tjasa.kozlevcar@consulta.si oziroma po telefonu: 01 320 94 84.
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. septembra 2017.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. septembra 2017, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 20. septembra 2017, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 19. septembra 2017 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
novice
DRUŠTVO ZA MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE SINICA
VABI
na tečaje predelovanja oblačil in tekstila, ki se kopiči v domačih omarah
PROGRAM
Predelovali bomo tekstil v oblačila (za otroke in odrasle) in tekstilne izdelke (odeje, posteljnino, nahrbtnike, torbe). Na tečaju bodo udeleženci usvojili teorijo in praktična znanja o tehnikah kopiranja in risanja krojev, krojenja, ročnega in strojnega šivanja ter spoznali delovanje in uporabnost šivalnega stroja. Program vam nudi znanja, ki bodo povečala vaše možnosti za delno samooskrbo pri predelovanju in izdelovanju uporabnih izdelkov iz tekstila. Naš cilj je povezovati mlade z odraslimi, da skupaj usvojijo znanja za predelovanje tekstila, zmanjšujejo količino odpadkov in dolgoročno prispevajo k varovanju našega okolja. Od kandidatov ne pričakujemo predznanja, zaželen je šivalni stroj, ki pa ni pogoj za udeležbo.
ZAČNEMO
V skupino se lahko vključite kadarkoli, izberite čas in lokacijo, ki vam ustreza.
Termini: september, oktober, november, decembe
Menačenkova domačija: ponedeljek in četrtek od 8.30-12.30 Šivalnica Dragomelj: ponedeljek in sreda od 16.00-20.00 Osnovna šola Dragomelj: torek od 16.00-20.00 Župnija Domžale: petetk od 15.45-19.45
KDO SE LAHKO PRIJAVI
Brezplačno udeležbo (5 srečanj po 4 ure) občanom financira Občina Domžale (dokazovanje s potrdili) in je namenjena mladim (osnovnošolcem, dijakom in študentom iz Občine Domžale) iz ranljivih skupin. So iz družin, ki so pod 4. dohodkovnim razredom, ki nimajo ali pa imajo nizke dohodke in so v slabem materialnem stanju.
Zaposleni - 2 meseca (32 ur) / 192 evrov Osnovnošolci - 2 meseca (32 ur) / 100 evrov Študentje in upokojenci - 2 meseca (32 ur) / 150 evrov Sprejemam Coworking najem s svetovanjem - 1 ura / 10 evrov (s predhodnim dogovorom po telefonu)
PRIJAVITE SE
Telefonska številka: 068 602 136, e-naslov: sinica.jozi@gmail.com
, Vabilo ,
uprava za obrambo Ljubljana bo skupaj z Občino DomzaleinSJovenško vojsko izvedla sežnTImte^ I vojaških,obveznikov občin Domžale, Luk&fiča, is^N/ičravceT^ijaško dolžnostjo.
r^^ezna n1te^Do^otel<a la >tešmTSovem'park£29.9.2017 y od 10.00 ure dajje.*BodočiVojaškrob\7ezn1ki 'j lobodo seznanjeni z zakonskimi obvezno^frifiijn ' možnostmi sodelovanja s SV. Sledil rbo,ogle'd¿-t* vojaške tehriikš^in opreme Slovenske vojske * sodelovanju s Civ^oizaščitb^&Bfcine Domžale inv Centrom z^Saščitčln reševanj^Domžale:
JLMBSspr mmsjt
Vljuano vabljeni vsi Hrzavljahi ¡^državljanke RS letnik 1999 in vsi osthupki vašdo^tekzariir^a.
UO Ljubljana OBČINA DOMŽALE

Delitev prehranskih paketov in praška: pomagamo ob začetku šolskega leta
Iz vsebinskih letnih poročil Območnega združenja Rdečega križa Domžale za pretekla leta smo se lahko prepričali, da naša in sosednje občine, ki jih s svojim delom pokrivajo prostovoljci Rdečega križa, posebno skrb namenjajo pomoči socialno ogroženim družinam in občanom. Teh namreč tudi na našem območju ne manjka, zato imajo prostovoljci kar veliko dela, ko po posameznih območjih spremljajo tovrstne probleme in jim skušajo pomagati, posebej to velja za socialno ogrožene družine z otroki. Dobrodošla je vsakršna pomoč, letošnje poletje pa je zanjo poskrbel Rdeči križ Slovenije, ki je v juliju po območnih enotah poslal 16.000 enotnih prehranskih paketov in 48 ton pralnega praška. Ta bodo omenjeno pomoč, v sodelovanju s predanimi prostovoljci, namenila socialno ogroženim posameznikom in družinam, ki živijo v Sloveniji. RKS je pomoč zagotovil iz namenskih sredstev FIHO 2017.
Kot nam je povedala Majda Mernik, sekretarka OZRK je tudi Območno združenje v juliju prejelo 346 pre-hranskih paketov in ravno toliko 3-ki-logramskega praška. Nekaj so že razdelili, ostalo bo razdeljeno konec avgusta oziroma v septembru. Prav tako v septembru pričakujejo tretjo doba-
vo hrane iz EU Sklada (moka, riž, olje, testenine, pelati in konzerviran fižol, mleko), ki jo bodo prav tako razdelili do konca letošnjega leta. Trenutno je hrane za vse, ki jo potrebujejo, dovolj, saj nimajo pomanjkanja.
Naše območno združenje Rdečega križa pa je poskrbelo, da je v avgustu v projektu Pričarajmo nasmeh brezplačno letovalo deset socialno ogro-
ženih otrok. Projekt je del humanitarne dejavnosti trgovske verige TUŠ. Območno združenje Rdečega križa Domžale je tudi letos v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale omogočilo desetim otrokom prijetno počitniško letovanje na Krku.
Za mnoge starše veliko težav pomeni tudi začetek šolskega leta, saj je za mlade nadebudneže treba kupi-
Domžalske znamenitosti del lova na zaklad
V kampanji za promocijo destinacij in ponudbe v regiji Osrednja Slovenija se Domžale lahko pohvalijo s kar dvema znamenitostma, ki se potegujeta v lovu na zaklad. Cilj projekta je, da ne le tujim, ampak tudi domačim gostom približamo zanimivosti, ki si jih lahko ogledajo v naših krajih. V kampanji, ki poteka vse do novembra, lahko s predlogi sodelujete tudi vi. Kako? Izberete enega od krajev iz seznama, fotografirate, kar vas navduši, objavite fotografijo na Instagramu in dodate #CentralSlovenia ter označite lokacijo.
Na seznam se je uvrstil tudi Sla-mnikarski muzej v Domžalah, kjer sredi našega mesta spoznavate značilnosti te rokodelske obrti. Razstavljene so zbirke slamnikov, slamnikarski predmeti, pripomočki, orodja, naprave, fotografije, dokumenti in zgodbe ljudi, lahko pa se sprehodite tudi po tematski poti Sprehod med tovarnami slamnikov. Kulinarično ponudbo Domžal od letos dalje dopolnjuje restavracija Stara fabrka, kjer se z ambien-tom in imeni jedi ozirajo v preteklost, na meniju pa boste našli hamburger-
ti knjige, zvezke, delovne zvezke, tudi šolske torbe, pisala, treba bo plačati nove položnice, pa tudi kakšno novo oblačilo ali obutev pride prav. Zato je Območno združenje RKS Domžale že med poletnimi meseci razmišljalo o pomoči socialno ogroženim družinam pri nakupu šolskih potrebščin za osnovne in druge šole. V ta namen so v sodelovanju z Mladinsko knjigo zagotovili ugodnejši nakup šolskih potrebščin. Družinam, ki imajo šoloobvezne otroke in so se znašle v socialnih stiskah, bodo razdelili bone MK v vrednosti 5.810 evrov.
Rdeči križ Slovenije, ki v letošnjem letu obeležuje 151-letnico izvajanja humanitarnega poslanstva in skrbi za najbolj ranljive, in skrbi zanje, hkrati pa je njegova zgodovina in sedanjost zgodba o požrtvovalnosti, preudarnosti, ponižnosti, solidarnosti in modrosti, septembru pripravlja 10. dobrodelni koncert Rdečega križa Slovenije. Na koncertu bodo nastopili številni slovenski umetniki, zbrana sredstva pa bodo polepšala dneve najbolj ranljivim skupinam in posameznikom. Dobrodošli, da z nakupom vstopnice za koncert nekomu v svoji bližini spremenite svet na bolje!
Vera Voiska Foto: RKS
je in druge sodobne jedi ter lokalni izbor piva. Ljubitelji etnologije vabljeni tudi v Menačenkovo domačijo, ki skozi avtentične postavitve predstavlja nekdanje življenje kmečko-obrtniške družine.
Prav tako na našo občino meji še ena osrednjeslovenska znamenitost -Arboretum Volčji Potok. »Cvetje je vedno fotogenično in največ ga boste našli v največjem slovenskem botaničnem parku, v Arboretumu Volčji Potok, ki je zanimiv v vseh letnih časih. Tam boste našli kar3500 različnih rastlinskih vrst! Na igralih ter ob dinozavrih in kitih se bodo zabavali tudi otroci,« lahko izvemo v opisu znamenitosti.
Torej, če ne veste, kaj bi si v domačem kraju ogledali, lepo vabljeni, da obiščete eno od naših zanimivosti. Lahko pa se podate na raziskovanje tudi drugih lokacij na seznamu: Pol-hograjska graščina, Velika planina, Županova jama, Zbiljsko jezero, razgledni stolp na Planini nad Vrhniko, Pustolovski park Geoss, grad Bogen-šperk ali veslate po Ljubljanskem barju do Tromostovja.
Mateia Kegel Kozlevčar
Vabljeni
na Sejem rabljenih stvari oziroma veliko garažno razprodajo v Radomljah
v soboto, 23. septembra, med 9. in 13. uro
(v primeru dežja se dogodek prestavi na soboto, 30. 9. 2017)
Rabljene osebne predmete bomo prodajali, kupovali, menjali ali podarjali pred Kulturnim domom Radomlje. Če želite na garažni razprodaji svoje rabljene predmete razstaviti tudi sami, se prijavite na naslov: td.radomlje@gmail.com (število mest je omejeno!).
Več informacij o dogodku bo sproti objavljenih na strani: garazna-razprodaja.blogspot.si.
»Diagnoza: vse bo v redu.«
Martina Ajd Bežan, mag. farm., Lekarna Domžale
»t

T
Dežurni lekarn
MESTNE LEKARNE
jmjM^m
Lekarna Kamnik Lekarna Domžale
od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017:
sob, ned in prazniki: 17.00 - 20.00 ned in prazniki: 9.00 - 12.00
Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si
43QN-
20. sezona
2017/18
GLEDALIŠKI
£
KONCERTNI
GLASBENO SCENSKI
ZAKAJ VPISATI ABONMA?
•	do 50 % cenejše obiskovanje prireditev
•	brezplačno prejemanje gledaliških, koncertnih in filmskih listov v tednu pred abonmajsko prireditvijo
•	stalni abonentski sedeži
•	brezplačno otroško varstvo pri gledališkem abonmaju RDEČI
•	popusti pri nakupu vstopnic za ostale prireditve v organizaciji KD Franca Bernika Domžale
•	40% popust pri nakupu vstopnic za Mestni kino Domžale za imetnike filmskih abonmajev
KJE IN KDAJ VPISUJEMO ABONMAJE?
Vpisovanje bo potekalo v preddverju KD Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61), vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob
sobotah samo v dopoldanskem času).
VPIS DOSEDANJIH ABONENTOV
•lod četrtka, 7. septembra, do vključno ponedeljka, 17. septembra - abonenti, ki želite obnoviti svoj lanskoletni abonma; v tem terminu lahko obnovite svoje dosedanje sedeže •Isreda, 13. septembra - abonenti, ki želite zamenjati svoj stalni sedež
VPIS NOVIH ABONENTOV
•lod četrtka, 14. septembra, do vključno torka, 19. septembra
cenik abonmajev
VPIS ABONMAJEV NA DALJAVO
Abonma lahko vpišete tudi na daljavo, plačilo pa izvedete preko položnice ali preko internetnih plačilnih poti. Vaše želje za podaljšanje abonmaja, spremembo sedeža ali za vpis novega abonmaja nam sporočite preko internetnega obrazca na www.kd-domzale. si. Več informacij o tej obliki vpisovanja dobite tudi na telefonski številki 01/722 50 50 (Simona Urankar).
VPISOVANJE OTROŠKIH ABONMAJEV
Otroške abonmaje za vrtce in šole bomo vpisovali v mesecu septembru v sodelovanju s šolami in vrtci. Otroci predstave obiskujejo v dopoldanskem času v sklopu svoje vrtčevske skupine ali šolskega razreda. Račun za abonma izstavlja KD Franca Bernika Domžale vsakemu staršu posebej. Informacije o vpisu lahko dobite tudi preko elektronske pošte jure@kd-domzale.si ali preko telefona 01/722 50 50 (Jure Matičič).
informacije
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, 1230 Domžale tel.: 01/722 50 50
blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
ZA SEZONO 2017/18	GLEDALIŠKI, koncertni, glasbeno-scenski (6 prireditev)	FILMSKI P0N/PET; DOPOLDANSKI (8 projekcij)
cena posamezne vstopnice	16, 18, 20 €	4,50 €
abonma podjetja, društva, JZ (naročilnica)	78 €	34 €
abonma (takojšnje plačilo)	72 €	31 €
abonma (plačilo na 2 obroka)	79 €	
abonma upokojenci (takojšnje plačilo)	68 €	28 €
abonma upokojenci (plačilo na 2 obroka)	74 €	
ab. študenti, brezposelni (takojšnje plačilo)	42 €	18 €
ab. študenti, brezposelni (plačilo na 2 obroka)	55 €	
STAROMODNA KOMEDIJ A
GLEDALIŠKI
Šest izbranih predstav slovenskih profesionalnih
gledališč. oranimi I rumeni I rdea I zeleni
JEKLENE MAGNOLIJE
| RAZGLEDNIC	:e ali ...
Hr^ o	
STARI KLOVNI Jj	
P	Mu.» 1 r
PLOD TIŠINE	
KDO SEM ...?
OTROŠKI ABONMA - SOBOTNA MATINEJA (6 predstav)
24 €
Davek na vstopnice in abonma za filmske predstave je obračunan v višini 9,5 %. Davek na ostale vstopnice ni obračunan na osnovi 13. točke 26. člena Zakona o DDV.
Popusti: Podjetja, javni zavodi in društva imajo pri hkratnem nakupu več kot 10 različnih abonmajev, vključno s filmskimi abonmaji, na celotno vrednost abonmajev, priznan dodaten 5 % popust.
Posebne ugodnosti za invalidne osebe
Gibalno oviranim invalidnim osebam (vezanim na invalidski voziček) nudimo 100 % popust - zaradi prostorske omejitve je možno na posamezni prireditvi sprejeti le 3 osebe na invalidskih vozičkih. Ostalim invalidnim osebam nudimo 50 % popust pri nakupu vstopnic.
	" _ - - i 3r rM
	Vi müh
SUVENIRJI, SPOMINI IN	
PREOBRAZBE	
1
2
3
4
Aleksej N. Arbuzov STAROMODNA KOMEDIJA
Očarljiva komedija o ljubezni v zrelih letih, s katero se od odrskih desk poslavlja igralka Milada Kalezic. komedija / SNG Maribor
režija: Ajda Valcl / igrajo: Milada Kalezic, Bojan Maroševič
Robert Harling
jeklene magnolije
Komična melodrama o šestih ženskah, ki vsaka po svoje rešujejo svoje probleme in dokazujejo, da so pogosto močnejše od moških.
komična melodrama / Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
režija: Katja Pegan / igrajo: Nataša Tič Ralijan, Maja Nemec, Helena Peršuh, Mojca Partljič, Lara jankovič, Anja Drnovšek
Thomas Bernhard PRED UPOKOJITVIJO
Drama o nemški duši, trikratna nagrajenka lanskoletnega Borštnikovega srečanja: za režijo, igro (Vesna Jevnikar) in celostno vizualno podobo. drama / Mestno gledališče Ptuj
režija: Mateja Koležnik / igrajo: Borut Veselko, Darja Raichman, Vesna jevnikar
Christina Clemente DRUŽINSKI PARLAMENT
Tragikomedija, ki se konča točno tako, kot se pravkar končuje zgodba slovenskega plemena in njegovih družin. tragikomedija / Mestno gledališče Ljubljana
režija: Primož Ekart / igrajo: Lena Hribar, jernej Gašperlin, jožef Ropoša, Tanja Dimitrievska, Domen Valič
Simona Hamer
RAZGLEDNICE ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni
Z Grumovo nagrado za leto 2017 nagrajeno dramsko besedilo je raziskovanje in upovedovanje sveta skozi žensko perspektivo. drama / SNG Drama Ljubljana
režija: Ajda Valcl / igrajo: Polona juh, Saša Pavček, Nina Valič, Barbara Žefran
Matei Visniec STARI KLOVNI
Nostalgična črna komedija, ki skozi komično formo osvetljuje globoko eksistencialno stisko ostarelih brezposelnih klovnov. črna komedija / SNG Nova Gorica
režija: Saša Jamnik / igrajo: Iztok Mlakar, Gojmir Lešnjak - Gojc, Radoš Bolčina
KONCERTNI
Vrhunski koncerti klasične glasbe pod umetniškim vodstvom Mateta Bekavca.
5
6
1 2
3
4
5
6
plod tišine
Človeški glas in glas instrumenta v dialogu ...
program: Tavener, Ešenvalds, Vasks, Schubert, Misson, Makor izvajalci: Komorni zbor Dekor, Petra Grassi, Jaka Stadler, Maruša Bogataj, Matjaž Bogataj, Gea Pantner, Mate Bekavac
KLJUB VSEMU REČEM ŽIVLJENJU DA
Glasba kot osvobajanje iz dna.
program: Klein, Krasa, Schulhoff, Vasks, Cannon, Goîijov izvajalci: William Hagen, MaireadHickey, Gareth Lubbe, Santiago Canon Valencia, Mate Bekavac
DOM, SLADKI DOM
Ljudska glasba - moj sopotnik, navdih in tolažba.
program: Berio, Peternel, Britten, Brahms, Habe, Misson, Mauko, Schulhoff, Stravinski
izvaj alci: Nuška Drašček, Aco Biscevic, Irena Kavčič, AljažBeguš, Gea Pantner, Miha Firšt, Maruša Bogataj, Anja Gaberc, Jože Bogolin, Mate Bekavac
KDO SEM ...?
Prestižni festival z bližnjega vzhoda na turneji, s postajo na domžalskem odru.
program: Weber, Misson, Mauko, Firšt izvajalci: abonmajski ansambel in Mate Bekavac
LETNI ČASI ...
Letni časi kot simbol minljivosti, prebujanja, ponovnih rojstev in cikličnosti življenja. V klasični in jazzovski govorici.
program: Vivaldi, Piazzolla, Čajkovski, standardi v obdelavi Jake Puciharja izvajalci: abonmajski orkester, Mate Bekavac, Nina Strnad, Nuška Drašček
SUVENIRJI, SPOMINI IN PREOBRAZBE ...
Srečanje mojstrstva, genialnosti in vztrajnosti.
program: Čajkovski, Strauss, Schönberg, Herrmann izvajalci: varovanci akademije iz Kronberga, Mate Bekavac
	
ZORAN PREDIN in MATIJA DEDIČ ^	
		ft ms ■
		T JS
\	.y	■ k.
		i4 £SJ J fe
JANI KOVAČIČ in		
ANA PUPEDAN		i — BS*
aJE h
_íjp^
RDEČA KAPICA
GLASBENO SCENSKI
Zabavni trenutki med glasbo, kabarejem, gledališčem in vsem,
kar se zgodi vmes. _Prvi I drugI
1
2
3
4
5
ZORAN PREDIN in MATIJA DEDIČ »Sledi v svili«
Koliko koncertov bi morali obiskati, da bi lahko slišali svoje najbolj priljubljene pesmi, ki si jih vsa ta leta prepevate pod tušem? Nostalgično nežen večer dveh glasbenih mojstrov.
koncert / nastopajo: Zoran Predin [vokal], Matija Dedič [klavir], Danilo Ženko [klaviature], julija Vedlin, Anja Klarič [spremljevalni vokali)
Po predlogi Gorana Vojnovica ČAKALNICA
Skrivnosti polna čakalnica za onostranstvo. fantazijska komedija / SITI Teater, Ljubljana
režija: Matjaž Latin / igrata: Lado Bizovičar, janez Hočevar Rifle
JANI KOVAČIČ in ANA PUPEDAN »Besne pesmi«
Prigodnice za vsakdanjo rabo.
koncert / nastopajo: jani Kovačič [vokal, kitara), zasedba Ana Pupedan
LARA JANKOVIČ »Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?«
Koncert pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraštva, pesmi o miru, svobodi, sožitju, ljubezni in ... strpnosti.
koncert / nastopajo: Lara jankovič [vokal], Ravi Shresta [kitara], Tilen Stepišnik [kitara]
Peter Quilter GLORIOUS!
Resnična zgodba o najverjetneje najslabši sopranistki vseh
časov, Florence Foster Jenkins.
glasbena komedija / Drama in Opera SN G Maribor
režija: Krešimir Dolenčič / igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Žan Koprivnik, Alojz Svete, Milada Kalezič, Guadalupe Barrientos, Irena Mihelič
SVETLANA MAKAROVIČ z gosti »Mačje oči«
Nepozaben večer šansonov, ki ga bo s posebnimi gosti pričarala Svetlana Makarovič, kot je še ne poznate.
večer šansonov / nastopajo: Svetlana Makarovič [vokal, povezovanje], joži Šalej [klavir], jelena Ždrale [violina], Blaž Celarec [tolkala], Nino de Gleria [kontrabas] in gosti
OTROŠKI
Šest sobotnih lutkovnih in igranih predstav ter filmov za najmlajše gledalce.
Jose
Afriško sone
igrano-lutkovni muzikal / Gledališče MalihVelikih
režija: jose / nastopajo: jose, Peter Nzobandora, Tina Sovič
2	in nagajivi predmeti
kratki animirani filmi, premiera
režija: Kolja Saksida / scenarij: Marko Bratuš, Kolja Saksida / avtorja glasbe: Miha Šajina, Borja Močnik
Po motivih bratov Grimm
R^&beča kapica
lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-Fru
režija in priredba: Fru-Fru / nastopata: Irena Rajh Kunaver, Marjan Kunaver
Bf	!	•
O TELESU IN	DUŠI	
NAJTEMNEJŠA URA
6
1
SLAVNO NESLAVNA FLORENC	E
h k	
1 RDEČA ŽELVA	
3
4 Mdtd Pu
ISICKA IN DRUGE PRAVLJICE
	m I ■ ^n
KDO JE SEŠIL CESARJU NOVA OBLAČILA	
5
6
lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Pupilla
režija: Rita Bartal Kiss / nastopata: Petra Kavaš, Vitomir Vratarič
Francis Pulenc
Lisička in druge pravljice
kratki animirani filmi z ustvarjalnimi delavnicami
Čas za netopirje, Miriam in izgubljeni pes, Glavo pokonci!, Tiger, November, Majcena lisička, Neumiti pingvin, Rokavička
Po motivih H. C. Andersena
^^do je sei cesarju nova oblačila
igrano lutkovna predstava / Slovensko stalno gledališče Trst
režija: Tadej Pišek / lutke: Dennis Katzman / igrata: Romeo Grebenšek, Luka Cimprič
FILMSKI
Večne klasike in filmi, ki so zaznamovali svetovna festivalska platna.
ponedeljek | petek
1 2
3
4
5
6
7
8
AMERIŠKA LJUBICA
Surovo in neolepšano, a hkrati lirično in upanja polno popotovanje po robovih ameriške družbe pripoveduje zgodbo mladega dekleta, ki »najde ljubezen na brezupnem kraju«.
film ceste / American Honey / režija: Andrea Arnold / 2016, GB, ZDA
NISEM TVOJ ZAMOREC
Globoko oseben, ganljiv in poetičen, a kot britev oster filmski esej prikaže Ameriko skozi oči ikone gibanja za pravice temnopoltih, karizmatičnega in vizionarskega Jamesa Baldwina.
dokumentarni film / I Am Not Your Negro / režija: Raoul Peck / 2016, ZDA
NEBO NAD BERLINOM
Ena od največjih klasik sodobnega filma, Wendersova lirična zgodba o angelu, ki se zaljubi v lepo cirkusantko in se v imenu ljubezni odpove nesmrtnosti ter zaživi kot človek.
drama / Der Himmel über Berlin / režija: Wim Wenders / 1987, FR, DE
KVADRAT/»THE SQUARE «
Ostra satirična drama postavlja zrcalo času, v katerem živimo, raziskuje duh skupnosti in potrebo bogatega posameznika po egocentrizmu v vedno bolj nesigurnem svetu.
komična drama / The Square / režija: Ruben Östlund / 2017, SE, DE, FR, DK
O TELESU IN DUŠI
Nenavadna zgodba para, ki ljubezen začne v skupnih sanjah in jo potem skuša preseliti v pravo življenje. / Zlati medved, Berlinale 2017 romantična drama / Estrol es lelekrol / režija: Ildiko Enyedi / 2017, HU
MOŠKI NE JOČEJO
Skupina veteranov balkanske vojne iz različnih držav se zbere na skupni terapiji pod vodstvom slovenskega psihologa in rezultati so takšni kot bi pričakovali ... ali pa ne? / Posebna nagrada žirije, Karlovy Vary 2017
drama / Muškarci koji ne plaču / režija: Alen Drljevic / 2017, BIH, SI, HR, DE
NAJTEMNEJŠA URA
Resnična zgodba o Churchillovem nasprotovanju mirovnim pogajanjem z Nemčijo in napovedi vojne, ki se bo končala z zmago »za vsako ceno«. biograf. zgodovinska drama / Darkest Hour / režija: joe Wright / 2017, GB
PO NEVIHTI
Hirokazu Kore-eda v značilnem, lahkotno komičnem slogu obravnava odnos med starši in otroki kot ključ do trajne sreče v človekovem življenju.
drama / Umi yori mo mada fukaku / režija: Kore-eda Hirokazu / 2016, jP
FILMSKI DOPOLDANSKI
Dopoldanska srečanja za starejše ljubitelje filmske umetnosti.
1 2
3
4
5
6
7
8
SLAVNO NESLAVNA FLORENCE
Meryl Streep in Hugh Grant v zgodbi o najslabši sopranistki vseh časov, ki pa je zaradi svojega nenavadnega nastopa vseeno zaslovela. biografska komična drama / Florence Foster jenkins / režija: Stephen Frears / 2016, Velika Britanija
RDEČA ŽELVA
Presunljiva, poetična animirana alegorija o večnem kroženju življenja, človekovi povezanosti z naravo ter globokih vezeh družine in ljubezni v de Witovem edinstvenem minimalističnem slogu in produkciji slovitega japonskega studia Ghibli.
animirani film / La Tortue rouge / režija: Michael Dudok de Wit / 2016, Francija, Belgija, japonska
LOV NA DIVJAKA
Duhovit in ganljiv film o nenavadnem prijateljstvu med uporniškim najstnikom in čemernim ostarelim vdovcem, ki ju splet okoliščin združi v nepozabni pustolovščini.
pustolovska komedija / Hunt for the Wilderpeople / režija: Taika Waititi / 2016, Nova Zelandija
ČUDO
Topla in navdihujoča zgodba o dečku z redko obrazno boleznijo, ki s petim razredom začne prvič hoditi v redno šolo.
drama / Wonder / režija: Stephen Chbosky / 2017, ZDA
VIKTORIJA IN ABDUL
Vladanja naveličana angleška kraljica Viktorija sklene nenavadno prijateljstvo z mladim indijskim služabnikom Abdulom Karimom. biografska zgodovinska drama / Victoria and Abdul / režija: Stephen Frears / 2017, Velika Britanija, ZDA
RDEČI PES: MODRI
Zabavna zgodba o družini, avanturi in prijateljstvu med mladim fantom in edinstvenim potepuškim psom, ki je postala avstralska legenda. družinska komedija / Red Dog: True Blue / režija: Kriv Stenders / 2016, AU
POSLEDNJA PLAŽA
Priljubljena tržaška mestna plaža. Njena posebnost: zevajoča bela stena, ki še danes ločuje moške od žensk. Redni obiskovalci, večinoma upokojenci, si dneve krajšajo s pripovedovanjem vsakodnevnih prigod, zgodb in spominov. dokumentarni film / L'ultima spiaggia / režija: Thanos Anastopoulos, D. Del Degan / 2016, Italija, Grčija, Francija
PO NEVIHTI
Hirokazu Kore-eda v značilnem, lahkotno komičnem slogu obravnava odnos med starši in otroki kot ključ do trajne sreče v človekovem življenju.
drama / Umi yori mo mada fukaku / režija: Kore-eda Hirokazu / 2016, jP
14 I slamnik
DRUŠTVA
ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Poročilo o delu
Rahlo naivno smo preskočili julijsko številko Slamnika, misleč, da se poleti ne bo kaj dosti dogajalo in ne bo kaj pisati. Lahko bi vedeli, da se takšno razmišljanje hitro maščuje. V obdobju zadnjih dveh mesecev smo skupno posredovali kar 89-krat. Zanimivo, ponoči ravno tolikokrat kot podnevi. Obdobje se je začelo z neurjem, ki je v noči z 28. na 29. junij podiralo drevesa in odkrivalo strehe.
Največji delež naših posredovanj praviloma zajemajo prometne nesreče. Kar 35 jih je bilo, dvanajst izmed njih na ,našem' avtocestnem odseku. Vse od same ustanovitve CZR Domžale oziroma celo vsaj tam od začetka leta 2016 nismo zabeležili prometne nesreče s smrtnim izidom. Zal je trajalo le do letošnjega julija, ko smo v manj kot mesecu dni posredovali v kar štirih takšnih nesrečah. Najbolj tragična med njimi se je pred nekaj dnevi zgodila na železniškem prehodu na Rodici.
Razen ene so se vse nesreče s telesnimi poškodbami zgodile na lokalnih cestah. Kar 30 oseb je potrebovalo zdravniško pomoč, med njimi sedem kolesarjev in štirje motoristi.
Vroče in suho poletno vreme je bilo vzrok, seveda poleg običajnih malomarnosti, nepazljivosti in zagotovo tudi zlonamernosti, da smo posredovali v 23 požarih. Večinoma je šlo za manjše intervencije, pogosto travniške požare in v dveh primerih za goreče komunalne zabojnike. Bilo pa je tudi nekaj takih, ki so povzročili večjo materialno škodo, enkrat celo opekline. Najbolj izstopata dva požara - kjer je bila pomoč prostovoljnih gasilcev praktično nujna -če smo iskreni, smo mi pomagali njim. Na deponiji komunalnih odpadkov v Dobu je prišlo do samovžiga, a je bil s hitrim posredovanjem pogašen in preprečen vpliv na okolje. V Hrastniku pri Moravčah je udar strele v hlevu zanetil ogenj, s katerim so se borili gasilci Gasilske zveze Moravče, PGD Studenec, PGD Domžale - mesto in šest gasilcev CZR Domžale s tremi vozili, tudi z avtolestvijo.
Iz ZD Domžale so nas prosili za tehnično pomoč, ko se je nekega julijskega večera malo po 23. uri občanki ukleščil prst v palični mešal-nik. Reševalcem iz NMP ZD Domžale smo devetkrat pomagali pri daljšem prenosu obolelih in nepokretnih oziroma poškodovanih oseb do reševalnega vozila, med drugim tudi mlajše osebe, ki je padla s konja med jahanjem vzdolž Kamniške Bistrice.
S pomočjo avtolestve smo z drevesa pomagali mačku. Odprli smo nekaj vrat ter zaprli tri puščajoče vodovodne ventile. Ker je ravno obdobje obnovitvenih del, svetujemo, da ste doma, ko se z vodo polni sistem vašega centralnega ogrevanja, da lahko hitro odreagirate ob puščanju cevi ali ventilov ter tako preprečite nepotrebno škodo.
Vabimo vas, da naše delo ažurno spremljate na spletni strani www. czrdomzale.si in na naši facebook strani. Zelimo vam prijetne zadnje tedne poletja.
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Nikoli in nikdar ne bomo pozabili Utrinki iz zgodovine
Slovesnost ob obletnici požiga zlatopoljskih vasi in Korena
DRUŠTVA IZGNANCEV DOMŽALE Na
območju nekdanje občine Domžale je bilo veliko dogodkov, povezanih z drugo svetovno vojno, ki jih nikoli in nikdar ne bomo pozabili. Posebej tragični so bili požigi in izgnanstva celih vasi, ki jih je okupator prizadejal vasem v zdajšnji občini Lukovica in Moravški dolini. Okupator je namreč 7. julija 1942 požgal vas Koreno in v enem od poslopij v ognju usmrtil tudi 16 domačinov. Drugega avgusta je zagorelo 120 domov v zlatopoljskih vaseh, od koder je bilo v izgnanstvo odpeljanih več kot 220 ljudi.
Ob 75-letnici požiga zlatopoljskih vasi in Korena je Zveza borcev Lukovica ob pomoči Občine Lukovica, Športnega društva Zlato Polje ter krajanov in krajank pripravila 12. avgusta 2017 spominsko slovesnost med vedno prijaznimi Zlatopoljci na športnem igrišču v Podgori.
Za prireditev so značilni številni prapori borčevskih organizacij, veteranov vojne za Slovenijo 1991 ter društva Sever, sodelovala pa je tudi slovenska vojska. Govorniki in izvajalci kulturnega programa so nas vrnili 75 let v preteklost, ko so gorele zlatopoljske vasi in Koreno. Med gosti je bil dr. Milan Br-glez, predsednik Državnega zbora RS, tudi slavnostni govornik, dr. Franci Kri-žanič, podpredsednik slovenske borčevske organizacije, župana občin Luko-vica in Moravče, drugi gostje, predstavniki borčevskih organizacij sosednjih občin, številni borci in izgnanci ter krajani in krajanke, vse skupaj pa sta ob začetku slovesnosti pozdravila gostitelja, Marjan Križman, predsednik Zveze borcev Lukovica, in Sašo Štiftar, predsednik KS Zlato Polje, in zaželela vsem prijetno soboto v Zlatem Polju. Prisotne je pozdravil tudi Jože Kveder, predsednik Društva izgnancev Domžale, vsi prisotni pa so pozorno prisluhnili slavnostnemu govorniku dr. Milanu Brgle-zu, predsedniku DZ RS Slovenije. V govoru je najprej na kratko predstavil dogodke pred 75 leti v zlatopoljskih vseh in Korenu ter spomnil, da življenja in trpljenje vseh prizadetih ni bilo in tudi v
prihodnje ne sme biti zaman. Posebej je poudaril pomen upora z razlogom, ki je danes enako aktualen kot nekoč, le da se zdaj moramo upirati z besedami, poslušanjem in slišanjem, predvsem pa se nikoli ne smemo pozabiti spominjati dogodkov, ki so nam prinesli svobodo in samostojno domovino, ter si vsi prizadevati, da ne bo nikoli več vojne. Na dogodke izpred 75 let nas je ob koncu govora spomnil tudi s Kajuhovi-mi besedami: »Veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti...«
Konec septembra bo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale slovesnost, na kateri bodo člani in članice Društva upokojencev Domžale, kar nekaj let jih že vodi Nande Starin, praznovali svoj 70. rojstni dan.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE
Slovesnost bo priložnost za obujanje spominov, hkrati pa tudi za zahvalo vsem, ki so s svojim delom prispevali k uspešnosti društva. To je za svoje sedem desetletij dolgo uspešno delo letos prejelo tudi priznanje Občine Domžale. Že v prejšnji številki smo obudili spomine na nekatere pomembne datume iz zgodovine in začetkov združevanja upokojencev in
lahko pohvalimo, da imamo društva upokojencev, nekatera že kar z nekaj-desetletno tradicijo tudi v posameznih krajevnih skupnostih in to zelo delavna. Kljub bistvenemu zmanjševanju števila članstva pa je delo domžalskega društva potekalo naprej. Ivan, Redenšek, Jernej Lenič, Peter Zule, Rudolf Božič, Rudi Bodljaj, Nada Gostič, Ivan Bolhar, Janez Cerar, ki je funkcijo predsednika opravljal prav
Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora RS
Zveza borcev Lukovica je podelila trem prizadevnim članom srebrna priznanja. V kulturnem programu so sodelovali Godba Lukovica, Veterani vojne za Slovenijo 1991, Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica pod vodstvom Igorja Velepiča ter recitatorji in harmonikarji.
Prijetno sobotno dopoldne se je nadaljevalo z druženjem in s spomini na preteklost, trpljenje, ki so ga preživeli, in veselje ob vrnitvi v domovino, čeprav na požgane domove, beseda pa je tekla tudi o aktualni situaciji, vse pa je prevevala iskrena želja: nikoli več vojne!
Vera Vojska
Skupinska fotografija z nepozabnim prof. Stanetom Habetom, ki je Društvu upokojencev Domžale poseben početa pustil na kulturnem področju.
Izlet homških koscev
Tradicionalni enodnevni izlet po Sloveniji
njihovih dejavnosti, ki so za društvo pomembne še danes.
Že dejstvo, da društvo obstaja in neprekinjeno dela že sedem desetletij, kaže, da so ga v zgodovini vodili ljudje, ki jim ni bilo vseeno, kako starejši preživljajo svojo jesen življenja. Od tod tudi njihova prizadevanja in včasih prav konkretna pomoč pri urejanju varstva starejših v domovih, velik uspeh je bila tudi pridobitev stanovanj za upokojence, ki jih še zdaj le-tem, glede na potrebe in možnosti, zagotavlja posebna komisija, ob tem pa je bila v vseh obdobjih prav pomoči socialno ogroženim upokojencem namenjena posebna skrb, ki so jo pogosto povezovali tudi s sodelovanjem s Centrom za socialno delo Domžale.
Prvih nekaj desetletij je Društvo upokojencev Domžale delovalo na območju sedanjih petih občin ter imelo kar nekaj tisoč članov in razvejano mrežo, ki se je pozneje - po ustanovitvi društev upokojencev v posameznih občinah, razdelila, danes pa se
ob 50-letnici društva, ter Vinko Pe-celj in že vrsto let Ferdinand Starin so predsedniki oziroma člani vodstva, ki so vsak zase pustili svoj delček v zgodovini društva, v kateri so administrativna oziroma blagajniška dela dolga leta opravljali: Miha Štiftar, Olga Le-peni, Štefka Mazovec in Stanka Hir-šman. Vsem pa tudi tistim, ki smo jih nenamenoma pozabili, iskrena hvala!
V društvu je poseben pečat na kulturnem področju pustil znani glasbenik Stane Habe, ki je bil ustanovitelj obeh pevskih zborov, ki še danes prepevata v veselje ljubiteljem predvsem ljudskih pesmi. Omenimo pa tudi Glasnik, glasilo društva, ki je, sicer kratek čas, izhajalo v času, ko je društvo vodil Vinko Pe-celj, najstarejši člani pa se radi spomnijo tudi tradicionalnih vsakote-denskih družabnih srečanj, kjer so v prijateljskem vzdušju preganjali samoto in se lepo imeli.
Vera Vojska Foto: arhiv DU Domžale
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
V sredo, 12. julija, smo se kosci s Homca - skupina fantov in mož, ki že vrsto let skrbimo, da so dvakrat na leto lepo po-košeni in urejeni župnijski travniki na Homškem hribu, odpravili na tradicionalni enodnevni izlet po Sloveniji, ki ga v zahvalo za opravljeno delo organizira homški župnik.
Po jutranji maši v kapeli na Homcu je skupina 12 koscev in dveh ključarjev z župnikom Lojzetom Hostnikom odrinila proti Štajerski. Prvi cilj izleta je bil grad Žovnek pri Braslovčah, od koder izhajajo Celjski grofje. Po okrepčilu smo se odpravili v Braslovče, kjer nas je sprejel domači župnik msgr. Milan Gosak in nam razkazal cerkev z ostankom protiturškega obzidja ter zelo zanimivo zimsko kapelo in lepo urejen vrt ob župnišču.
Pot smo nadaljevali v bližnji Žalec, kjer smo najprej obiskali Ekomu-zej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
in zatem še turistično atrakcijo Fontano piv Zeleno zlato. Sledila je vožnja proti Zgornji Savinjski dolini, mimo Polzele, Mozirja do Nazarij, kjer smo si v gradu Vrbovec privoščili okusno kosilo. Nato smo se odpeljali čez zaselek Homec, skozi Bočno v Zadrečki dolini do občinskega središča Gornji Grad. V nekdanjem obrambnem stolpu, imenovanem Štekl, smo si ogledali bogato etnološko zbirko. Sledil je ogled gornjegraj-ske katedrale, ki je po prostornini največja cerkev na Slovenskem. Žal nam je ob koncu zmanjkalo časa za ogled verske zbirke v pritličju ostanka nekdanjega dvorca. Zato smo se domačemu župniku Ivanu Šumljaku zahvalili za prijazno gostoljubje, se priporočili svetima Mohorju in Fortunatu in se s pesmijo poslovili od nekdanje rezidence ljubljanskih škofov ter se mimo Nove Štifte, čez prelaz Črnivec odpravili proti domu.
Besedilo in foto: Borut Jenko
GLASILO OBČINE DOMŽALE
Razvoj otroških možganov in navezanost -varnost v odnosih in starševstvu
Andreja Vukmir, spec. ZDT Četrtek, 28. 9. 2017, ob 19.00
Ali smo se kdaj poglobili v telo in skušali začutiti in tudi dati pomen naši organski izkušnji odnosa? Odnos je psiho-organska izkušnja, ki nas globoko zaznamuje. Odnos s starši nas zaznamuje prav na telesni ravni. V tem predavanju se bomo podali v široko temo varne in nevarne navezanosti, ki jo ponotranjimo ob svojih starših ali skrbnikih. Ta psiho organska izkušnja določi 'arhitekturo' naših možganov in postane notranji model, kako se navezujemo v odraslosti. Spoznali bomo štiri resnične zgodbe, ki kažejo, kako navezanost oblikuje naše odrasle odnose.
Predavanje bo v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Vstopnina 10 evrov. Več lahko preberete na spletni strani: www.pogled.si.
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
v	i
društva | krajevne skupnosti
Sodelovanje med Gasilsko zvezo Domžale in Gasilsko zvezo Lendava
Gasilski veterani iz PGD Homec in PGD Jarše-Rodica sodelovali na 17. srečanju veteranov GZ Lendava
Tudi letos pestro dogajanje
Praznik Krajevne skupnosti Dob
pgd homec in pgd jarše-rodi-
ca V soboto, 12. avgusta 2017, je v Ra-domožancih potekalo 17. srečanje veteranov Gasilske zveze Lendava, ki so se ga udeležili tudi gasilci veterani iz PGD Homec in PGD Jarše-Rodica. Poleg srečanja je potekalo tudi gasilsko tekmovanje na stari ročni brizgalni, na katerem se je pomerilo osem ekip gasilskih veteranov.
GZ Domžale Toneta Pavliča, ki je tudi sodeloval v tekmovalni ekipi PGD Homec, se je letošnjega srečanja udeležilo osem društev. Na tekmovanju so se pomerili v treh veščinah: na stari ročni brizgalni, v vajah raznoterosti in v šaljivih igrah. Ekipi PGD Homec in PGD Jarše-Rodica sta na tekmovanju dosegli odličen uspeh, saj so Homčani zasedli drugo mesto, Jaršani pa tretje.
Sodelovanje med Gasilsko zvezo Domžale in Gasilsko zvezo Lendava poteka že vrsto let na mnogih ravneh. Obe zvezi sta namreč pobrateni, zato se velikokrat srečujejo na raznih tekmovanjih, srečanjih in na drugih aktivnostih. Vsako leto se gasilski veterani iz PGD Homec in PGD Jarše-Ro-dica udeležijo srečanja veteranov GZ Lendava. Po besedah podpredsednika
DRUSTVO LIPA -
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE
Programi aktivnega preživljanja prostega časa 2017/2018
Upokojitev starejšim prinaša določeno svobodo. Kaj bi počeli s to svobodo, če v javnosti ne bi bilo organiziranih oblik, kamor se lahko vključijo starejši? Ena takšnih oblik je tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, ki je letos praznovala 2o-letnico svojega uspešnega delovanja. V lanskem šolskem letu je različne oblike programov obiskovalo vel kot 780 kandidatov. Kandidati prihajajo iz različnih občin: Trzina, Mengša, Kamnika, Moravč, Lukovice, Komende, pretežno pa iz občine Domžale.
Študentje univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale leto za letom dokazujejo, da je njihovo izobraževanje uspešno. Vedno znova so skupine navdušene za učenje in novo znanje. Pomembna motivacija študenta je spoznanje, da zna, česar pred letom še ni. Ni pa pomembno samo pridobivanje novega znanja, ampak tudi druženje.
Ker so vse aktivnosti in programi našega društva namenjeni aktivnemu in kvalitetnemu preživljanju prostega časa, bomo veseli, če se boste tudi v šolskem letu 2017/2018 vključili v katero od spodaj predstavljenih oblik:
Jezikovni tečaji: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, ruščina.
Splošno izobraževanje: svetovne religije in verstva, astronomija, etnologija, bralna značka v slovenščini in v tujih jezikih,geografija -slovenska in svetovna, Domžale/Kamnik - moje mesto, računalništvo, umetnostna zgodovina, zgodovina in kultura tujih ljudstev, logika, zabavna matematika, razgovor - ustvarjalna pot reševanja sporov, ze-liščarstvo.
Kultura in ustvarjanje: literarni krožek, pevski zbor, igramo na citre, keramika, likovno ustvarjanje, punčke Unicef, klekljanje, gledališka delavnica, kaligrafija, orientalski ples, skupinski ples.
Šport in rekreacija: joga, telovadba, pohodništvo, kolesarstvo.
Te oblike dopolnjujemo z zanimivimi predavanji ter obiski zgodovinskih in naravnih lepot doma in v tujini.
Vpisi za šolsko leto 2017/2018 bodo potekali še do 22. septembra 2017 vsako delovno dopoldne od 10.00 do 12.00 in ob sredah od 16.00 do 17.00 oziroma do zapolnitve prostih mest.
Društvo Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale vabi občane Domžal, Trzina, Mengša, Lukovice, Kamnika, Komende in Moravč, da se vključite v programe aktivnosti. Vabljeni ste tudi občani preostalih okoliških občin. Več informacij lahko poiščete na naši spletni strani: http://drustvo-lipa.si/.
Predsednik Društva Lipa -Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale
Marjan Ravnikar
ks dob Letošnji praznik Krajevne skupnosti Dob, ki ga praznujejo v spomin na avgust 1941, ko je četa Kamniškega bataljona na Hrastovcu napadla nemškega okupatorja, je prinesel vrsto dogodkov. Začelo se je s slovesnim odprtjem fitnesa na prostem in metanjem podkev, nadaljevalo pa z balinanjem, kjer je bilo prvo Društvo upokojencev Naš dom Dob, drugi Veterani Dob, tretja pa krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina. V soboto je bila spominska slovesnost na Hrastovcu, popoldne pa golažijada v centru Doba. Vse prireditve so bile kljub skoraj neznosni vročini dobro obiskane.
Tradicionalna golažijada je v center Doba privabila devet stojnic društev in organizacij, ki so se potegovala za prehodni pokal, ki je bil do zdaj v rokah Prostovoljnega gasilskega društva Dob. Predstavitev dejavnosti in stojnic ter golaž je ocenjevala posebna komisija, v kateri je bila tudi mag. Saša Dragar Milanovic, glavna republiška inšpektorica za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministr-
Rezultati: 1. PGD Radmožanci, 2. PGD Homec, 3. PGD Jarše-Rodica, 4. PGD Kobilje, 5. VZM Županije, 6. PGD Mihovljan, 6. PGD Hotiza, 7. PGD Lendava.
Takšna srečanja so seveda tudi priložnost za druženje, sklepanje novih prijateljstev in obujanje spominov.
Miha Ulčar Foto: Janez Ravnikar
OBVESTILO
Vse člane in članice Društva izgnancev Domžale obveščamo, da so od septembra dalje uradne ure vsak prvi ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih domžalskih krajevnih skupnosti, ki se jim za razumevanje lepo zahvaljujemo.
Vsem želimo, da vam jesen prinese veliko sadov in prijetnih trenutkov.
Društvo izgnancev Domžale
VABILO
Društvo upokojencev Domžale ob 70. rojstnem dnevu vabi na slovesno akademijo
v četrtek, 28. septembra
2017, ob 16. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Program: Pozdravni nagovor:
Ferdinand Starin, predsednik DU Domžale Slavnostni govornik:
Toni Dragar, župan Občine Domžale
V kulturnem programu sodelujejo:
•	Moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžale
•	Ženski pevski zbor Stane Habe, DU Domžale - oba zbora vodi pevovodkinja Marika Haler
•	Folklorno društvo Groblje, Domžale
•	Trobilni kvartet Godbe Domžale
Povezovalka: Draga Jeretina Anžin
Veseli bomo, če se nam boste pridružili in skupaj z nami praznovali pomembno obletnico našega dela.
Člani in članice Društva upokojencev Domžale brezplačne vstopnice lahko prevzamete od 15. septembra dalje v prostorih društva v času uradnih ur ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro.
Dobrodošli!
Predsednik Ferdinand Starin, l. r.
stvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na stojnicah so društva in organizacije predstavljale svojo dejavnost. Tako je Župnijska Karitas Dob poudarila dobrodelno in humanitarno dejavnost, PGD Dob so predstavljali gasilstvo nekoč ter z oroševanjem skušali pregnati vročino. Klubu borilnih veščin Domžale je pri kuhanju golaža pomagala Tilnova mama, prvič pa smo lahko poskusili golaž kle-kljaric in sodelavcev, Društvo mladih Dob je ob predstavitvi dejavnosti najmlajšim vročino preganjalo v bazenč-ku z vodo, Čebelarsko društvo Krtina Dob je dalo prednost naravi in pomenu čebel, Športno rekreativno društvo Konfin Sveta Trojica je poudarjalo naravno in kulturno dediščino, prvič je golaž kuhalo Društvo upokojencev Naš dom Dob, Društvo za raziskovanje jam Simon Robič pa nas je vsako nedeljo popoldne povabilo na obisk Železne jame. Za najlepšo stojnico je priznanje prejelo PGD Dob, pred Društvom mladih Dob, tretje je bilo Čebelarsko društvo Krtina, Dob.
Iskanje najboljšega golaža je bila še težja naloga, saj so se vsi potrudili in skuhali odlične golaže. Obiskovalci niso skoparili s pohvalami, strokovna komisija pa je odločila: najboljši golaž so skuhali člani ŠRD Konfin Sveta Trojica, ki so nam zaupali, da se v njem uporabili zelišča s Svete Trojica, drugo je bilo Društvo upokojencev Naš dom Dob, tretje mesto pa Društvo mladih Dob. Vsi sodelujoči so prejeli priznanja za sodelovanje, najboljši pa tudi posebna priznanja, ŠRD Konfin Trojica pa so postali lastniki velikega prehodnega pokala.
Prijetno srečanje, ki je pozno popoldne oziroma zvečer, ko se je malo shladilo, privabilo številne krajane in krajanke ter prijatelje KS Dob, se je nadaljevalo z druženjem, za katerega so poskrbeli Gamsi in gostišče Jamarski dom Gorjuša. Vse dogajanje je potrdilo pripravljenost številnih prostovoljcev, da za svoj kraj, ki ga imajo radi, naredijo veliko - tako ob prazniku KS Dob kot sicer.
Vera Vojska
Prijetna sprostitev za vse generacije
Park pod Močilnikom še večja priložnost za rekreativce
krajevna skupnost dob Marsikdo od Dobljanov pa tudi drugih, ki se vozijo po cesti Dob-Gorjuša, se še spomni neurejene zelenice pod Mo-čilnikom, ki so jo nekateri zelo dolgo časa uporabljali celo za odlagališče odpadkov, saj jim je bil zdajšnji Center za odlaganje odpadkov, le dva koraka naprej, predaleč. S celovito ureditvijo odlagališča in ceste pa tudi drugih površin ob Rači in Rovšci je Krajevna skupnost Dob dobila prijeten park z drevesi, ki ponujajo senco in se vsako leto dopolnjujejo. Leta 1996 je bil postavljen tudi pomnik slovenski osamosvojitvi, ob katerem je vsako leto osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti. V soseščini je tudi Kulturni dom Kulturnega društva Jožef Virk Dob in poletno gledališče, najbolj znano po vsakoletnem festivalu gorenjskih komedijantov. Park se je nato dopolnjeval z igrali, postavljen je bil tudi pitnik, poleg tega še klopi, uredili so tudi stezice.
Novo obdobje parka, ki v vročih dneh kar vabi v senco dreves, je pomenila postavitev učnega čebelnjaka, kar je delo zelo pridnega Čebelarskega društva Krtina, Dob. Društvo s sodelovanjem s Čebelarsko zvezo Slovenije in še posebej z Osnovno šolo Dob skrbi za čebelnjak in tudi njegovo okolico, v katero so zasadili drevesa, svoje drevo pa je posadilo tudi Društvo upokojencev Naš dom Dob ob 10-letnici.
V maju se je svet KS Dob odločil, da park dopolni s fitnesom na prostem in ga slovesno odpre ob prazniku krajevne skupnosti. Kljub vročini se je v parku 3. avgusta zbralo blizu sto krajanov in krajank, ki so, tudi ob pomoči Marjana Bolharja, ambasadorja športa in predsednika Kluba borilnih veščin Domžale, preizkusili fitnes naprave,
in kar hitro ugotovili, da so primerne za vse generacije. Odprtje fitnesa na prostem so pospremili s pravim tekmovanjem v metanju podkev, ki ima v Dobu tradicijo, saj lahko v parku velikokrat srečate zagnane metalce podkev tudi iz drugih bližnjih krajev.
Ob hladni pijači, za katero je poskrbela Krajevna skupnost Dob, z njo pa so prisotnim postregli člani in članice Društva upokojencev Dob, in glasnem navijanju za vseh sodelujočih borbenih šest ekip: tri ekipe Društva upokojencev Naš dom Dob ter ekipe Karitas Dob, Prostovoljno gasilsko društvo Dob in Krajevna skupnost Dob je največ natančnosti pokazala ekipa Društva upokojencev Naš dom Dob, za katero sta podkve metala Janez Stare in Janez Maček, Karitas Dob (Rajko Testen in Jože Rožič) je bila druga, tretje mesto pa je zasedla ekipa PGD Dob (Uroš Limoni in Jure Rogelj). Najboljši so prejeli pokale KS Dob.
V parku pod Močilnikom imamo v KS Dob torej nove priložnosti za rekreacijo za vse generacije, upamo le lahko, to je poudarila tudi predsednica sveta KS Dob Marija Ravnikar ob odprtju, da bodo orodja in park v celoti služila svojemu namenu in bila v ponos vsem.
Vera Vojska
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
16 I slamnik
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Konec počitnic
Aktivno preživljanje počitnic je nekaj, kar bo otrokom ostalo v spominu za vedno.
Projekt Hrana ni za tjavendan
Tudi letos smo se v okviru Ekošole pridružili projektu Hrana ni za tjavendan.
oš roje Po lanskem uspehu in 3. mestu smo se še z večjim veseljem lotili novih izzivov. Tako smo letos obiskali sadovnjak in pridelovalnico sokov v Kamniku, kuhali marmelado iz grozdnih tropin, oblikovali Gospo(da) Kuhlo, se lotili ponovne uporabe polente v Reciklirani kuhariji, ob tem pa ohranjali lani vpeljane spremembe v razdeljevanju in vračanju hrane ter nadaljevali z bistrojem Mala mal'ca, kjer čisto preostalo hrano ponudimo vsem, ki bi si želeli še.
Tudi letos smo se z delom in trudom zelo izkazali. Za natečaj Reciklirana kuharija smo v kategoriji osnovnih šol
zpm Domžale Razpisane so bile tri izmene. Prva je šla v Domžalski dom na otoku Krku 1. julija 2017, drugi pa sta ji sledili v razmiku deset dni, saj je letovanje trajalo deset dni. Letovanja so se nekateri otroci zaradi zdravstvenih težav lahko udeležili tudi brezplačno. Brezplačno letovanje je 28 otrokom omogočilo Občinsko združenje RK Domžale, finančna sredstva so prispevali tudi nekateri donatorji. Vsem staršem je bilo omogočeno, da ceno letovanja odplačajo v treh obrokih. Otroci so se imeli na morju zelo lepo, veliko so plavali, ustvarjali, se tudi igrali in marsikdo je pozabil na tegobe, ki sicer spremljajo njegovo mlado življenje.
Kot že vrsto let doslej je bil tudi zadnji del počitnic v znamenju prizadevanj Zveze prijateljev mladine Domžale, da bi vsem, ki želijo in potrebujejo prijetno družbo in varstvo, zadnjih 14 dni počitnic zagotovila prijetno preživljanje dela dneva v Osnovni šoli Ro-dica, kjer so se mentorice Mojca, Klara in Eva potrudile, da so se otroci v počitniškem varstvu vse dni družili, tudi učili, predvsem pa prijetno, igrivo in ustvarjalno preživljali zadnje dni pred vstopom v novo šolsko leto. Nad pestrimi dejavnostmi so bili otroci navdušeni, še bolj pa njihovi starši, saj so lahko brezskrbno preživeli zadnje dni pred novim šolskim letom.
s prilagojenim programom zasedli 3. mesto z receptom Polica (pica iz polente), za kar smo prejeli nagrado trgovine Lidl, naš recept pa je objavljen v knjižici Reciklirana kuharija, ki jo izdaja Lidl v sodelovanju z Ekošolo. Uspešni smo bili tudi na natečaju Gospa Kuhla, kjer smo si z izvirnim oblačenjem velike kuhalnice izborili naziv Najboljša kuhla v kategoriji osnovnih šol s prilagojenim programom. Ob zaključku projekta smo se udeležili tudi slovesne prireditve in podelitve nagrad. Učenci so bili na oba dosežka zelo ponosni in vseh nagrad zelo veseli.
Mentorica projekta Tjaša Vevoda
ZPM Domžale vseskozi sodeluje tudi z ZPMS, ki je oziroma bo trem socialno ogroženim družinam z njenega območja omogočila brezplačno letovanje.
Vodstvo ZPM Domžale se zaveda tudi problemov, s katerimi se starši srečujejo ob vstopu v novo šolsko leto. Ni treba posebej poudariti, da je v dneh pred prvim septembrom na vrata ZPM (Domžale, Ljubljanska cesta 58) potrkalo veliko staršev, ki so želeli pomoč ob začetku šolskega leta. ZPM Domžale jim je ob tej priložnosti pomagala tudi s sredstvi, katerih del izvira iz projekta Poštar Pavli polni šolske torbe. V omenjeni akciji sta ZPM Slovenije in Pošta Slovenije zbirali de-
nar za nakup učbenikov oziroma šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin in materialne prispevke v obliki zvezkov, barvic, svinčnikov ter drugih šolskih potrebščin.
Finančno pomoč lahko posamezniki še vedno prispevate z nakazili na TRR: SI56 6100 0000 3512 232, odprt pri Delavski hranilnici, d. d., sklic: SI12 0720170009401, koda namena: CHAR, Akcija: Poštar Pavli polni šolske torbe, ali s pošiljanjem SMS-ov na telefonsko številko 1919 s ključno besedo SMEH (prispeva se 1 evro ali SMEH5 (prispeva se 5 evrov).
Iskrena hvala!
Vera Vojska
Nekateri so počitnice preživeli na morju, drugi v hribih, spet tretji ob računalnikih ali dobrih knjigah, pri babicah in dedkih ali, upamo, da le v manjšem številu, na kavčih. Aktivno preživljanje počitnic je nekaj, kar bo otrokom ostalo v spominu za vedno. Tako kot vsako poletje je jezikovna šola Dude iz Domžal tudi konec letošnjega avgusta pripravila zanimiv in poučen enotedenski program za vse, ki so želeli utrditi svoje znanje angleškega jezika še pred začetkom novega šolskega leta. Prvi dan jezikovnih delavnic so otroci obiskali Policijsko postajo Domžale, kjer so jim prijazni policisti razkazali prostore, opremo in vozila. Pogovarjali so se o tem, kako zelo so policisti pomembni, saj nam pomagajo, da je naše življenje varno na cesti in doma. Prvi dan ni manjkala niti tradicionalna peka palačink. V torek so se skupaj odpeljali v Ljubljano in vstopili v svet iluzij v Muzeju iluzij ter preizkusili svoje umske sposobnosti pri reševanju ugank. Med fotografijami, ki so jih otroci posneli v starem
Vodni detektiv je izobraževalni program za osnovnošolsko mladino, ki ga že 20. leto organizira ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje iz Domžal v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor (MOP).
Učenci skupaj z mentorji raziskujejo vode prek različnih aktivnosti (terensko delo, eksperimenti, anketa, pogovor z občani, raziskovanje literature), in spoznavajo razmere v okolju, kjer živijo, svoja spoznanja pa predstavijo tudi na likovni in literarni način, kar so tudi nekatere domžalske šole (OŠ Venclja Per-ka, OŠ Rodica, OŠ Roje) v vseh teh letih večkrat zelo uspešno izvedle.
Razstava predstavlja dvajset tem, ki so bile obravnavane v okviru vsakoletnih natečajev (npr. Kako se reka očisti?, Ribe, Poplave, Vodam več prostora! Itd.). Pri vsaki temi so poudarjene ključne vsebine, aktualne za današnji čas, in namenjene ozaveščanju
Predstavljamo dobro prakso.
Ko pride čas poletnih počitnic in dopustov, se potrebe staršev za varstvo otrok močno povečajo. Zato smo v Domu upokojencev Domžale letos prvič pripravili in organizirali počitniško varstvo za otroke svojih zaposlenih delavcev. Kot smo pričakovali, je bila starost otrok raznolika, večina je bila med šestim in dvanajstim letom.
Prihajali so iz različnih krajev in po uvodnem spoznavanju smo si postavili nekaj pravil. Dogovorjeno je bilo, da če nekdo govori, ga drugi poslušamo; prav tako smo bili med seboj prijateljski in se spoštovali. Letošnje poletje se je tako iz prostora domske knjižnice razlegal živahen smeh in čutiti je bilo prisrčno veselje. Pred dopoldanskimi ustvarjalnimi igrami smo si tako najprej razgibali in napolnili želodčke z obilnim zajtrkom. Po pestrem in igrivem dopoldnevu smo spet komaj čakali, kaj nam bodo pridne kuharice pripravile za kosilo. Po slastnem obroku, ko smo pojedli, smo odnesli posodo in za seboj pospravili mize. Vmes smo se že dogovarjali, kaj bomo počeli do konca počitniškega dne.
delu Ljubljane, so izbirali najlepše in najzanimivejše. V Arboretumu Volčji Potok so posadili kaktuse, saj je bila rdeča nit celega tedna Mehika. Iskali
so tudi skriti zaklad, do njega so prišli s pomočjo vprašanj, odgovorov in slik o Mehiki, kar jim je pripomoglo k boljšemu spoznavanju dežele kaktusov, tradicionalnih plesov in 'ma-riachijev'. V Eko resortu pod Veliko planino so otroci v neokrnjeni naravi preživeli dan med domačimi živalmi, jih hranili in pobirali pridelke na vrtu ter si z njimi sami pripravili okusno
icro
širše skupnosti. Poleg so predstavljeni rezultati in ključni poudarki vsakoletnih natečajev. Retrospektivna razstava je nastala z znatno podporo MOP in JP Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., iz Ljubljane ter drugih donatorjev in številnih prostovoljcev.
Na razstavi v Galeriji Domžale bodo predstavljeni tudi izdelki natečaja na-
Otroci so se tako udeleževali pestrih ustvarjalnih in športnih iger, delavnic, kjer so eksperimentirali z različnimi materiali in s pripomočki ter spoznavali različne likovne tehnike. Skupaj smo izdelali lanterne, ribice, zapestnice, zmaje, barvali vaze, slikali na temo poletje ter si sešili blazi-
kosilo. Pogovor je tekel o Veliki planini, pastirskem življenju in skrbi za živali. Zadnji dan so se seznanili tudi s španščino in z mehiško kulturo ter usvojili nekaj koristnih fraz in besed. Otroci so si ta dan sami pripravili tipično mehiško kosilo s tortiljami, in poslušali mehiško glasbo.
Marjeta Jurman Kokalj, ki že dolga leta pripravlja poletne delavnice za najmlajše, se zaveda, da se največ naučiš v vsakdanjih situacijah, pridobiš uporabna znanja, utrjuješ tuj jezik na sproščen in naraven način, kar je tudi dobrodošla priprava na prihajajoče šolsko leto. Dolga leta izkušenj so pokazala, da se prav te izkušnje usidrajo otrokom v spomin, besed in fraz, ki se jih naučijo tako mimogrede, pa ne pozabijo nikoli. Otroci so vedoželjni in prav to njihovo lastnost je treba spodbujati na njim zanimiv način.
Jezikovna šola DUDE vsako leto zapored dokazuje, da ve, kako se približati otrokom, ter se vsem udeležencem iskreno zahvaljuje za dobro voljo in odlično preživet teden.
grajencev šolskega leta 2016/2017. Tema natečaja je bila Mikroplastika. To je problematika, ki smo se je začeli zavedati šele v zadnjem času. Vodna okolja, ki so onesnažena z mikropla-stiko, so bivališča številnih živali, ki delčke mikroplastike s hrano dobijo v svoje telo. Tako mikroplastika obremenjuje celotno prehrambno verigo. Več o tem in predvsem o tem, kako na to temo razmišlja mladina, lahko izveste na sami razstavi.
Na razstavi si lahko ogledate in preberete tudi več o Vodnem detektivu in 'njegovem delu'. Informacije o vodnem detektivu in letošnji temi natečaja najdete tudi na spletnih povezavah https://www.facebook.com/vodni.de-tektiv/ in http://vodni-detektiv.si/.
Izbor gradiva, zasnovo in tekst za razstavo je pripravila mag. Marta Vah-tar, vodja projekta Vodni detektiv.
Marta Vahtar
ne. Na izdelke, ki so nastali med počitnicami, so bili otroci zelo ponosni. Nekatere smo tudi podarili domskim stanovalcem. Najrajši imajo seveda igro, ki jim pomeni prijetno dejavnost, prek katere se ne le sproščajo, ampak tudi gibajo, se družijo in učijo. Velik poudarek smo dali tudi gibanju na prostem, zato smo vsakodnevno obiskovali otroško igrišče v Domžalah. Skrbeli smo tudi za domače živali, ki imajo zatočišče v domu. Seveda smo se družili tudi z našimi stanovalci, ki jih otroci vedno razveselijo in jim polepšajo dan. Naši skupni trenutki so bili zabavni, k dobremu počutju pa prispevalo tudi sončno poletno vreme.
Počitniško varstvo za otroke delavcev doma je prineslo same dobre izkušnje in je bilo prežeto s pozitivno in z ustvarjalno energijo. Veseli smo bili pozitivnega odziva naših delavk in delavcev ter posebej njihovih otrok, saj smo se tega projekta lotili prvič. Vsekakor bomo poskusili tudi prihodnje leto.
Vzgojiteljica Maruša
Vodni detektiv v Galeriji Domžale
Retrospektivna razstava ob 20-letnici Vodnega detektiva, ki jo organizira ICRO Domžale v sodelovanju z OŠ Venclja Perka iz Domžal, bo gostovala v Galeriji Domžale od 12. do 30. septembra 2017.
Tudi med počitnicami delavno
Zveza prijateljev mladine Domžale je tudi letos kot organizator povabila na letovanje v Domžalskem domu na Krku vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče.
Medgeneracijsko povezovanje pri varstvu otrok v Domu upokojencev Domžale
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8	slamnik | 17
slamnik@kd-domzale.si	___ _
PRIČEVANJA
LE ENO JE BILO POMEMBNO -PRIPRAVLJENOST POMAGATI V BOJU PROTI OKUPATORJEM
TONČKA (ANTONIJA) COLNAR
Ko sem se te dni spet oglasil v Depali vasi pri Tončki Colnarjevi, me je sprejela enako živahna in bistra kot pred dvema letoma in pol, ko smo ji prišli voščit za njen devetdeseti rojstni dan. Kljub njenim letom (rojena je bila 4. januarja 1925) se neverjetno dobro spominja mnogih dogodkov in oseb iz njenega življenja.
Franci Gerbec
Foto: zasebni arhiv Tončke Colnar
Tončka se je rodila kot nezakonska hči mami Pepci Meden v Cerknici. Mama je pomagala v tamkajšnji gostilni. Pozneje sta se z mamo preselili v Dolenjo vas pri Cerknici. Tončka se rada spominja mladih let, ko je obiskovala in pred 2. svetovno vojno končala osem razredov osnovne šole v Cerknici.
Telovadila pri Sokolih
»Ja, telovadit pa sem začela že s štirimi leti pri Sokolu v Cerknici. Kot v mnogih drugih krajih so bili tudi v Cerknici ljudje razdeljeni na Orle in Sokole. Pogosto je bilo zelo 'vroče' med njimi, tudi do pretepov je prišlo. V mamini širši družini je bilo prav zanimivo, ena teta je bila zelo zagreta 'orlica', šest maminih bratov pa vsi pri Sokolih.«
Tončkina mama je bila zelo verna, vendar, pravi Tončka, ji ni nikoli branila telovadit pri Sokolih. Mama Pepca se je potem poročila s Tonetom Mekindo, v zakonu pa sta se rodila še Tončkina polsestra Pepi leta 1934 in potem leta 1940 polbrat Tone. Jugoslovanski žandarji so v neki nočni hajki proti kontrabantarjem 15. januarja 1940 ubili njenega očima Toneta, čeprav očim ni bil nič kriv.
Tončka se je leta 1942 začela učiti za šiviljo v Dolenji vasi pri Cerknici pri Francki Mele. »Ja, v Dolenji vasi sva bili pred vojno samo dve 'sokolici', velika večina sovaščanov pa so bili ali neopredeljeni ali pri Orlih. Zato so nas sokole gledali postrani že pred vojno, kar se je potem preneslo tudi v dogodke 2. svetovne vojne. Pri Sokolih nas je učila telovadbo Stanka Turšič, ki se je poz-kasneje poročila v Domžale s trgovcem Lavričem, ki je imel trgovino nasproti zdajšnje domžalske banke, kjer je zdaj trgovina Tuš. Z njo sem telovadila tudi po vojni v domžalskem telovadnem društvu Partizan.«
Na begu
Ko se je začela okupacija Slovenije 6. aprila 1941, so Cerknico takoj okupirali Italijani, zato je Tončkina mama skupaj z otroki in nekaterimi drugimi bežala na vozovih v Velike Lašče.
»Tam nas je pri cerkvi ustavil me-žnar in povedal, da prihajajo sem Nemci, zato smo bežali nazaj v Cerknico. Ko smo se vrnili, so bili mostovi čez potoke že porušeni, ker so jih podrli domačini, vendar to ni ustavilo prodora Italijanov.«
Že zelo zgodaj, potem spomladi 1941, so se na območju Cerknice pojavili prvi partizani.
Partizanka Tončka
»Še danes se spomnim prvih šestih partizanov, lepih mladih fantov, vse sem poznala. Nikoli ne bom pozabila, da sem že leta 1941 prvič slišala, kako so zapeli tiso znano partizansko pesem 'v temnem gozdu ob tabornem ognju tiho pesem junaki pojo'. Žal je vseh šest padlo že kmalu v začetku leta 1942. Še zdaj ne vemo, kje so pokopani tam nekje v naših gozdovih.«
Ilegalno delo na terenu
Tončka je že jeseni 1941. začela z ilegalnim delom na terenu. Najprej s tro-silnimi akcijami, »Ko sem iz strganega hlačnega žepa spuščala na cesto letake. V to delo me je vključil eden prvih organizatorjev odpora Ludvik Lovko s partizanskim imenom Bognar, predvojni komunist. Februarja 1942 me je Vera Hace, sestra znanega poznejšega partizanskega komandanta Matevža Haceta, sprejela v Aktiv Zveze mladine, pozneje v novembru 1942 pa tudi v SKOJ. Seveda sem tako kot prej tudi potem vseskozi hodila v cerkev, saj nas takrat ni nihče spraševal, ali smo verni, saj smo bili praktično vsi iz vernih družin. Šele pozneje po koncu vojne so se začele postavljati drugačne zahteve glede udeležbe na verskih obredih. Med vojno je bilo pomembno samo eno - pripravljenost pomagati v boju proti okupatorjem.«
Obveščevalka Notranjskega odreda
Tončka je že leta 1942. postala obveščevalka Notranjskega odreda in je po svojih zvezah redno obveščala odred o gibanju italijanskih in pozneje po kapitulaciji Italije nemških okupatorjev ter belogardistov. Po prihodu Nemcev septembra 1943 je bil položaj vedno težji. »Vsak dan zjutraj in zvečer sem se morala javiti v nemškem bunkerju, da so preverili in potrdili mojo prisotnost, sicer bi me takoj iskali ali zaprli, enako naše družinske člane.«
Že zelo zgodaj leta 1941 so se tudi na območju Rakeka in Cerknice začele pojavljati vaške straže, pozneje pa večje postojanke in domobranske enote.
»Življenje je bilo takrat vedno bolj nevarno zaradi izdaj domačinov, naših sosedov in sorodnikov. Toda moram povedati, da sta našo družino rešila gotove smrti prav dva naša bratranca po mamini strani, Tone in
Tončka Colnar pri 70.
Lojze Meden z velike kmetije s Ko-žljeka blizu Begunj na poti, ki vodi v Borovnico. Enega njunih bratov so ubili Italijani, šest bratov pa je potem odšlo k domobrancem na Borovnico. Toda, ko so zaprli maminega brata, sta ga prav onadva rešila, in je prišel domov. Zato pa smo tudi mi po vojni pričali zanju in sta bila potem sicer zaprta, vendar so ju izpustili. Dva njuna brata pa sta žal potem nesrečno končala v povojnih pobojih nekje na Kočevskem.«
Tončka se nasmehne in pove: »Ko sva šla po vojni na neko proslavo Notranjskega odreda, sta se začela objemati naš znani narodni heroj Franc Avbelj - Lojko z Vira in Lojze Meden. In potem Lojko pove, kolikokrat je med vojno jedel kruh pri Lojzetovi mami, ki je stalno pekla kruh za partizane. To so bili res hudi in čudni časi.«
V kroniki medvojnih dogodkov na Notranjskem, ki mi jo pokažeta Tončka in hči Cirila, potem preberem v Notranjskem zborniku, da je bila Tončka že leta 1942 članica Krajevnega odbora OF v Dolenji vasi, mladinska aktivistka in skojevka.
Po vojni je Tončka prišla decembra 1947 obiskat v Domžale nekdanjo sosedo iz Dolenje vasi Pepco Straži-šarjevo, ki se je po vojni poročila z Ivanom Burjo.
Ostani pri nas v Domžalah
»Pa so mi rekli, kaj češ hodit nazaj v Cerknico, ostani pri nas v Domžalah. In tako sem se januarja 1948 potem zaposlila v tovarni Toko v Domžalah. Potem sem se 5. januarja 1952 poročila s Cirilom Colnarjem iz Depale vasi (po domače Rosulnikov). Leta 1952 se nama je rodila prva hči Marinka, zato sem ostala doma.«
Tončka je tako vse do leta 1973 doma šivala obleke za naročnike iz bližnje okolice in nekaj let tudi delovne obleke za takratno trgovsko podjetje Napredek iz Domžal, potem pa se je vrnila za deset let v tovarno Toko in od tam odšla v pokoj. Spominja se številnih nekdanjih sodelavcev in sodelavk v tovarni, kot so bili trije bratje Weith, sosedov Jenetovih in drugih.
Družinsko srečo je presekala hčerina smrt 5. marca 1961 v prometni nesreči na poti med tedanjo Kržišnikovo gostilno in pekarno Kralj v Trzinu.
Poleti 1962 se je potem rodila hčerka Cirila, ki ima danes svoj dom na domačem vrtu. Dela kot vodja laboratorija premazov v Heliosu. Njen mož Jure pa ima zasebno podjetje v Trzinu. Dve vnukinji Špela in Neža zdaj razveseljujeta tudi Tončko.
Tončka je po rojstvu prve hčerke Marinke in njenem krstu v cerkvi na Goričici sama izstopila iz partije, ker ni želela, da bi jo obravnavali kot kršilko partijske discipline. »Saj so me vsaj tri leta stalno nagovarjali, da stopim nazaj v partijo, vendar sem rekla, da rada hodim pokonci in ne bi rada pred nikomer zardevala. In nisem stopila nazaj. Saj tudi sicer nisem razumela, zakaj je nezdružljivo eno in drugo. Ampak tako pač je.«
Tončka je živela skupaj z možem Cirilom in hčerko Cirilo običajno skromno življenje tovarniške delavke v stari hiši v Depali vasi v enem samem prostoru, ki je bil hkrati kuhinja, soba in delavnica. V tej stari hiši živi še danes sama, vendar ji vsakodnevno pomaga hčerka Cirila s svojo družino. Malo jo dajejo težave z gibanjem, vendar gre še vedno vsak dan s pomočjo vozička po dvorišču.
Spomini
Zelo rada se spominja svojega več kot tridesetletnega aktivnega dela v Krajevni organizaciji Zveze borcev v
Domžalah, kjer je bila vso to dolgo dobo blagajničarka in je sama pobirala članarino. »Vse članice in člane krajevne organizacije sem obiskala peš ali s kolesom, nič mi ni bilo pretežko.« Prav tako je več kot trideset let delala v Krajevni organizaciji Rdečega križa v Domžalah. Rada se spominja Jožeta Kosmača, predsednika Rdečega križa, pa Pepce in Ivana Burja, Bože Habjanove, Marice Maj-heničeve, sekretarke Bronke. Enako Marka Gosarja, Slavka in Malči Bajče-ve 's pod cerkvije'.
»Z njimi sem res rada delala, to so bili sami dobri ljudje in tovariši ne samo na besedah, temveč po duši in dejanjih.«
Še pred desetimi leti je delala kot blagajničarka v naši Krajevni organizaciji Zveze borcev za vrednote NOB Venclja Perka z Marjanom in Majdo Vodnik in drugimi.
»Vse jih lepo pozdravi, vsakega posebej, lahko se kaj oglasijo,« mi položi na srce ob odhodu. In se še pohvali, da se že 33 let srečujejo pri njej doma vsak torek njene dolgoletne sodelavke in prijateljice Marija Kraljeva (Pekova) iz Trzina, Minka Prelovškova iz Depale vasi in Majda Močnikova iz Trzina. »Poklepetamo, se smejemo in tudi kaj zapojemo.«
Naj še ostane dolgo tako! □
18 I slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
NIC NI NEDOSEGLJIVO
AJDA STINA TUREK, PEVKA
Ajda Stina Turek je simpatična 23-letna pevka, ki se vsako leto za tri mesece vrne domov v Domžale iz Bostona, kjer na Berklee College of Music študira petje - jazz performance.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Polona Mlakar Baldasin
Ob njenem tokratnem obisku smo poklepetali z njo o njeni ne najlažji poti do mednarodne izobrazbe, o njenih izkušnjah, občutkih, nastajanju glasbe in številnih drugih zanimivostih, ki nam jih je zgovorna pevka zaupala v pogovoru. Tudi o tem, da bi bil njen sanjski duet, če bi ob njej na odru stal Gregory Porter ali pa Kurt Elling, pri nas pa Uroš Peric, saj obožuje Rayja Charlesa in da si želi nekoč zastopati Slovenijo na Evroviziji. Ob koncu nam je razkrila, da ji bomo prihodnjo pomlad lahko ponovno prisluhnili tudi Domžalčani, na prav posebnem koncertu, ki bo v Kulturnem domu Domžale. Konec marca 2018 jo bomo lahko spoznali v novi luči, z njenim prvim avtorskim jazz albumom, ki ga bo snemala v Bostonu z odličnimi glasbeniki z različnih koncev sveta.
Od kod prihaja navdih, kaj pripovedujejo tvoje skladbe?
Za skladbe sem napisala besedilo in glasbo, za aranžmaje pa je poskrbel odlični Nino Šamanic s Hrvaške, tudi diplomant Berklee College of Music, s katerim sem že sodelovala. Navdih za skladbe prihaja iz študentskega življenja v Bostonu, kulturnih razlik, ki sem jih opazila ob selitvi iz Domžal v Boston. Postala sem samostojnejša, ugotovila sem, da je Slovenija res lepa in prijazna dežela, da pa imamo srečo, ker nimamo številnih velikih problemov, ki jih imajo v Ameriki. Po drugi strani pa me je prizadelo, ko sem od daleč brala slovenske komentarje v času begunske krize, saj sem ugotovila, kako zelo nestrpni so ljudje pri nas v Sloveniji. Vse te občutke moraš dati ven, in ker tam na začetku nisem imela dobrih prijateljev tako kot tukaj, več sem bila sama in sem zato več razmišljala, sem v pesmi zlila svojo dušo. Pesmi, ki so nastajale v preteklosti, v najstniških letih, s katerimi sem uspešno dvakrat nastopila tudi na Festivalu slovenskega šansona ter na Slovenski popevki in kot najstnica zmagala na Festivalu Fens v Kopru, v kategoriji odraslih, pa je napisal moj oči. Za pesmi s slovenskimi besedili nisem prepričana, če si jih upam pisati sama. Zdaj imam v angleščini že boljši besedni zaklad in lažje pišem o problemih današnjega sveta. Bodo pa tudi slovenska besedila morda enkrat prišla na vrsto.
Kot majhna deklica si rada prepevala ljudske pesmi, v katerem žanru pa se danes najbolje najdeš?
Definitivno zelo uživam v jazzu, R & B-ju, muzikalu. Imam pa rada vse žanre. Včasih zamenjam stile, ker če si ves čas v enem stilu, se lahko hitro naveličaš. Ne bi rekla, da hočem biti jazz pevka vse življenje, je pa to tisto, kar čutim, da je zame in sem v tem uspešna. Jazz mi še vedno predstavlja privilegij.
Glasbeni razvoj si se odločila nadaljevati v tujini, kaj vse se je zgodilo, preden te je pot odnesla na Berklee College of Music v Bostonu?
Vedno sem rekla, da bom šla enkrat v Ameriko, ne nujno študirat. Najprej je bil moj cilj študij v Evropi, nato pa morda magisterij v Ameriki. A pred štirimi leti, ko sem bila udeleženka 14-dnevne poletne jazz šole, ki jo je organiziral prav Berklee v italijanski Perugi na Umbria Jazz Festivalu, so
Vse se nekako uredi, če sta cilj in želja res dovolj močna. Če si nekaj želiš in za to delaš, verjamem, da ti lahko uspe.
podelili štiri štipendije po 10.000 dolarjev udeležencem, vsakemu iz druge kategorije.
Naj povem, da je strošek enega leta študija na Berkleeju 40.000 dolarjev. Skratka, na poletni šoli je bilo 200 udeležencev z vsega sveta in zadnji dan, ko je bila podelitev in so poklicali moje ime, sem kar stala, sploh nisem dojela, saj sem med okoli 70 pevci le jaz dobila nagrado. Bila sem presenečena, saj je bila konkurenca res velika. Prijateljica mi je rekla, da kličejo mene, naj grem na oder ... Kljub 10.000 dolarjev štipendije, si študija še vedno nismo mogli privoščiti. A smo vztrajali, iskali, tudi po Evropi, kje bi lahko dobila finančno pomoč. Za študij sem morala narediti še avdicijo in intervju, in kot kaže sem komisijo prepričala, saj so mi štipendijo povišali na 20.000 dolarjev, kar je bila polovica šolnine. S pomočjo AS Fundacije in seveda staršev, ki mi ves čas pomagajo ter naslednje leto še štipendije ministrstva za kulturo RS, mi uspe zbrati dovolj denarja.
Kaj za glasbenika, ustvarjalca pomeni obisk tovrstnega študija?
Veliko! Dejstvo je, da imamo okoli pet tisoč študentov z vsega sveta, samih odličnih glasbenikov, ki študirajo različne glasbene zvrsti. Ko prideš na Berklee, ne moremo govoriti, da gre za boljšo kakovost pouka kot recimo v Amsterdamu ali kje drugje, saj tega ne vem, najbrž imajo tudi tam pouk na podobni ravni. Bistvo pa je, da si tukaj ustvariš res veliko mrežo glasbenikov z vsega sveta. In izbira predmetov, ki si jih izbereš za študij, je neizmerno velika. Če samo omenim nenavadne predmete: recimo zgodovina indijskega filma, one person show, zgodovina rock glasbe, muzikal, razni plesi ... Naj kot zanimivost povem, da bo moj profesor petja letos ponovno Peter Eldridge iz New York Voices.
A tvoja pot do mednarodnih izkušenj ni bila naključna. Potrebovala si dobro osnovo že iz Slovenije. Poučevala te je legendarna profesorica Nada Žgur, širši javnosti poznana po nepozabnem evrovizijskem nastopu s pesmijo Dan ljubezni, sicer pa strokovnjakinja za poučevanje jazz petja. Je bila - tudi zaradi njenih izkušenj, ki so bile podobne tvojim -tvoja pot naprej kaj lažja? Nada je študirala eno leto na Berklee College of Music v Bostonu in prav ona me je spodbujala, da grem na ta študij. Mene je ogromno naučila. Moram priznati, da tudi zdaj na Berkleeju, kjer imam profesorje petja, ni nobenega, ki bi bil boljši od nje. So vse izkušnje, ki jih dobivamo v življenju, pomembne; morda imaš kdaj občutek, da nisi nič odnesel, a pride za tabo, čez pet ali deset let. Kot mi je povedala, je v enem letu odnesla znanje za vse življenje.
Na študiju si v vseh semestrih vpisana na prestižno lestvico najboljših študentov Dean's List. Se v Ameriki lahko posvečaš izključno študiju ali skrbiš tudi za nastope izven študijskih obveznosti?
Na žalost izven šole ne smem nastopati, saj imamo tuji študenti prepoved delati oziroma nastopati izven šole. Ker nas je kar 5000, bi s tem vzeli delo Američanom. Vendar ni enako na vseh šolah, prijatelj Slovenec, ki študira na New England Conservatory, lahko dela izven šole. A naša šola nam priskrbi veliko nastopov, redno organizirajo nastope za javnost, zato je nastopanja dovolj. Letos od januarja do marca je bilo obdobje, ko je bil urnik tako zapolnjen, da sem bila zasedena vsak dan od 8. ure zjutraj do 23. ure zvečer. Res se veliko dogaja in dobivaš veliko izkušenj. Seveda pa na šoli nekaj ur tedensko tudi delam v pisarni, da tako zaslužim, saj so stroški življenja zelo visoki in za to možnost sem res hvaležna.
Ob pregledovanju tvojih nastopov nisem mogla mimo tistega, ki si ga imela 1. maja v Bostonu - One Person Show - nastop z avtobiografsko zgodbo. Bomo to zgodbo slišali tudi v Sloveniji?
Te predstave ne boste slišali, gre pa za 15-minutno dramsko-glasbeno
predstavo, v kateri sem predstavila razliko med slovensko in ameriško kulturo, smešne zgodbice, ki so se mi zgodile, ko sem prišla v Ameriko. Predvsem situacije, ko mi je na ulici kakšen fant kar zapel, kar se pri nas ne dogaja. Američani so res odprti. Predstavila sem te zgodbe, predstavila sem tudi svojo družino, sebe, s humorne plati. Bili so navdušeni, res so se nasmejali. Pripravljam pa eno-urni šov, letos imam namreč zaključni nastop in bom namesto koncerta naredila predstavo, ki bo prepletala tudi pesmi. Dela bo veliko, a se tega res veselim! Ugotavljam, da vsak dan odkrivam nove ljubezni.
Letos se lahko pohvališ tudi s prestižno nagrado Outstanding Jazz Vocalist Award 2017. Prejela si jo kot edina študentka, kajne?
Res je, bila sem edina pevka, in na šoli, kjer je 1500 pevcev. Nočem se hvaliti, a to veliko pomeni, saj imamo izjemne pevce. Nagrade nisem pričakovala, in ko so me obvestili, sem bila izredno vesela. Veliko mi pomeni predvsem zato, ker me je zanjo predlagalo več mojih profesorjev. Nagrada pa mi nekoliko pomaga tudi v finančnem smislu.
Danes se tvoje življenje sliši kot sanje mlade pevke, a pot do sem ni bila vedno podprta s pozitivnimi odzivi. Pri 15. letih si nastopila v oddaji Slovenija ima talent, kjer si sicer dobila pohvale za izvedbo, a vseeno žirija ni prepoznala dodane vrednosti. Že nekajkrat se je izkazalo, da se je žirija zmotila, ti si zagotovo dober primer, da presegaš 'naše meje'. Kaj ti kot izvajalki predstavljajo zavrnitve? Že takrat sem vedela, da šovi niso nekaj, kar bom jaz počela, a ker sem bila mlada, mi je bilo pomembno, da čim več nastopam. Takrat sem imela za seboj že nekaj tekmovanj, in ko hodiš po tekmovanjih in zmaguješ, pomisliš, da bi šla morda pa še tja ... Samega nastopa in odločitve komisije pa ne bi komentirala. Spodbudo mi predstavljajo pozitivni odzivi, saj sem tudi sama zelo pozitivna, rada imam okrog sebe vesele ljudi in z optimizmom gledam na življenje. Tudi na drugih tekmovanjih, kjer sem bila in nisem zmagovala, mi ni bilo pre-
več težko, na to sem gledala kot na izkušnje z zavedanjem, da vedno ne bom prva, rada pa nastopam.
Ampak kar nekaj zmag je pa že bilo v najstniških letih, katere?
Res je, v duetu s Simono Plut sem zmagala na Glasu mladih v Črnomlju. To je eden mojih najlepših spominov. Zmagala sem tudi na FENS - Nova scena v Kopru, bila sem Prvi Glas Primorske, sem pa tudi prejemnica Zlate pike na Pikinem festivalu v Velenju. Sem pa še kot najstnica postala finalistka na mednarodnem Riga Jazz Festivalu v Latviji in pristala na njihovem CD-ju Best of Riga Jazz Stage. Kar nekaj uspehov je bilo, vseh se niti ne spomnim.
Kaj pa nadaljevanje tvoje glasbene kariere, kakšne so želje in kakšni obeti?
Naveličala sem se peti samo pesmi, ki so že napisane. Začela sem odkrivati svojo žilico za pisanje in zdi se mi, da mi gre kar dobro. Tako pravijo tudi drugi glasbeniki in profesorji. Lani sem imela priložnost, da je moj koncert avtorskih skladb v Jazz klubu Gajo posnela TV Slovenija. Sedaj pa se že močno veselim izida albuma. Glasbenike že imam, in vsi so res odlični, z Berkleeja. Oktobra začnemo z vajami, novembra s snemanjem. Predstavitev albuma bomo imeli v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah marca 2018, v Velenju na Jazz festivalu, kamor me je povabil organizator, nagrajenec Prešernovega sklada, odlični saksofonist Jure Pukl. Upam, da se najde še tretja primerna lokacija in da mi bo uspelo zbrati denar, da bom lahko pripeljala tudi nekaj glasbenikov iz Bostona. Sicer pa se v prihodnje vidim pri ustvarjanju svoje glasbe. Moj cilj je nadaljevati magistrski študij v New Yorku, a bomo videli, kako bo s šolnino in štipendijami. Sicer pa želim potovati po svetu, nastopati ... Sem optimistična, čeprav vem, da so to velike sanje.
Kot pevka potrebuješ ob sebi glasbenike. Kako izbiraš band, s katerim nastopaš doma in v Bostonu?
Sem zelo prilagodljiva. V Sloveniji pogosto igram s pianistom Erikom Marenčejem, s katerim sem tudi začela nastopati. Prav njemu se lahko zahvalim, saj je bil prvi, ki me je povabil, da sem nastopala v Jazz klubu Gajo, pred tem sem izvajala predvsem pop. Ob njem sem se veliko naučila in sem mu res hvaležna. Seveda pa se moram zahvaliti tudi Dragu Gaju, ki me je vedno lepo sprejel v njegovem klubu. Ker prihajam domov vsako leto za tri mesece, ko dobim nastop, pokličem nekoga, s komer bi takrat nastopala. Podobno je v Bostonu, kjer spoznavam nove ljudi in potem vidiš, kdo ti bolj ustreza. Band, ki sem ga našla za moj album, je res super. Spomladi smo imeli nastop, med nami je dobra energija, imajo dobre predloge in super sodelujemo. Veliko sodelujem tudi z Vidom Jamnikom, vibrafonistom s Koroške, s katerim sva imela dva koncerta to poletje v Ljubljani in na festivalu na otoku Lastovo. Vid je moj sostanovalec v Bostonu. Videti je, da se dobro poznava, ker se ujameva na odru.
Kaj bi sporočila mladim, ki želijo stopiti po tvoji poti?
Predvsem ne obupati! Na vsaki poti, kamor greš, so prepreke. A potrebno je res veliko ljubezni, dela in nič ne gre od danes na jutri. □
LETNIK LVII I AVGUST 2017 I ŠTEVILKA B
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I l9
kultura
SEPTEMBER
MESEČNI KINO SPORED

VOZNIK
2. j 3.j 8.
akcijska komedija / Baby Driver/režija: Edgar Wright/scenarij: Edgar Wright /igralci: Ansel El-gor% Lily James, Kevin Spaceyjon Hamm, Micah Howard, Jon Bernthal / 2017, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Con-film /115'
Baby, mlad in nadarjen voznik, ki pomaga roparjem pri begu, se zanaša na ritem svoje glasbe, da bo najboljši v svojem poslu. Ko spozna dekle svojih sanj, v naključnem dogodku vidi priložnost za izhod iz zločinskega življenja in nov začetek. Ko pa ga mafijski šef prisili, da dela zanj, se mora Baby spopasti z resničnostjo, ko na propad obsojen rop ogrozi njegovo življenje, ljubezen in svobodo.
komična drama / Toivon tuolla puolen / režija: Aki Kaurismaki / scenarij: Aki Kaurismaki / igrajo: Sheman Haji, Sakari Kuosmanen, Janne Hyytiainen, llkka Koivula, Nuppu Koivu, Simon Hussein Al-Bazoon, NirozHaji, Kaija Pakarinen/2017, Finska, Nemčija / distribucija: Fivia/ 98' Finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurismaki z novim filmom. Sirski begunec Khaled, skrit med tovori premoga, prispe v helsinško pristanišče. A na Finskem, kjer bi rad zaprosil za azil, nemudoma trči ob neprepusten birokratski zid. Zbegan in obupan pobegne iz zbirnega centra in se poda na ulice Helsinkov, kjer spozna zagrenjenega Wikstroma. Nekdanji prodajalec srajc je pred kratkim zapustil zapito ženo, da bi odprl svojo restavracijo in kot samski moški zaživel na novo. Skupaj se lotita krmarjenja med čermi teh novih, neznanih in pogosto zagonetnih svetov.
biografska zgodovinska drama / Victoria and Abdul / režija: Stephen Frears / scenarij: Lee Hali po romanu Shrabanija Basuja/igrajo:Judi Dench, Ali Fazal, Eddie Izzard, AdeelAkhtar, Michael Cambon /2017, Velika Britanija, ZDA/distribucija: Karantanija/106'
Leta 1887 je angleška kraljica Viktorija stara 81 let od tega je na prestolu že 62 let, najdlje med angleškimi vladarji. Pod seboj ima skoraj milijardo prebivalcev in angleški imperij se pripravlja na praznovanje njenega jubileja. Poleg kraljev in princev je tam prisoten tudi Abdul Karim, mladi indijski služabnik. Kljub navodilu, da kraljice ne sme pogledati, seji nasmeje in začne se nenavadno prilateljstvo. Ko se kraljica začne zavedati omejitev svojega dolgoletnega vladanja, z Abdulom sklene zavezništvo, ki se ga skušajo vsi v kraljevi družini znebiti. S tem ko se njuno prijeteljstvo še poglablja, začne kraljica spremenjeni svet gledati skozi nove oči in počasi se ji začne vračati tudi veselje do življenja.
akcijska pustolovščina / Kingsman: The Golden Circle / režija: Matthew Vaughn / scenarij: Jane Goldman, Matthew Vaughn / igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Taron Egerton, Mark Strong, Halle Berry, Sir Elton John, Channing Tatum, Jeff Bridges/2017, ZDA/distribucija: Blitz/135' Kingsman: Tajna služba nas je pred tremi leti vpeljala v svet neodvisne obveščevalne agencije, katere glavni cilj je varovati svet. V nadaljevanju se že dobro znani junaki soočajo z novimi izzivi. Po uničenju sedeža (krojaške delavnice) v Londonu jih bo pot popeljala do odkritja sorodne vohunske agencije v ZDA z imenom Statesman, ki izvira iz časov nastanka obeh agencij. V novi pustolovščini, ki preizkuša njihove meje in moči, se bosta morali elitni agenciji združiti, da bi premagali neusmiljenega skupnega sovražnika.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si/klno
_	v	v
izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Isaac Bashevis Singer
Moč teme
Mladinska knjiga, 2017
Življenje in folklora, miti in zgodbe, realnost in pekel, čudeži in preganjanja, pripovedovanja in ljubosumnosti, poroke in pobegi, ljubezni in pretvarjanja, nadrealnost in fantastičnost, spomini in resničnosti so pripovedi sveta, ki je izginil, ki je potlačen, ki ne obstaja več. Židovsko življenje v vsej svoji lepoti in temačnosti govori o ljudeh, ki so se tako ali drugače, torej s tradicijo ali mimo nje, soočali z odtenki življenja, ki mu pravimo rojstvo, poroka, obsedenost, ločitev, smrt, čudež in življenje mrtvecev. Prisotni so vsi pridihi stvarstva ter različnih poskusov njegovega sprejetja in bivanja v njem. Včasih gre za samotarske umike, drugič za glasne poroke, tretjič za preganjanja mrtvih. Majhne in velike skupnosti so nianse življenjskih poskusov, ki zasledujejo človeka kot bitja družbenosti in tradicije, lepote in minljivosti, zločinov in dobrote, zanosa in umiranja.
Vinko Moderndorfer
Konec zgodbe
Mladinska knjiga, 2017
Konec zgodbe je v enem samem odstavku odmerjena pripoved, ki jo prvoosebni pripovedovalec, po fizičnem opisu sodeč sumljivo podoben Moderndorferju, prinese pred nas kot zgodbo o neki depresivni epizodi. Glavni junak, pisatelj, zavoljo ljubezenskih tegob kontemplira samomor. Ko se po velikonočnem obisku tržnice vrne v stanovanje, da bi dovršil to, kar se je namenil, ga v spalnici preseneti skrivnostni brezdomec. Bizarna situacija se razvije v celonočni pogovor z intrigantnim koncem. Dober izdelek veščega pisca, berljiv in uravnoteženo neposreden.
Manca Košir
Človeška ljubezen
Mladinska knjiga, 2017
Avtorica se je v svoji novi, sedmi knjigi pisem Človeška ljubezen, svoji devetnajsti po vrsti, obrnila k psiho-terapevtom, ljudem, ki se profesionalno ukvarjajo z ljudmi. Dopisuje si s klinično psihologinjo in družinsko terapevtko dr. Gabi Čačinovič Vogrin-čič, psihiatrom in psihoterapevtom z Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani Miranom Možino, s partnerskim in z družinskim terapevtom Izidorjem Gašperlinom in Tomažem Flajsom, geštalt terapevtom (terapija o človeku v povezavi z njegovo okolico). V pismih je neposredna, ne spreneveda se, odnos je daj-dam. Vse zgodbe, ki so jih potegnila na plan pisma, so zgodbe o človeški ljubezni. Polne so vzponov in padcev, razočaranj in bolečine, strahu, sramu, obžalovanja, stisk, a tudi veselja, smeha, topline, radosti, notranjega miru ...
Arundhati Roy
The Ministry of Utmost Happiness
Penguin India, 2017
Indijska pisateljica in politična aktivistka je po dveh desetletjih od prvega romana Bog majhnih stvari in po številnih esejističnih in publicističnih delih vendarle izdala svoj drugi roman. Roman, v katerem ne skriva svojih političnih stališč in svoje strupene kritike hindujskega nacionalizma, korupcije v vrhovih indijske družbe ter vseh ostalih krivic, ki so v indijskem vsakdanu tako v nebo vpijoče. V središču zgodbe je hijra (indijski tretji spol) Anjum, ki jo spoznamo na pokopališču, na katerem si ustvari dom. V zgodbo se nato vpletejo še nenadkriljiva Tilo in njena nesojena ljubezen Musa. Spoznamo tudi Tilinega stanodajalca, bivšega sošolca, ki jo je od nekdaj ljubil na svoj tihi način in zdaj dela v indijski obveščevalni agenciji. Njihove zgodbe nas potegnejo v vrtiljak indijske polpretekle zgodovine vse do sedanjosti. Skoznje spoznamo vse pomembne (resnične) dogodke, ki so nepovratno zaznamovali in izoblikovali Indijo v deželo, kakršna je danes. V deželo, v kateri živi milijarda in tristo milijonov ljudi, od katerih ima peščica v rokah ogromno moč in bogastvo, medtem ko stotine milijonov ljudi še vedno nima normalnega dostopa do pitne vode in dovolj hrane. V deželo, ki ji že od leta 2014 vlada Naren-dra Modi, bivši guverner Gujarata, odgovoren za pokole
več tisoč muslimanov leta 2002. Arundhati Roy v svojem drugem romanu brezsramno nastavlja ogledalo skorum-piranim politikom svoje ljubljene Indije in tudi skozi leposlovje nadaljuje svoj neumorni boj za pravičnejšo Indijo.
knjige za otroke in mladino
Sherman Alexie
Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim
delovnim časom
Mladinska Knjiga, 2017
Štirinajstletni Junior Arnold Spirit je Indijanec, ki živi v indijanskem rezervatu Spokane. Živi v nespodbudnem okolju, kjer se Indijanci spopadajo z revščino in alkoholom. Kmalu spozna, da je drugačen in nadarjen, želi si, da bi naredil kaj iz sebe, zato sklene, da bo življenje vzel v svoje roke. S podporo staršev, ki si za sina želita boljšega življenja, se vpiše na srednjo šolo, ki jo obiskujejo sami belci. Sprva je težko, počuti se razdvojenega, v 'rezki' rezervatu se počuti kot izobčenec, v novi šoli kot tujec. A počasi se stvari začnejo spreminjati, najde nove prijatelje, veselje do knjig in znanja, ki mu bo pomagalo utreti pravo pot. Pride pa tudi do pomembnega spoznanja: ugotovi namreč, da svet ni razdeljen na plemena, ne na Indijance in belce, ampak samo na ljudi, ki so kreteni in ljudi, ki niso. Knjiga je delno avtobiografska, saj ima ameriški pisatelj, pesnik in režiser indijanske korenine. Za knjigo je prejel več nagrad, priljubljena je med mladimi bralci po vsem svetu.
Toon Tellegen
Kitov vrt
Miš, 2017
Kit živi sredi oceana, kjer ima na voljo ogromno prostora, res nima vrat ne postelje, a to ga ne moti. Ima pa vodomet in nekega dne si zaželi, da bi imel na hrbtu še vrt. Naročilo pošlje kobilici in ta mu uredi vrt na njegovem hrbtu, tak s klopco, vijugastimi stezami, zelenicami, grmovnicami, s sončnicami, hor-tenzijo in z grmičjem. Ampak kit zdaj ne sme več skakati kvišku, ne more se uleči na hrbet in opazovati zvezde. Žalosten ugotovi, da ima res vrt in da vsak lahko uživa na njem, le on ne more. Presenetljiv zaključek kar vabi k razgovoru o sreči in želji po materialnem kopičenju. Knjigo krasijo preproste in vedre ilustracije.
Maša Ogrizek
Slon na drevesu
Založništvo tržaškega tiska, 2014
Prisrčna slikanica Slon na drevesu z barvitimi ilustracijami Dunje Jogan govori o ljubezni. Natančneje, o slonu, ki si prvič zastavi vprašanje, kaj je ljubezen. Vse, kar mu pride na pamet, so materine besede, da se od ljubezni počutiš lahek kot pero. Zato spleza na drevo, da bi lažje spoznal in poiskal ljubezen. Na drevesu sedem dni in sedem noči čaka, da bi ga doletela ljubezen, potem pa osmi dan začne obupovati in spraševati druge živali, kako in kaj naj bi bilo s to izmuzljivo ljubeznijo. Vsaka žival mu skuša pomagati s svoje perspektive, dokler se ne odloči oditi nazaj domov, kjer bo kar počakal, da ga ljubezen najde sama. In nekega jutra slona prebudi pogled na čarobno lepo slonico ...
medioteka

DVD
Kapitan Fantastični (Captain Fantastic)
ClNEMANIA GROUP, 2017
Kapitan Fantastični je nadvse zabaven film s trpkim priokusom. Kaj je za družino dobro, kaj najboljše? Ali res naredimo najbolje, če se odpovemo vsemu, svojim ambicijam in ciljem, in se predamo samo vzgoji svojih otrok? Ben (Viggo Mortensen) je ta predani oče popolnoma nekonvencionalne velike družine v divjini. Otroci so zdravi, močni, fizično in psihično trenirani do skrajnih meja. Ko pa se morajo in želijo vključiti v nepoznani 'normalni' svet, priplavajo na površje vse prepreke, ki jih v očetovem paradižu še niso srečali. Trk različnih svetov bivanja prinese neizbežne grenke odločitve in spoznanja. Film je upravičeni prejemnik več pomembnih filmskih nagrad.
20 I slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
kolumna • odtis človečnosti	LENART ZAJC
INTERAKTIVNO RAZMETAVANJE DENARJA
Verjetno nas je kar nekaj staršev, ki dobimo cmok v grlu, ko se bliža novo šolsko leto in z njim nakup šolskih potrebščin. Cmok postane še toliko večji, če imamo otrok pri hiši več, kar seveda bistveno poveča obremenitev družinskega proračuna.
Zadnja dramska uprizoritev na Studencu
Divji lovec - pogled v slovenski značaj
Ne bom razpravljal o tem, da bi bilo verjetno ne le lažje za družinsko blagajno, pač pa tudi za kvaliteto učenja, če bi se zgledovali po severnih sosedih, kjer se jemlje brezplačnost šolstva dosledno, se pravi vsak otrok dobi brezplačno vse potrebščine od knjig, zvezkov pa do predpisanih svinčnikov. Se pravi, njihova država je edini kupec učbenikov in ostalih pritiklin, naročenih na razpisu pri ponudniku, ki je sposoben zagotoviti najboljšo kvaliteto za razumno ceno. Na ta način Avstrijci ne le, da zagotavljajo dostopnost šolskih potrebščin vsem otrokom, pač pa v vsej državi poenotijo učna sredstva, namesto da bi izbiro slednjih prepuščali navidezni demokratični odločitvi posameznega učitelja. Slednje je seveda le še ena od ostalin postsocialistične topoumnosti uvajanja tržnega gospodarstva v vse segmente slovenske družbe, tudi v šolstvo. Roko na srce, v časih pred tem, ko so bili učbeniki monopol države, izvajalci pa založbe v državni lasti, se pravi v času, preden je kratica DZS pomenila 'Drzni znanilci sprememb', so bili učbeniki vsebinsko vsaj tako kvalitetni kot današnji, je pa res, da so vsebovali manj barvnih ilustracij, ker so pač dopuščali možnost, da to barvitost ob sodelovanju z učiteljem dosega otroška domišljija. Kot je tudi res, da so učbeniki takrat težili k prijaznosti do starševskih žepov.
Ampak, da ne bom povsem krivičen do današnje države, ji je treba v bran omeniti, da je ohranila tako imenovane učbeniške sklade, ki omogočajo otrokom, da si učbenike izposojajo v šoli. Zares hvale vredno. Seveda pa je brezmejni pohlep učbeniških založnikov, ogrožen s strani šolskih skladov, našel novo brezmejno pot do družinskih proračunov: delovni zvezki. Postali so tisti neizogibni davek, ki ga moramo vsakoletno plačevati in se ga seveda ne da obiti s šolskimi skladi, saj delovni zvezki postanejo, oh, kako priročno, z uporabo neuporabni. Kot takšni so seveda preveliko breme za šolske učbeniške sklade in v celoti preloženi na starše. Razumljivo je, da če hoče založba za svoj produkt iztržiti čedno vsotico, takšen delovni zvezek ne more biti črno bel, kot je bil njega dni, še manj ne more biti skupek listov, zložen v mapo, mora biti konkreten izdelek, ki daje staršu vtis, da si za svoj denar v resnici nekaj dobil, še pomembneje pa je, da naredi vtis na učitelja, da bo s to zadevo delo v razredu v resnici lažje in otroku ra-zumljivejše. Kajti, vedeti moramo, da ciljna skupina pohlepnih prodajalcev nismo starši, pač pa učitelji, ki v tej demokratični farsi izbirajo učne pripomočke. Pač, učitelj je ta, ki se bo na koncu odločil, ali bo v razredu uporabljal nek črno bel zvezek z nalogami, ki bi stal recimo pet evrov, ali pa se bo raje odločil za neko razkošno reč, s popolnoma identičnimi nalogami, ki bo stala petnajst evrov.
Pa si poglejmo eno od možnosti takšne potrate papirja in denarja od bliže: založba Rokus Klett je v sodelovanju z National Geographic med drugim izdala Biologija 8 - Interaktivni učni komplet nove generacije. Zveni zelo zapleteno, vendar gre le za nekoliko luksuzen delovni zvezek. Namreč, učenec dobi v tem novo generacijskem kompletu, zapakiranem
v debelo kartonasto škatlo, veliko trideset krat enaindvajset krat štiri centimetre in težko slabih dvajset dekagramov (polna tehta slabih sedemdeset dekagramov), dva delovna zvežčiča, štiri različne kartonaste priloge k tem istim zvežčičem, navodila za dostop interaktivnega učnega gradiva na www.iRokusPlus.si, ki je dostopno le ob določenih urah, če pa se povežeš še z učiteljem biologije, je to gradivo namenjeno novi generaciji znanja dostopno brez omejitev. No, poleg tega je v škatli, še reklama za naročilo revije National Geographic, in ta del mi je posebej nerazumljiv, velik kos kartona, ki služi le in samo zapolnitvi praznega prostora v škatli. Fino ne?
H Da pa vendarle ni vse tako črno, kot se zdi, in nismo popolnoma talci pohlepnih učbeniških založnikov, kažejo raziskave pedagoških delavcev, ki ugotavljajo, da so delovni zvezki pravzaprav slabi za otrokov razvoj.
Se pravi, svojemu otroku sem kupil neko dodatno zadevo, ki tehta sedemdeset dek in, ki naj bi jo prenašal v že tako pretežki torbici! Sicer je malo verjetno, da bo kateri učitelj zahteval od otroka, da sabo nosi ves komplet, pač pa bo prinašal le tekoči delovni zvezek, ob čemer se mi zastavi vprašanje: zakaj so mi že ob tem prodali še škatlo iz debelega kartona, ki je do polovice napolnjena s kartonastim polnilom? Morda zato, ker so v njej zapakirana tudi navodila do interaktivne internetne učne strani? Pa vendar, če zato, zakaj ne bi otroku dali le navodil do dostopa do strani in bi mu učitelj naročal, katere strani naj si za delo v razredu natisne, katere pa reši na internetu? S tem bi prihranili tudi toliko in toliko kubičnih metrov lesa in človek bi vsaj od predmeta, kot je biologija, pričakoval ekološko naravnanost in usmerjanje otrok le v smiselno porabo naravnih virov! Odgovor je logičen: za listek s spletnimi navodili bi težje računali petnajst evrov, kot pa jih za delovne zvezke, pardon, ne delovne zvezke, pač pa interaktivni učni komplet nove generacije!
Da pa vendarle ni vse tako črno, kot se zdi, in nismo popolnoma talci pohlepnih učbeniških založnikov, kažejo raziskave pedagoških delavcev, ki ugotavljajo, da so delovni zvezki pravzaprav slabi za otrokov razvoj. Z izpolnjevanjem delovnih zvezkov otroci ne razvijajo pisnih sposobnosti, slabše razvijajo sposobnosti izražanja in bistveno manj v učni proces vkla-pljajo domišljijo kot v delo brez njih. Se pravi, lahko upamo in držimo pesti, da bodo učitelji spregledali in nas prenehali obremenjevati z nepotrebnim razmetavanjem denarja, hkrati pa tudi obremenjevanjem okolja in gozdov, pač pa bodo raje uporabili lastno znanje, avtoriteto in svoj učni načrt, ter otrokom narekovali delovne naloge, ki jih bodo ti zapisali in rešili v lastnih zvezkih. □
V petek, 21. junija 2017, smo v Poletnem gledališču Studenec vnovič doživeli potrditev velike ljubiteljske predanosti igralcev, vodstva in tehnične ekipe, ki se že dolga desetletja dokazuje v poletnih mesecih z novimi in novimi gledališkimi amaterskimi presežki. Tokrat je bil dosežen tak vnovičen presežek z Divjim lovcem pisatelja in duhovnika Franca Sa-leškega Finžgarja. Začela pa se je ta premiera z nenavadnim prologom -pripovedjo prof. dr. Janeza Bogataja, ki je dodobra napolnjen avditorij gledališča na Studencu navdušil z lepo pripovedjo ter osebnimi spomini na strica Franca Saleškega Finžgarja. Dr. Bogataj, ki je živel ob njem in tudi z njim, je poslušalcem razprl bogato pahljačo spominskega gradiva na strica, ki je ob množici še drugih ljudskih iger ustvaril tudi igro Divji lovec.
Omenjeno igro so gledališki zanesenjaki s Studenca pripravili že pred leti, a je tokrat vnovič zaživela z našimi igralci v novi postavitvi, ob novih tehničnih in drugih zmožnostih, seveda tudi ob novi scenski postavitvi.
Igra, v kateri spoznavamo tudi naš čas
Je že tako: igra Divji lovec je postavljena v sredino 19. stoletja v leto 1848, ko se je ob velikih demokratičnih dogodkih v Evropi zganil tudi začetek gibanja za Zedinjeno Slovenijo. Zgodba iz tega časa pa - kakšno naključje, pripoveduje prav o slovenskih v mnogočem za Slovence prepoznavnih lastnostih. Nikoli do konca realiziran gon po premoženju: gruntih, posestvih, njivah, gozdovih, stavbah in drugih nepremičninah je tudi danes enako neusmiljen, divji, neustavljiv. Temu gonu je vse podrejeno: morala, družinsko in javno življenje, medosebni, predvsem med-sosedski odnosi, pravzaprav vse, saj gre za najpomembnejši glagolski ne-določnik od vseh glagolov, kar jih pozna slovensko besedišče: glagol imeti!
Ob tem najpomembnejšem spoznanju, kar jih sporoča Finžgarjev Divji lovec, pa nam dramska fabula sporoča tudi še marsikaj drugega: denimo to, da je oni z denarjem, močjo in s premoženjem prepričan, kako mu vse omenjeno omogoča prevlado na onimi, ki nimajo. Vse omenjeno s kontekstom in s številnimi dialogi tako zelo karakterističnimi za naravo dramskega dogajanja, da lahko v mnogočem uvidimo, kako se v stoletja med Slovenci ni spremenilo skoraj nič, vse ostaja na mestu, kjer je bilo v času nastajanja igre. Zato Divji lovec ne ilustrira le časa 19. stoletja, pač pa tudi zdajšnjost, kakršno živimo.
Ko sem po ogledu predstave poslušal enega od obiskovalcem, mu je v potrditev, da gre za premočenje prepoznanih lastnosti Slovencev, 'ušla'
tudi misel: »Finžgar je bil duhovnik, večino tega, kar je udejanjil v igri, je spoznaval v konkretnem življenju med ljudmi, veliko pa so mu nemara povedali tudi verniki med spovedmi, ki jih je opravljal. Dobrega in slabega. In to je bilo tkivo mnogih njegovih iger, ki jih je napisal. Skoraj zagotovo je na tak način prišel do vsebine in spoznanja o dogajanjih med ljudmi v drami Veriga.«
Nesrečna ljubezen Janeza in Majde
Kako je s fabulo v Divjem lovcu? Revni kočarski sin Janez (igra ga Primož Krt) je zaljubljen v hčer bogatega župana (rihtarja) Zavrnika (Jože Vunšek) - Majdo (Ana Plahutnik). Takoj na začetku igre smo soočeni z dramskim kontrapunktom. Njuna ljubezen (Janeza in Majde) nima prihodnosti, saj je Majda očetu obljubila, da Janeza ne bo poročila, hkrati pa ga neizmerno ljubi. To dejstvo vodi v tragedijo, ki se na koncu tudi zgodi s smrtjo obeh zaljubljencev, hkrati pa prinaša skozi vso igro neustavljiv konflikt med 'rihtar-jem' Zavrnikom in zlobnežem Gašperjem Lisjakom (Jure Sešek), ki oba, vsak zase seveda, razmišljata, kako se bosta polastila premoženja drug drugega.
Razvoj dogajanja in gonja po gruntih, premoženju in oblasti privedeta župana Zavrnika v blaznost, negativ-ca Gašperja, ki mu Majda tudi ni usojena, pa v smrt.
Divji lovec v poletju 2017 pomeni novo postavitev popolne dramske predanosti igralcev, režiserja, pomožnih, tehničnih, oblačilnih in drugih sodelavcev na Studencu. Seveda v največji meri gledalcem v spominu ostajajo tisti, ki so jih uprizorili igralci na novem Na-potnikovem prizorišču sredi narave Studenca. Presežna je vloga Jožeta Vunška, ki je od povzpetnega mogočneža skozi dramsko dogajanje padel v igralsko ob-čudujočem osebnostnem padcu patološko stanje duhovno uničenega človeka, enako izjemna je igralska kreacija Kon-dija Pižorna s krasno paleto dokazane vsestranske igralske prezence in mno-
gimi drugimi stvaritvami. Lojze Stražar je znal omenjena presežna dejanja (za ljubiteljsko raven dramskega delovanja) izvabiti iz svojega kolektiva, ki nas iz leta v leto privablja z veliko radovednostjo med množico prave ljudske kulturne ustvarjalnosti lačnih gledalcev.
Spektakel, ki se ga je lotil režiser Lojze Stražar (kot vedno je Lojze deus ex machina vsega), pa je ponudil še veliko več kot le omenjeno fabulo. Prinesel je množico običajev, čudovito pričarano vzdušje gostilne gostilničarja Grojzdka, predvsem pa izjemno lepo in seveda ubrano prepevanje motivov slovenskih narodnih pesmi in songov, ki sta jih ustvarila Igor Pir-kovič in skladatelj Slavko Avsenik ml.
Bil je spektakel, da se reče! Čeprav nismo bili priče srečnemu koncu in tudi ne humornim nastavkom, ki bi se jim nasmejali, pa je vsekakor treba omeniti vlogo Tončka (Kondi Pižorn), vaškega posebneža, ki na neki način, na svoj humorno tragični način vodi in usmerja dramsko dogajanje, hkrati pa poslušalca nenehno na svoj gluma-ški način opozarja, da grdobija in hudobija dolgoročno nikjer na svetu ne moreta uspevati - in obveljati tudi ne.
Divji lovec v novi postavitvi Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana je v letošnji poletni sceni na Studenec spet privabil tisoče gledalcev, ki tisto, kar pričakujejo izpod Lojzetovih rok ter gledališkemu ustvarjanju predanih igralcev in pevcev, vedno tudi dobijo. Tokrat je 'izdelek' vnovič čudovito poletno darilo vsem, ki so se odločili, da tisti večer, namesto na obali morja preživijo v hladu poletne noči na Studencu. Niso doživeli srečnega razpleta studenških Romea in Julije, pač pa tudi priložnost za razmišljanje - ali smo Slovenci res taki? - To v uprizoritvi ostaja v zavesti vsakogar, ki je razumel tudi dodatne poante Divjega lovca na Studencu.
Vsem, ki so nam od zgoraj predstavo omogočili, gredo iskrene in (navdušene) zaslužene čestitke.
Matjaž Brqjan
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 21
KULTURA
Plesali na avstrijskem Koroškem in Portugalskem
Ko so plesalci in plesalke Folklornega društva Groblje, Domžale pripravljali program za jubilejno, deseto leto, so vanj vključili več kot 20 nastopov, katerih število pa se pridno povečuje.
FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE, Domžale Kar 32 plesalcev in plesalk pridno vadi vedno nove plese, ki jih pripravlja Nevenka Unk Hribovšek, letošnja nagrajenka Občine Domžale. Tako so na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, član vodstva je njihov podpredsednik Franc Strle, nastopili na avstrijskem Koroškem, uspešno pa so Slovenijo, Domžale in Groblje predstavljali tudi na Portugalskem.
V juliju so zaplesali na tradicionalnem že 16. kmečkem prazniku v Šentpe-tru pri Šentjakobu v Rožu, kjer se vsako leto srečujejo kmetje in kmetice petih dežel (Avstrija, Slovenija, Italija, Madžarska in Hrvaška). Dogajanja so potekala ves dan, v popoldanskem delu pa so ob številnih govornikih nastopili: Tamburaški ansambel, Mešani pevski zbor Bilka in ansambel Podjelov-
kojencev v Lorigi, Notice pa so dodale tri venčke ljudskih pesmi. Popoldne so se povzpeli na 1993 metrov visoki najvišji vrh Portugalske, zvečer pa navdušili na glavnem trgu v folklorni delavnici za nastopajoče in gledalce. Delavnico grobeljskih folkloristov je dr. Franc Hri-bovšek vodil v portugalščini, tako da je skupina še pred prihodom na plesišče -po pozdravu Boa noite, senhoras e sen-hores, somos de Eslovenia - sprožila spontan aplavz gledalcev. Zaplesali so tri slovenske ljudske plese ter ob spremljavi Notic zaplesali štajeriš z robcem. Na zaključno polko se je na plesišču še dolgo vrtelo kakšnih petdeset parov!
V soboto sta vse folklorne skupine, sprejela župan občine Seia in predsednik lokalne skupnosti Paranhos da Beira. Izmenjali so simbolična darila ter poudarjali pomembnost ohranja-
ški glas, posebej toplo pa so bili sprejeti plesalci Folklornega društva Groblje, Domžale. Zaplesali so dva venčka gorenjskih plesov Nevenke Unk Hribovšek: domžalski splet Ovbe, ovbe in De-vej, devej dreto. Čudovit nastop osmih plesnih parov ob zvokih dveh harmonik, klarineta in kontrabasa je bil vrhunec kmečkega praznika. Kot je povedal dr. Franc Hribovšek, predsednik društva, je bilo občinstvo, med katerim je bilo veliko slovenskih kmetov, navdušeno, posebej jih je prevzel kostumski videz in lepo odplesani točki, s katerimi so plesalci promovirali rodno Slovenijo, občino Domžale in Groblje. Tudi tokratno srečanje je poudarilo povezavo zamejskih kmetov in njihovih organizacij z matično deželo, kjer nikoli ne pozabijo tudi na čezmejno kulturno sodelovanje, krepitev vezi in nova prijateljstva.
Posebno doživetje za plesalce FD Groblje, Domžale je bil v začetku avgusta obisk Portugalske, mesta Paranhos da Beira - nekaj deset kilometrov oddaljenega od Atlantika, kjer so 1983 ustanovili otroško folklorno skupino z namenom ohranjati in obujati etnološko izročilo Serre da Estrela, leta 1999 pa še odraslo folklorno skupino. Dejavnosti začnejo s koledovanjem za novo leto, marca imajo tradicionalne koline, v postu se pojavljajo v javnosti v črnih oblačilih, plešejo konec posta, kurijo kres na Šentjanževo in gostujejo v tujini.
Domača folklorna skupina Rancho Folclorico de Paranhos da Beira vsak prvi konec tedna v avgustu organizira mednarodni folklorni festival Arriba Monte!. Na letošnjem, že 34. so nastopile tri tuje skupine (Kanada, Španija in Slovenija) ter šest domačih. Vse so se morale predstaviti izključno z ljudskimi plesi ob živi glasbi, v izvirnih kostumih, play back pa je strogo prepovedan. FD Groblje, Domžale je skupaj s citrarsko skupino Notice uspešno predstavljalo Slovenijo, občino Domžale in Groblje.
Po potovanju z avtobusom so folklo-riste v četrtek, 3. avgusta 2017, prijazni gostitelji pričakali v Paranhos da Beira. Naslednji dan so zaplesali v domu upo-
Recenzija filma: Dunkirk
Dunkirk 'čudežnega' režiserja Chri-stopherja Nolana je nedvomno eden najbolj kontroverznih filmov v zadnjem času, kar pomeni, da ima na eni strani brezpogojne privržence in občudovalce, ki prisegajo, da so videli enega najboljših, če že ne najboljši vojni film vseh časov, na drugi strani pa je ravno tako nemalo cineastov, ki trdijo, da je film vsaj globoko precenjen, če že ne popolnoma brez smisla, torej zanič.
Moram priznati, da sem sam kar nekako v zadregi, kar se tiče podajanja ocene omenjenega filma. Niti ne vem, če mi je bil všeč ali ne, kar sploh ne pomnim, če se mi je kdaj primerilo. Eno je gotovo: Dunkirk ni igralski film, saj so igralci v njem (ne)spretno uporabljeni zgolj kot rekvizit, torej v kontekstu cilja, ki opravičuje sredstvo. Tudi samo podajanje zgodbe deluje nekako nadrealno: po sleherni eksploziji, ki prizadene britanske vojake,ujete ob francoskem pristaniškem mestecu Dunkerque, lahko vidimo najbolj čista možna trupla iz enega samega kosa, kar je za resne vojne filme prav gotovo presedan. Trupla so sem in tja lepo razporejena po celi plaži, med njimi pa se kot po tekočem traku dvigajo preživeli. Zdi se, da nihče izmed njih ni niti ranjen, kar je vsaj
nja ljudskega izročila in čezmejne kulturne izmenjave.
Zvečer, po slovesnem defileju, v katerem so naši plesalci ponosno korakali ob koračnicah Ivana Trstenjaka in nosili zastavi Slovenije in Občine Domžale, ki se ji zahvaljujejo za materialno in moralno pomoč, je na glavnem odru zaplesalo 300 nastopajočih, nastop folklori-stov iz Grobelj pa je bil vrhunec dogodka. Osem plesnih parov je ob polni god-čevski zasedbi (harmonika, klarinet in kontrabas) navdušilo vse zbrane.
V nedeljo so obiskali svetišče Fati-ma, s katerim je plesalce že doma seznanil gospod Maffi, vodič Boris Kurent pa je sproti predstavljal zgodovino in sporočila Fatime, Prisostvovali so maši v največji baziliki in občudovali 500 m2 velik mozaik, ki ga je izdelal naš rojak, pater Marko Ivan Rupnik
Pred odhodom domov so obiskali naravni park v mestu Vila Cova, zvečer pa se zbrali na poslovilnem koktejlu in spontanem splošnem rajanju, kjer so se folkloristi iz Grobelj spet izkazali z animacijskim programom.
Po daljšem postanku na francoski obali v Camargui so prijetno utrujeni prišli domov, obogateni izkušnjami pa tudi zahtevami, vse pa bodo zanesljivo uporabili pri svojem nadaljnjem delu.
Dr. Franc Hribovšek je o udeležbi in festivalu povedal: »Ponovno se je pokazalo, da je osnovni namen takšnih festivalov čezmejno kulturno sodelovanje, pri čemer se sklepajo nova in utrjujejo stara prijateljstva. Dežela ni le njen zemljepis, temveč predvsem njeni ljudje s svojo prijaznostjo, gostoljubjem in ustrežljivostjo. Naša kostumska podoba (gorenjska), slovenski ljudski plesi in slovenska ljudska glasba so bili za gledalce in gostujoče skupine eksotika. Slišali so triglasno ljudsko petje, vkomponirano v odrsko postavitev. Na nastopih smo bili prepričljivi.«
Iskrene čestitke FD Groblje, Domžale, ki vas vabi na tradicionalni folklorni večer v soboto, 9. septembra, v Kulturnem domu v Radomljah. Dobrodošli!
Vera Vojska Foto: Viljem Kaker
Vabilo
na razstavo Svet žuželk
Na Ljubljanski cesti 88 v Domžalah je vrata odprla največja učna razstava žuželk v Sloveniji z naslovom Svet žuželk. Na 500 m2 razstavnih površin je predstavljenih okrog 50.000 primerkov žuželk iz domačih in eksotičnih krajev. V zbirki so primerki, ki so jih desetletja zbirali in urejali različni domači zbiratelji in raziskovalci. Razstavo, ki bo na ogled predvidoma do konca leta 2017, je pripravil zasebni zavod EGEA, Zavod za naravo. Razstava predstavlja vse skupine žuželk (24 redov žuželk), izvor žuželk s celotno sistematiko žuželk in sorodnimi skupinami členonožcev, življenjske prostore s tipičnimi predstavniki vrst, največje žuželke, naše endemite, plenilce žuželk in pregled znanstvenih zbirk s prikazom vrstne pestrosti, kjer je prikazanih največ barvitih žuželk. V tem okviru so predstavljeni tropski metulji, vsi dnevni metulji Slovenije, več kot polovica nočnih metuljev ter nekaj družin hroščev. Skupaj je predstavljenih približno 3100 vrst metuljev, 1100 vrst hroščev, 200 vrst kobilic in številne druge skupine žuželk.
Posebej so izpostavljene socialne žuželke, metulji, ki smo jih gojili v svi-logojstvu, pojoči metulji, strupene in in-vazivne vrste žuželk in druge zanimivosti. Med temi velja izpostaviti žuželke naših domov, kjer se lahko seznanimo z molji, ščurki, hroščki in drugimi na-dležneži v naših stanovanjih, ki jih vidimo ali pa tudi ne. Na razstavi so predstavljene tudi tri izjemno lepe diorame s predstavitvijo naravnih bivališč žuželk.
Na razstavi smo poskrbeli tudi za mlajše obiskovalce, ki se lahko pobli-že spoznajo z nekaterimi živimi žuželkami, ustvarjajo v ustvarjalnem kotičku ali raziskujejo žuželke. Več o razstavi si lahko preberete tudi na www.egea.si.
Razstava je odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Zaprto ob ponedeljkih in praznikih. Vstopnina za odrasle je 6 €, za otroke, študente in upokojence 4 € ter skupine otrok 3 €. Družine imajo 20-odstotni popust. Vsako prvo soboto v mesecu je organizirano brezplačno vodenje po razstavi ob 10.30.
Za vodenje po razstavi se lahko naročite tudi po telefonu ali elektronski pošti. Cena vodenja je 10 € za eno šolsko uro (45 minut). Za organizirane skupine 20 do 25 obiskovalcev je vodenje brezplačno. Pokličite in se pravočasno najavite na telefon 08 200 26 70 ali po e-pošti: egea@siol.net.
malce nenavadno. Torej obstajajo samo živi in mrtvi ter ničesar vmes. Pred in med bombnimi napadi se zdi, kot da se vse dogaja na ukaz: vojaki dvigajo in povešajo svoje glave kot po nekakšnem avtomatizmu, brez sleherne spontanosti, podobno kot v kakšnem postmodernem gledališču. Moram priznati, da ne glede na to, da slednje deluje pretirano teatralno - sploh, če ob vsem skupaj upoštevamo še zloveščo glasbo Hansa Zimmra, ki ne pojenja niti za trenutek -nekako vseeno ne moremo imeti trdnega občutka, da gre za čisti kič. Vsej sterilnosti navkljub, imajo prizori vendarle nek 'sanjski' pridih, do katerega sicer težko zavzamemo nek jasen odnos. Škoda je le, da gre v slednjem primeru pač za resnično zgodbo, saj bi neka fiktivna situacija nedvomno bolj sedla na omenjeno izvedbo. V nekem smislu je sicer Nolan prav gotovo precenjen, saj je dokaj tipičen predstavnik 'novega vala' sodobnih režiserjev, prisegajoč na brezhibno filmsko estetiko, ki je sama po sebi lahko že kar namen. Nedvomen vizualni mojster se tako požvižga na življenje filmskih značajev, da ti domala sploh niso potrebni, saj naj bi vse povedala že situacija sama. Le sprašujemo pa se lahko, kakšen bi bil njegov film vi-
deti, ko bi mu odvzeli glasbo iz ozadja; oziroma bolj ali manj stopnjujoč zvok, ki ponazarja bližajočo se nevarnost v obliki nacističnega napada. Bi bil nekaj čisto povprečnega? Izvedeli bi le, če bi pri gledanju filma izklopili zvočnike, kar pa v kinu seveda ne pride v poštev. Doma pač ne bi bilo haska, saj gre za enega tistih filmov, ki jih je treba - ravno zaradi glasbe - videti prav v kinu.
Problem, ki je z etičnega vidika še veliko tehtnejši, pa je, da nas podobno precizno natempirani bombastični filmi (zadnji, ki mi v tem oziru pade na pamet je Mad Max: Cesta besa) delajo za nepoboljšljive voajerje s sadistično tendenco, saj glorificirajo strašljivost dogodkov kot takšno in s sila spretno manipulacijo izvabljajo celo čustva, ki niso več zgolj posledica identifikacije s filmskimi značaji. Eno je gotovo: Dunkirk je film kot ga še nismo videli: kaj pa to sploh pomeni, nam bo razodela šele filmska prihodnost, saj gre za režijo 'nove dobe'. Včasih je veljajo pravilo, da v primeru, če je glasba največji nosilec dogajanja v celotnem filmu, potem le-ta ne more biti kaj prida. Danes nič več.
Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale.
ŽIGA ČAMERNIK
Knjige Primoža Suhodolčana so redno uvrščane v šolske programe domačega branja in bralne značke in so bile večkrat izbrane na natečaju Pionirske knjižnice kot "naj knjige" leta (najbolj brane oz. največkrat izposojene knjige s strani mladih). Tako je knjiga Košarkar naj bo! štirikrat zapored dobila priznanje Moja najljubša knjiga (1999, 2000, 2001 in 2002), leta 2008 pa še Zlato priznanje.
Košarkar naj bo je septembra na sporedu še: 15.116.117.120.123.124. sept
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
info in rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si/kino
22 | slamnik	številka 8 | avgust 2017 | letnik lvii
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
Bo Kofutnikova domačija nov domžalski muzejski objekt?
Kofutnikova domačija je objekt profane stavbne dediščine, ki se nahaja v Srednjih Jaršah pri Domžalah in je vpisan v register kulturne dediščine (EŠD 25904).
Ze pred leti je bil razglašen za kulturni spomenik regionalnega in mikrolokalnega pomena na področju etnologije. Njen lastnik je Občina Domžale, od leta 2014 pa je v upravljanju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki med drugim opravlja v naši občini tudi muzejsko dejavnost in varstvo kulturne dediščine. V obdobju zadnjih let smo glede na finančne možnosti izvajali le osnovno vzdrževanje objekta, opravili popis predmetov ter jih zaradi slabega stanja na objektu deponirali v primernejše začasne prostore za hranjenje.
O pomenu domačije
Kofutnikova domačija je eden redkih primerov leseno-zidane hiše z identiteto prepoznavnega dela zgodovinskega načina kmečkega življenja na omenjenem območju ter tako podaja informacije s področja stavbne zgodovine o gradbeno-obrtnih znanjih v preteklosti ter vsebinsko večplastnost z zgodbami iz lokalnega okolja: poudariti je tako mogoče povezavo s slamnikar-stvom - nekdanjo pomembno dediščino tega obdobja, delavske zgodbe, vojne zgodbe, vpogled v življenje tistih, ki so tukaj živeli in delali itd. Nekatere med zgodbami še niso bile javno predstavljene, na primer rejništvo v antropološkem smislu, izseljeništvo ter življenje lokalne skupnosti, saj je bil lastnik Johan Giovanelli nekdanji
župan Občine Jarše. Na splošno v domačiji najdemo vse tipične sestavine nekdanjega življenja malega kmeta na območju Domžal, ki sčasoma postane vse bolj odvisen od industrije.
O stavbi
Kofutnikova domačija je tradicionalno zasnovana v obliki stegnjenega doma, sestavljena iz leseno zidanega stanovanjskega in gospodarskega dela. Je ena redkih lesenih, delno zidanih še ohranjenih ostankov dediščine domžalskega območja. Ocenjena starost je med 200 in 250 leti, z dodatnimi raziskavami je možna ugotovitev, da je domačija še starejša. Najstarejši stanovanjski del ('hiša') je delno lesen oziroma sestavljen iz lesenih brun in delno zidan, v osrednjem zidanem delu so črna kuhinja, shramba, veža in kamra. Nato objekt preide v gospodarski del s hlevom, 'šupo' s svinjakom, straniščem na ,štrbunk' in lopo za orodje. Podstrešje je leseno z gankom na južni strani. Strešna kritina je bila prvotno slama.
Prva prizadevanja za ohranitev
V letih 2008 in 2009 je OŠ Rodica organizirala Iniciativni odbor za zaščito Ko-futnikove domačije, v katerem so sodelovali predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, Občine Domžale, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in OŠ Rodica. Rezultati delovanja tega
odbora so bili: sprožitev postopka za razglasitev Kofutnikove domačije kot spomenika lokalnega pomena, aktivnosti v smeri odkupa nepremičnine ter organiziranje ogledov in raziskav. Na osnovi strokovnih ugotovitev je iniciativni odbor organiziral izvedbo nujnih gradbenih del za obnovo dimnika in lope, da se na objektu ni delala nadaljnja škoda. Največ vsebinskih raziskav o Kofutnikovi domačiji so opravili mladi raziskovalci OŠ Rodica pod mentorstvom Vilme Vrtačnik Merčun s šestimi raziskovalnimi nalogami. Leta 2007 je
jfv ■L \
Saša Roškar izdelala strokovno nalogo z etnološkimi konservatorskimi izhodišči za prenovo domačije. Arhitekturni posnetek hiše so izdelale študentke Fakultete za arhitekturo (Mateja Kolbe-zen, Maja Hausmeister, Sabina Rozen-berger in Biserka Smolič) pod mentorstvom prof. dr. Petra Fistra.
Odvija se novo poglavje ohranitve
V proračunu za leto 2017 je lastnica, Občina Domžale, za najnujnejša dela in pripravo idejnih izhodišč glede prihod-
nje usode objekta, zagotovila 20.000 evrov. Zato je v letošnjem letu Kulturni dom Franca Bernika Domžale takoj pristopil k akciji in kot upravitelj objekta oblikoval posebno strokovno skupino z nalogo, da do konca leta pripravi predloge rešitev glede možne obnove (objekt je po zadnjih strokovnih ocenah v precej slabem stanju), glede lokacije objekta (obstoječa lokacija je utesnjena, zato se preverja tudi možnost umestitve na druge lokacije, na primer v Slamnikarski park ob Občini Domžale in Slamnikarskem muzeju) ter njegove namembnosti in vsebine, ki bi bile vezane na obnovljeni objekt. Pri delu komisija aktivno sodeluje tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine OE Kranj, kjer so v zvezi z objektom že pripravili usmeritve za ohranitev objekta.
Že pred poletjem so tako potekala pod nadzorom kranjskega zavoda dela pri urejanju okolice, odstranjevanje dela uničenega gospodarskega objekta ter odstranitve materiala iz okolice objekta.
V poletnih mesecih poteka izdelava idejne zasnove z oceno stroškov obnove z umestitvijo v prostor, h kateri so bili povabljeni trije različni izvajalci in bo jeseni predstavljena lastnici, Občini Domžale. Prav tako pa intenzivno deluje tudi posebna strokovna skupina, katere naloga je priprava interpretacijskega načrta in vsebinskih možnosti bodoče Kofutniko-ve domačije.
V Domžalah so bili opaženi neznani leteči predmeti
S tematiko Neznani leteči predmeti so se ukvarjali ljubiteljski slikarji, ki so sodelovali na 31. likovni delavnici Šmartno, ki jo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti od 4. do 13. avgusta 2017 v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki.
galerija Domžale Nekateri ljudje pravijo, da so NLP-ji samo pravljice, spet drugi, da obstajajo in da so imeli celo srečanje tretje vrste, se pravi z bitji iz drugih planetov ali pa da so jih celo ugrabili. No, mi smo se na lastne oči prepričali, da neznani leteči premeti res obstajajo, vse skupaj pa je do potankosti dokumentirano in na ogled v Galeriji Domžale.
Pa pustimo šalo na stran, kaj je res in kaj ni, naj se s tem ukvarjajo znanstveniki s svojimi teorijami in astronomi s svojimi teleskopi. S tematiko Neznani leteči predmeti so se ukvarjali ljubiteljski slikarji, ki so sodelovali na 31. likovni delavnici Šmartno, ki jo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti od 4. do 13. avgusta 2017 v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki. Namen delavnice je bilo raziskovanje in preizkušanje sodobnih likovnih praks. Poudarek je bil na skupinskem delu, v okviru dogovorjenih oblikovnih izhodišč pa je vsak udeleženec iskal svoj individualni izraz. Omenjena likovna delavnica je potekala pod mentorstvom Dušana Fišerja, akademskega slikarja specialista, dela, nastala na tej delavnici, pa so na ogled v Galeriji Domžale vse do 1. septembra 2017.
Odprtje razstave Neznani leteči predmeti je potekalo v četrtek, 17. avgusta 2017, v Galeriji Domžale, ki že nekaj let nudi prostor za razstave del, ki nastajajo na likovnih delavnicah v Šmartnem. Odprtja razstave sta se poleg Mateja Primožiča, vodje območne izpostave JSKD RS Domžale, udeležili tudi Urška Bittner Pipan, pomočnica direktorja JSKD RS in Andreja Koblar Perko, strokovna svetovalka za likovno dejavnost pri JSKD RS. Na odprtju so v krajšem
Vrnitev muzikala Annie
KD Ihan in KD Mlin Radomlje sporočata veselo novico, da se v jeseni za kratek čas na odrske deske vrača priljubljeni družinski muzikal Annie.
glasbenem programu nastopili Maša Medved, Barbara Sladič in Matej Primožič.
Urška Bittner Pipan je v svojem govoru povedala, da je preprost naslov Likovna delavnica Šmartno že v letu 1986 skrival vse kot prej preprosto nalogo: »Revolucionarno je namreč med ljubiteljske likovne ustvarjalce uvedel zahteven koncept. V njem sta ključna razmislek in osmi-šljanje zahtevnosti procesa, ki pripelje do podobe. Za tem sta stala dolgoletna mentorja Duba Sambolec in Dušan Fišer. Vse skupaj pa se ne bi zgodilo in ne bi gladko teklo 31 let brez Andreje Koblar Perko, ki je na JSKD RS že ves ta čas.«
Po njenih besedah so se letos na likovni delavnici posvečali fenomenu letenja kot iskanja svobode. Po devetih dneh skupinskega dela in ži-
vljenja med formalnimi izhodišči in veščo mentorsko roko Dušana Fišer-ja ter ustvarjalnim navdihom udeležencev je nastalo mnogo zgodb: »Večina med njimi bo ostala med vami udeleženci, za nas pa ostaja ta čudovita razstava, ki je rezultat letošnjega učnega procesa.«
Udeleženci 31. likovne delavnice Šmartno: Katarina Celič (Medvode), Edita Marija Černelč (Ljubljana), Jožica Čučnik (Dobrnič), Zoja Fišer (Ptujska Gora), Irena Hribar Schmidt (Kanada), Danila Krpič (Murska Sobota), Srna Mandič (Ljubljana), Maja Sajovic Verbole (Kamnik), Pika Seni-čar (Sveti Štefan), Tomaž Skulj (Kamnik), Tanja Sokolov-Boh (Škofja Loka), Veronika Židanek (Radomlje).
Razstava bo odprta do 1. septembra 2017 med 17. in 19. uro.
Besedilo in foto: Miha Ulčar
kd ihan in kd mlin radomlje Za
to potezo so se odločili na pobudo stalnega moledovanja obiskovalcev, ki so si predstavo že ogledali, pa bi jo želeli videti ponovno, kot tudi tistih, ki so jo zamudili. V sodelovanju z Godbo Domžale bodo gledalce ponovno navduševali še izključno trikrat, in sicer zadnji vikend v septembru.
Zakaj je muzikal tako popularen? Odlična igra mladih in izvrstnih igralcev nas popelje v leto 1933, čas velike depresije in najhujše krize kapitalizma. Zgodba govori o mladi siroti Annie, ki išče svoje starše. Pobegne iz sirotišnice, ki jo vodi zlobna upraviteljica Miss Hannigan, pomembno vlogo pa odigra bogataš Oliver Warbucks, ki mu deklica spremeni pogled na bistveno komponento v življenju - ni važno, koliko materialnih dobrin premoremo, če na koncu dneva ostanemo sami. Zgodba odlično prikaže močan prepad med revnimi in bogatimi, čemur smo priča tudi v sodobnem času, hkrati pa nas opominja, da ima laž kratke noge in da človeka resnično osrečita le iskrenost in dobrota.
Celotno ekipo sestavlja več kot 60 sodelujočih, med njimi 14 otrok in 32 glasbenikov, v predstavi pa ima svojo vlogo tudi kuža. »Zaradi spleta okoliščin je bilo treba poiskati novega kužka,«
nam je zaupal vsemogočni režiser, igralec in prevajalec, 21-letni Nejc Lisjak, ki se je lotil iskanja in kmalu našel novega primernega štirinožnega igralca.
»Že na prvi vaji se je odlično odrezala, tako da se z nastopajočimi že veselimo njene prve predstave. Želim si, da bodo tudi tokrat obiskovalci odšli po končani predstavi s toplino v srcih in si brundali svojo najljubšo melodijo ter ponesli dober glas o predstavi v svet,« je zaključil Lisjak.
Muzikal Annie je do zdaj imel že zavidljivih 15 ponovitev. Z glasbenim vodstvom Uršule Jašovec, koreografijo Petre Vegelj, scenografijo Urške Gregorič, kostumografijo Marije Zajc Jašovec in pod dirigentsko taktirko Damjana To-mažina je to doživetje, ki ga ne smete zamuditi.
Zasedba se bo z izseki iz muzika-la predstavila tudi na Čarobnem dnevu v Arboretumu Volčji Potok, ki bo v nedeljo, 3. septembra 2017. Na dogodku se bodo predstavili dvakrat (dopoldne in popoldne). Svojo vstopnico za predstave, ki bodo v Kulturnem domu Radomlje, pa si že lahko zagotovite na www. mojekarte.si, bencinskih črpalkah Petrol in OMV ter na telefonski številki 068 686 199.
Tatjana Bonin

29. september 30. september dru*insi!i
Kulturni dom Radomlje
www.mojekaTle.si I,;ita4 19,30 3 ■ 17.00 068 686 199
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik | 23
slamnik@kd-domzale.si
POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST
ORLI V DOMŽALAH
Orlovstvo je bilo na Slovenskem telovadno in vzgojno katoliško gibanje.
Matjaž Brojan
V Sloveniji so že pred letom 1906 obstajala številna sokolska društva, v katerih so prevladovali liberalno usmerjeni ljudje. Orli oziroma orlovska organizacija je nastala kot odgovor katoliško usmerjene strani, ki je od leta 1906 naprej začela ustanavljati svojo telovadno organizacijo. Nastali so številni društveni telovadni odseki Orlov, ki so se leta 1907 povezali v Zvezo telovadnih odsekov Slovenske krščansko-socialne zveze. Leta 1909 se je omenjena zveza preimenovala v Zvezo orlov. Potem je doživela še kar nekaj organizacijskih sprememb, tako da je bilo leta 1925 v orlovsko organizacijo vključenih že 15.000 članov, to pa je bilo več, kot je znašalo število Sokolov. Tako številčno stanje je ob drugih vzrokih povzročilo, da je bila ob uvedbi kraljeve diktature 6. januarja 1929 ukinjena orlovska organizacija, ustanovljen pa unitaristični Sokol kraljevine Jugoslavije. Slovenski Orli, povezani s slovanskimi Orli in Mednarodno zvezo katoliških telovadcev, so na mednarodnih tekmovanjih dosegali velike uspehe. Udeleževali so se jih tudi Domžalci. O tem govorijo številni dokumenti. Več v nadaljevanju.
Leto 1909 - Nastanek organizacije Orel Domžale
Domžalski Orli so dobili svojo organizacijo 28. novembra 1909, ustanovili pa so jih kot odsek Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva. Za prvega predsednika novoustanovljene orlovske organizacije so izvolili Antona Müllerja mlajšega, za načelnika pa učitelja Franca Kuharja. Franc Bernik je o tem ustanovnem dejanju orlovske organizacije v Domžalah v društveno kroniko Katoliško izobraževalnega in podpornega društva, ustanovljenega leta 1904, zapisal:
»28. novembra, bila je prva adven-tna nedelja, se je vršilo peto predavanje, ki je bilo za napredek društva vele-pomembno. Ustanovitelj Orlov, organizator slovenskih fantov Ivan Podlesnik iz Ljubljane, je govoril o vzgoji mlade-ničev. V krasnem, izredno navdušenem govoru je pojasnil, kolikega pomena je prava vzgoja mladeničev, posebno tudi za starše same glede na četrto božjo zapoved; pokazal je sovražnike mlade-ničev (liberalce, socialdemokrate, pro-stomislece) pa njihove resnične prave prijatelje. Govor, ki je napravil na vse poslušalce, katerih je bila polna sobana, globok vtis, je imel tako tudi najboljši uspeh. Takoj po predavanju namreč se je vršila kar javno vpričo vseh navzočih odborova seja, ki je bila pravilno po pismenem vabilu sklicana. Odločati se je imelo na tej odborovi seji ali naj se tudi v našem društvu ustvari telovadni odsek Orlov, katerih je že toliko po vsej slovenski domovini. Ustanovitev odseka predlaga in utemelji društveni predsednik. Soglasno in z navdušenjem se sprejme njihov predlog. S tem je ustanovljen tudi v Domžalah telovadni odsek Orlov, ki se kot 96. pridruži Zvezi telovadnih odsekov. Njega predsednikom se z vzklikom izvoli Anton Müller, ml, načelnikom vaditeljskega oseka pa učitelj Franc Kuhar. Izvoli se tudi začasni odbor. Izvolijo se odborniki: Janez Cerar, Franc Ahčin, Ivan Japelj, Ivan Vahtar, Anton Rihtar. Takoj nato se je vršila še tudi prva seja telovadnega odseka. Ivan Podlesnik je prav prisrčno pozdravil novoustanovljeni odsek, v imenu Zveze pa je dal potreben navdih, kako naj odsek prične s svojim delovanjem. Do 30 fantov je takoj pristopilo k Orlom. Naj torej najkrasnejša mladeniška organizacija
Domžalski Orli s svojim predsednikom Janezom Kovačem (v spodnji vrsti sedi na levi strani)
sostvovali na vseh pomembnejših cerkvenih prireditvah ob praznikih, narodnih srečanjih, odhajali pa so tudi v tujino, denimo na Češko, kjer je bilo ob sokolskem tudi orlovsko središče. Na teh prireditvah so se predstavili s posebej za te priložnosti naštudirani-mi vajami telovadbe in gimnastike.
Večje domžalske orlovske prireditve
Nekateri domžalski prebivalci se še danes spominjajo domačih sokolskih prireditev, ki so se jih množično udeleževali tudi Orli od blizu in daleč; tako kot so Domžalci, odeti v orlovske 'kroje' odhajali v bližino in tudi dlje na podobne prireditve drugih organizacij. Poglejmo samo v drugo leto delovanja domžalskih orlov: - 12. marca 1910 so se Orli v velikem številu zbrali v Domžalah in poslušali predstavnika Zveze telovadnih orlovskih odsekov Janka Hočevar-
pomoglo. Trije brati so na konjih šli knezoškofu naproti do Rodice, kjer se je ob vstopu v kraj vršil prvi sprejem. Orli so na konjih šli knezoškofu naproti. Komaj so jih knezoškof zagledali, že so hiteli k njim z besedami: 'Moram moje fante pogledati!' Pred pošto se je pred velikanskim, prekrasnim, mojstrsko po tesarskem mostu Franu Ravnikarju zamišljenim in izdelanim slavolokom vršil glavni sprejem. Udeležilo se ga je društvo z zastavo, Orli so bili kot običajno v krojih. V imenu Orlov je krasno pozdravil knezoškofa Jegliča predsednik Anton Müller ml. Zvečer je bila sijajna baklada in podokni-ca. Orli so korporativno z ognjega-sci obeh požarnih bramb nosili lam-pijončke, med sviranjem godbe je društveni mešani pevski zbor zapel tri pesmi, sledilo je splošno pozdravljanje in veselje vseh Domžalcev, ki so slavili veliki obisk v mali vasi.«
Orlovski znak na koledarčku za leto 1921; tako Orli kot Sokoli so si za svoj emblem izbrali vsak svojo ptico ujedo.
Orlov tudi v lepih Domžalah vse dobro-misleče fante vname in združi v najlepši domovinski ljubezni za pravo izobrazbo duha in telesa, za vsestranski napredek. Zato pa brez obzirov in strahu, Orli, pogumno na plan.«
Do leta 1910 (torej eno leto) je bil predsednik organizacije Anton Müller, ml., nasledil pa ga je pozneje dolgoletni orlovski predsednik Janez Kovač.
Sprva v prostorih Strojne zadruge
Mladi, v domžalski orlovski odsek povezani mladeniči, so sprva telovadili v prostorih Strojne zadruge, pozneje po dograditvi Društvenega doma pa v njem. Odsek je enotno deloval do začetka prve svetovne vojne, ko je ugasnilo ne le društveno, družabno in kulturno življenje, pač pa je zamrl v celoti utrip vsega kraja. Skoraj vsi člani domžalskih Orlov (šlo je pač za mladeniče. godne za vojaško službo) so morali iti služit cesarja, telovadnica v Društvenem domu (zdaj je to Kulturni dom Franca Bernika) pa je postala vojaška kasarna, bolnišnica oziroma vojaški lazaret. Seveda vse do konca vojne leta 1918.
Telovadni odsek domžalskih Orlov je vnovič začel delovati 16. avgusta 1919, in sicer z vadbo dvakrat na teden. Nekaj dni pozneje so 8. septembra 1919 ustanovili še Orliški krožek - Orlica v Domžalah. Prva predsednica Orlic je postala Antonija Končan, ki je bila tudi nadvse uspešna igralka v domačem kulturnem društvu, katerega del so tako postale tudi Orlice. Pozneje je predsednica postala Franja Zajec, na-čelnica Ela Hrovat, za njo pa tudi Anica Končan. K ženskemu orlovskemu delu odseka je takoj pristopilo 33 članic, ki so ob športnih telesnokulturnih dejavnostih pripravljale tudi poučne in za deklice vsestransko vzgojne dekliške večere. Pripravile so jih več deset.
Izjemna telesna aktivnost nič manjše posvečanje duhovnosti in vrednotam duha
Z ustanovitvijo ženskega orlovskega odseka pa zadeva še ni bila sklenjena. Osemnajstega novembra 1919 so usta-
, • • a •
Vodstvo domžalskih Orlov s predsednikom Janezom Kovačem (stoji v zgornji vrsti drugi z desne)
Fotografije množičnega nastopa Orlov je napravil fotograf Peter Naglič iz Šmarce, ki je ustvaril še mnogo drugih posnetkov Domžal v letu 1910.
Domžalski Orli z županom Francem Cerarjem (v srednji vrsti sedi v sredini)
novili še 'šolski orlovski naraščaj', h kateremu se je prijavilo 110 članov, ob njih pa še 'šolske orlovske gojenke', ki jih je bilo 70. Pozneje so ustanovili še novo obliko orlovskega združevanja 'obrtni naraščaj' za dečke od 14. do 16. leta. Orlovski naraščaj je zbral 30 mladeničev, ki pa ob množici drugih nastopajočih na orlovskih prireditvah niso mogli nastopati in se tako tudi izkazati. Seveda je bil to vzrok, da se je število obrtnih naraščajnikov hitro zmanjševalo.
Na desetine prireditev so okrasili domžalski Orli
Člani in članice Orla so se skozi vsa leta skrbno udeleževali vseh orlovskih prireditev (rekli so jim zleti) na krajevni, občinski, pokrajinski, deželni in celo meddeželni ravni. Odeti v svoje uniforme (rekli so jim, da so to kroji), so ob sobotah in nedeljah pri-
ja. Možakar je v ognjevitem govoru navduševal navzoče o idealih Orlov, ciljih, nastopih in drugem; 26. marca so Orli nastopili na domžalski velikonočni procesiji; odeti so bili v nove kroje, bilo jih je 28. Bernik je ob tej priložnosti zapisal: »Nastop je bil sijajen, dovršen! (Čast vrlemu gospodu načelniku, učitelju Francu Kuharju op. M. B.), ki je v tako kratkem času uspehe dosegel, čast pa tudi vrlim telovadcem!«
30. maja 1910 je Domžale obiskal knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Fara je bila stara šele dve leti, zato je pomenil knezoškofov obisk veliko počastitev kraja, fare in ljudi, ki so v njej živeli. Tisti dan je bila v Domžalah sveta birma. Ber-nik je zapisal:
»V proslavo te izredne slovesnosti je tudi društvo izredno veliko pri-
-	5. julija 1910 je bil praznik sv. Cirila in Metoda. Orli so se svete maše množično udeležili, vsi odeti v kroje, da so bili videti prav zali. Orlice je v njihovem nastopu spremila slavna domžalska godba.
-	17. julija 1910 so domžalski Orli pripravili v župnišču v Domžalah okrožno sejo o delu Orlov v kamniškem okrožju. Govoril je predsednik Maier iz Kamnika, na seji pa se je 'mnogo važnega sklenilo'.
-	18. avgusta je bil rojstni dan cesarja Franca Jožefa. Orli so se proslave s sveto mašo seveda udeležili tudi v krojih.
-	22. avgusta 1910 se je poročil predsednik domžalskih Orlov Anton Müller, ml, sicer posestnik v Stobu, Poročil se je s tajnico Katoliško izobraževalnega in podpornega društva Franjo Maček iz Zgornjih Domžal. Orli so svojemu predsedniku (v krojih seveda) pripravili špalir pred cerkvijo, pozdravni govor pa je bil povedan iz ust načelnika Orlov Franja Kuharja.
-	28. avgusta 1910 je potekalo slavnostno odprtje Domžalskega doma v Domžalah. Na odprtje je prišlo kar 5000 (!!!) ljudi, Orlov, ki so bili odeti v svoje kroje, pa je bilo kar 310, zastav je bilo 11, bila pa so udeležena še mnoga druga društva od praktično vsepovsod.
Lahko si mislite, kolikokrat so se morali mladi člani obleči samo v enem letu, da so poudarili svojo pripadnost društvu, ki je izpodbujalo lepe stvari, prave ideale življenja: poštenost, skromnost, prijaznost ter vzpodbujalo ljudi k pravim dejavnostim, kot so športna aktivnost, kulturno delovanje, druženje in podobno. □
(nadaljevanje prihodnjič)
24 | slamnik
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
V	I
POLITIČNE STRANKE | OKOLJE
sd / marjan ravnikar, podpredsednik 00 sd domžale
Kdaj bo nadstrešnica na pokopališču ob poslovilnem prostoru v Domžalah?
slamnik@kd-domzale.si
M «S
Največje pokopališče v Domžalah je v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. V tem času je bilo v okviru investicij Občine Domžale na tem pokopališču veliko narejenega.
Uredil se je prostor za raztros pepela pokojnikov, servisni dovoz na pokopališče in prostori za odlaganje odpadkov, ki so dobili novo podobo. Zgrajena sta bila dva nadstreška na vhodnem delu pokopališča, ki sta namenjena servisni dejavnosti, med drugim tudi prodaji sveč in cvetja. Urejene so sanitarije za obiskovalce pokopališča, ki so odprte vse dni v letu med 8. in 18. uro.
V sklopu pokopališča je tudi poslovilni prostor ki je bil obnovljen v I. fazi s preureditvijo dveh mrliških vežic, za katere lahko trdim, da so zgledno urejene, imajo tudi ogrevanje in služijo svojemu namenu. Sprašujem pa se, kdaj bo izpeljana II. faza prenove poslovilnega prostora z izgradnjo prepotrebnega nadstreška. Gradnja II. faze bi se lahko izvedla v manjšem obsegu, kar pomeni tudi manj stroškov, vse pa seveda v dogovoru z izbranim projektantom. Obiskovalci
A f
M Sprašujem pa se, kdaj bo izpeljana II. faza prenove poslovilnega prostora z izgradnjo prepotrebnega nadstreška.
pogrebov bi bili tako lahko pod nadstreškom in v primeru dežja ne bi dobesedno stali do kolen v vodi. S postavitvijo nadstreška bi skrajšali tudi sam obred pogreba, saj bi bil poslovilni obred lahko pri mrliških vežicah in ne bi bila potrebna pot v cerkev, ki se zelo pogosto zgodi tudi ob srečanju z vlakom in zapornico pri prehodu.
Druga težava, na katero je treba opozoriti, je ozvočenje na samem poslovilnem obredu, saj govorniki pred mikrofonom sami sebe ne slišijo, neverjetno slabo pa se sliši tudi po samem žalnem prostoru.
Koncesionar Javno komunalno podjetje Prodnik, bi moral poskrbeti tako za ustrezno ozvočenje kot tudi za izgradnjo nadstrešnice.
LisTA reza / rok GRASIC
Referendum ali kako država brije norca iz nas
Referendum. Referendum. Pa spet referendum. Eno vprašanje - zakaj? Kaj želimo doseči z referendumom? Vedno gre za kakšno neumnost, ki se nas večine sploh ne tiče. Še vedno ne vem, o čem je šlo pri referendumu o arhivih, 2014. Pa vi? Četudi je volja teh, ki so šli na volišče, spregovorila, ni veljala, ker se je referenduma udeležilo premalo ljudi - zgolj 11 odstotkov. Da, to pa je čudno! Da na poletni junijski vikend, ko je četrt Slovencev na obalah naše najboljše sosede, državljani niso v trumah hodili na volišča. Le kdo bi pričakoval kaj takega, ko pa se je odločalo o tako pomembnih zadevah.
Zdi se, da niti državniki ne vedo več, kaj je prioriteta vsakega referenduma. Nisem na nobenem od polov, a poglejmo realno sliko -čemu lanski referendum o družinskem zakoniku, ko pa se je o tem odločalo že 2012? Ampak še bolj našo državo smeši dejstvo, da je državni zbor letos sprejel zelo podobno novelo zakona, kakršno smo že dvakrat zavrnili. In spet - ker gre v tretje rado - nasprotoval volji ljudi. Tako smo v 'luft' pognali dobrih 3,5 milijona evrov našega! denarja. A ne bi bilo bolje, če bi vsakemu državljanu dali za kepico sladoleda? Bi zanesljivo več ljudi prišlo v slaščičarno po tistega malo sladoleda, kot pa šlo na volišče. Razumlji-
NSI /PEREGRIN STEGNAR
Živimo in sobivajmo z naravo
Običajno so poletni meseci čas oddiha in za veliko večino čas zelo potrebnega počitka, spremembe okolja in ritma. Vendar ni za vse tako. Za kmete je poletni čas najbolj delovno obdobje, ko je največ dela na polju, v vinogradih, na travnikih in v gozdovih. Zato moramo na doma pridelano hrano gledati še s posebnim spoštovanjem.
Slovenski kmetje pa že dolgo niso več samo kmetje, ampak so postali tudi administratorji, saj morajo voditi različne evidence, zbirati dokumente, preverjati kakovost zemlje in pridelkov. Pogosto slišimo očitke, da zaradi vse papi-rologije in evidenc svojega dela sploh več nimajo časa ustrezno opravljati. Kmetom tudi sicer ni lahko. Nanje z nizkimi cenami pritiskajo veliki odjemalci pridelkov, evropska kmetijska politika Sloveniji ni vedno pisana na kožo, poleg tega pa so kmetje v veliki meri odvisni še od vremena, ki je čedalje bolj neusmiljeno. Žal število kmetov drastično pada, kar tudi kaže na mačehovski odnos do njihovih težav. Treba je spomniti, da so kmetje posredno tudi tisti, ki ohranjajo podeželje pri življenju in skrbijo, da so pokošeni in obdelani tudi tisti predeli, ki so težko dostopni, a dajejo podeželju svojo pristnost.
nsi / ljudmila novak, poslanka in predsednica nsi
Predsednik države mora skrbeti za pravo smer in vizijo države
Nova Slovenija je 4. avgusta 2017 praznovala 17. obletnico svojega obstoja in ob tej priliki sem tudi napovedala, da bom kandidirala na volitvah za predsednika Republike Slovenije. Za kandidaturo sem se odločila po tehtnem premisleku, k njej pa so me spodbudili tudi številni ljudje, ki so mi dejali, da imajo težavo, koga pravzaprav izbrati za svojega voditelja. Uradne pristojnosti predsednika republike oziroma predsednika države, kot radi rečemo v pogovornem jeziku, so resda omejene, a to ni ovira, da ne bi s svojo integriteto in z avtoriteto vplival na življenje v naši državi. Ne gre pozabiti, da predsednik države predstavlja najvišjo funkcijo v državi, ki jo državljani volimo neposredno. To pomeni, da pri svojih dejanjih načeloma uživa tudi veliko mero legitimnosti. Obenem pa se mora seveda zavedati tudi velike odgovornosti, ki mu je bila zaupana.
Trdim, da je predsednik države tista oseba, mora imeti vizijo, kam in v katero smer naj gre naša država. Oglasiti se mora ob temah in situacijah, ki so za naše državljane pomembne. V tem smislu mora biti predsednik oseba z visoko moralno avtoriteto in tisti, ki zmore biti varuh našega kompasa. Zato ljudje od predsednika države lahko upravičeno pričakujejo jasna stališča, ki bodo dajala smer in smisel našim skupnim željam in ciljem. Nič ne bo škodilo, če bo bodoči predsednik države vlado in pristojne večkrat opozoril na številne nepravilnosti in krivice.
(4 Zakaj torej ne bi rekli, da je naš cilj priti med 15 najuspešnejših držav na svetu? Za to imamo po mojem mnenju vse potenciale, ki pa jih do zdaj nismo znali izkoristiti.
Moram priznati, da v Sloveniji jasno besedo (pre)večkrat pogrešam, prav tako pa tudi vizijo, ki bi ji državljani lahko sledili. Kot nacija velikih ljudi in talentov se ne smemo bati ambicioznih ciljev. Tudi osamosvojitev Slovenije in vstop v EU ter Nato so se v začetku 90. let prejšnjega stoletja zdeli kot nekaj nedosegljivega. In vendar nam je uspelo. Zakaj torej ne bi rekli, da je naš cilj priti med 15 najuspešnejših držav na svetu? Za to imamo po mojem mnenju vse potenciale, ki pa jih do zdaj nismo znali izkoristiti. Predvsem potrebujemo več sodelovanja, dobronamerno-sti in medsebojnega spoštovanja ter urejene in delujoče družbene podsisteme, kot so zdravstvo, šolstvo, sodstvo itd. Več dela bo treba vložiti tudi v razumevanje demokracije in demokratičnosti. Demokracija je izjemno dober družbeni sistem, a ob predpostavki, da se tisti, ki v njem sodelujejo, poleg svojih pravic zavedajo tudi svojih dolžnosti in odgovornosti do narave in sočloveka.
46 Svetujem vam: pojdite in glasujte. Če pa, kakor jaz, ne veste točno, o čem gre, pa prečrtajte glasovnico, spodaj pa napišite, da država ni vredna vašega krožca na glasovnici.
vo; za razliko od referenduma, bi vsaj vedeli, zakaj gredo v slaščičarno.
No, in letos so naši veleumi spet razpisali referendum. Zapišite si v koledar datum 24. 9. 2017, da ne bi slučajno pozabili iti na volišča! Tokrat boste volivci odločali o skrajno pomembni tematiki - o drugem tiru. Je to nekaj, kar se tiče vsakogar? Ne. Bomo, glede na rezultat, ljudje živeli bolje? Ne. Bo država dejansko upoštevala vašo voljo? Morda. Samo upate lahko. Svetujem vam: pojdite in glasujte. Če pa, kakor jaz, ne veste točno, o čem gre, pa prečrtajte glasovnico, spodaj pa napišite, da država ni vredna vašega krožca na glasovnici. Tako izpolnete svojo 'dolžnost' in, če ne drugega, vsaj nasmejite koga izmed števcev glasovnic. Pa boste naredili več kot vsa država z referendumom.
Zmanjšujemo prostornino radioaktivnih odpadkov, skladišče skrbno upravljamo
ARAO tudi v letu 2017 redno opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki (RAO), torej odpadki, ki nastajajo pri uporabi virov ionizirajočega sevanja v medicini, raziskavah in industriji.
44 Želim si, da bi se delo kmetov tako na velikih kot majhnih kmetijah bolj cenilo ter da bi se med seboj še bolje organizirali in pridobili na večji veljavi pri odločanju.
Še posebej lepo je videti mlade, ki kljub trdemu poklicu vztrajajo, se razvijajo in kalijo svoj čut za živali, zemljo in naravo. Vsakemu je verjetno jasno, da brez kmetov ne bi imeli hrane kje kupiti, žalostna resnica ob tem pa je, da so v verigi preskrbe s hrano najslabše plačani prav oni. Vesel sem, da zadnja leta samooskrba ponovno pridobiva na veljavi in s tem tudi posredno vpliva na ekološki vidik naše preskrbe.
Želim si, da bi se delo kmetov tako na velikih kot majhnih kmetijah bolj cenilo ter da bi se med seboj še bolje organizirali in pridobili na večji veljavi pri odločanju. Le tako namreč lahko pričakujejo spremembe na bolje. NSi jim bo na tej poti zagotovo pomagala po svojih najboljših močeh in ciljala na nižje davke, manjšo birokratsko obremenitev in sprostitev ovir pri dopolnilnih dejavnostih.
Prevzema tudi vire sevanja, ki so zunaj uporabe, saj so jih imetniki iz različnih razlogov nehali uporabljati, čeprav so viri morda še vedno uporabni. Te vire ARAO skladišči enako kot RAO, smiselno pa bi bilo, da bi jih skladno s trajnostnimi načeli dali v ponovno uporabo ali recikliranje, če ta možnost obstaja.
ARAO je v prvi polovici leta od povzročiteljev prevzel 88 paketov RAO in virov sevanja zunaj uporabe s prostornino približno 1 m3 (bruto prostornina, ki vključuje tudi embalažo). V Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov (CSRAO) je zdaj uskladiščenih 92 m3 odpadkov in virov sevanja, ki so zunaj uporabe, s skupno maso 52,7 tone in skupno aktivnostjo 3,5 TBq.
Prostornina ni bistveno večja kot ob koncu lanskega leta, saj jo stalno zmanjšujemo s prepakira-njem in stiskanjem ter z nadzorovano odstranitvijo neradioaktivnega materiala iz skladišča. To je pomembno, saj je prostor v skladišču omejen in dobršen del skladiščnega prostora je že zaseden.
V prvi polovici leta smo razstavili skoraj 1800 naprav za detekcijo požara, t. i. ionizacijskih ja-vljalnikov požara, skupne aktivnosti 164 MBq. Nadalje smo manjše pakete jedrskih snovi (to so uran, torij in elementi z atomskim številom nad 92 ter druge snovi, materiali ali izdelki, ki se najpogosteje uporabljajo v okviru raziskovalno-izobra-ževalnih dejavnostih) uredili po vrstah radionuklidov in jih združili v dve pakirni enoti. Prvotno prostornino paketov, ki so jih ti paketi zasedali v skladišču, smo tako zmanjšali z 210 litrov na 75 litrov.
Še letos načrtujemo tudi obdelavo drugih uskladiščenih naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja. Ker osebje ARAO razen z razstavljanjem ja-vljalnikov požara še nima izkušenj z razstavljanjem drugih oblik zaprtih virov sevanja, bo na našo pobudo novembra 2017 v okviru strokovnega sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE, angl. IAEA) potekalo usposabljanje osebja ARAO za razstavljanje zaprtih virov sevanja. S tem bo kader usposobljen za samostojno opravljanje tudi teh zelo pomembnih in izjemno zahtevnih postopkov obdelave virov sevanja.
Redno vzdržujemo in posodabljamo CSRAO, vgrajene sisteme in opremo. Med drugim je v naslednjem letu v načrtu posodobitev krmilne in računalniške opreme prezračevalnega sistema. Še v letošnjem letu bomo zamenjali lahko gospodarsko vozilo za prevoz radioaktivnih snovi z novim.
Ker bo aprila 2018 poteklo obratovalno dovoljenje za CSRAO, smo za podaljšanje dovoljenja
opravili prvi občasni varnostni pregled objekta. Rezultat pregleda je poročilo z izvedbenim načrtom, v katerem so predvideni potrebni ukrepi za nadaljnje varno obratovanje skladišča. Vlogo za podaljšanje obratovalnega dovoljenja za CSRAO bomo na Upravo Republike Slovenije za jedrsko
varnost predali oktobra letos, kar je v skladu z rokom, določenim v zakonodaji.
Obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici skladišča in delovnega okolja v skladišču izvajamo skladno s programom, določenem v varnostnem poročilu. Kot vedno doslej, rezultati kažejo, da skladišče in okolica nista onesnažena z radioaktivnimi snovmi in da nivo ionizirajočega sevanja v okolju zaradi prisotnosti skladišča ni bistveno povišan. V sklopu varnostnega poročila analiza scenarijev možnih izrednih dogodkov, to so raz-sutje ali razlitje radioaktivnih snovi, požar ali odtujitev vira sevanja, kaže, da so zgradba skladišča, vgrajeni sistemi ter tehnologija skladiščenja takšni, da bi bil v primeru izrednega dogodka sevalni vpliv na delavce, prebivalstvo in okolje pod zakonsko določenimi omejitvami. Tveganje za prebivalstvo bi obstajalo le v primeru odtujitve vira ionizirajočega sevanja. Za zmanjšanje tveganja ARAO izvaja preventivne ukrepe fizičnega in tehničnega varovanja, požarne varnosti, varnosti pri delu idr. Junija letos smo posodobili tudi Načrt zaščite in reševanja na območju CSRAO.
Upravičenim občinam redno plačujemo nadomestilo za omejeno rabo prostora. Iz tega naslova Občina Domžale prejema dobrih 85.800 evrov, Občina Dol pri Ljubljani pa dobrih 115.900 evrov.
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 25
OKOLJE
Kako sta štorklja in štrk v Dobu sušila plenice
Že lani si je par belih štorkelj za svoje domovanje izbral dimnik na stanovanjski hiši Eda Šimenca v Dobu pri Domžalah.
anton komat
KOLUMNA • KAM GREŠ, CLovEK?
ZMAGA DENARJA NAD ZDRAVO PAMETJO
Pohlep po obogatitvi in strah pred tem, kaj bo jutri. Tesnoben svet, v katerem je razkrajanje normalno.
Letos aprila sta se po prezimovanju v tropskem predelu Afrike štorklja in štork vrnilav svoje staro gnezdo, ki ga je samec takoj po vselitvi nadgradil, skupaj s samico pa sta konec maja dobila naraščaj - dva mladiča, ki sta minuli teden iz gnezda že poletela spoznavat bližnjo okolico.
Če je kdo dobro spremljal življenje, povezano z novimi stanovalci, je to Franc Rožič iz Doba, ki stanuje nasproti Eda Šimenca, kjer sta si na dimniku njegove hiše štorklji uredili svoje gnezdo. Ker jih ima skorajda pred očmi, jih spremlja od jutra do noči. Začne se že s skupnim zajtrkom. Seveda zajtrkujejo vsak na svojem koncu - kot v restavraciji. Da sta si ravno v tem koncu Doba štorklji izbrali svoje poletno počitniško bivali-
hrano, je druga vedno čuvala gnezdo. Tista, ki je čuvala gnezdo, je sedela kot angel. Napol razprta krila, da je delala senco mladičema, obračala pa se je proti soncu.« Vodo je mladičema štorklja prinašala v golši, mladiča pa odprla kljuna, ona pa jima je vodo vlila v curku. Hrano pa je običajno vrgla v gnezdo.
Po dveh mesecih, to je 24. julija, sta mladiča že poletela. »Ker je bilo ravno na god svetega Krištofa, pravim, da jima je dal sveti Krištof vozniško dovoljenje oziroma letalsko dovoljenje,« v smehu pove France. Od takrat naprej jih čez dan ni več veliko v gnezdu. Se pa vrnejo zvečer, ko se zmrači. Še preden sta mladiča poletela, sta po besedah Franceta najprej hodila po gnezdu, nato pa nekaj časa poskakovala, dokler nista poletela.
šče, je razlog mogoče v tem, da se na dimniku sosednje hiše nahaja podobno gnezdo, v katerem sta nameščeni umetni štorklji. Poleg Franceta je štorklje s fotografskim objektivom redno spremljala tudi Bernarda Bizjak, zato o tej zanimivi družini obstaja tudi čudovita foto zgodba.
Po besedah Franceta sta štorklji iz toplih krajev prileteli okrog 7. aprila letos. Ker je od lani ostalo približno pol gnezda, je moral samec pošteno poprijeti za delo in ga nadgraditi. Samica mu v tem času tudi ni pustila, da bi se parila. Ker je bil tako priden in dogradil gnezdo zelo hitro, ga je seveda nato čakala nagrada. »Valila sta od 22. aprila dalje, saj sta od takrat naprej po izmenah sedela v gnezdu. Mladiča sta se izvalila 26. maja. To vem po tem, ker so jih začele napadati vrane. Bilo je podobno, kot bi se zaletavale. Starejši štorklji sta zamahovali s krili in jih odganjali,« pove France.
Po približno enem tednu sta mladička že pokazala svoji glavici iz gnezda. Po besedah Franceta je ena izmed štorkelj v gnezdo prinesla del vr-teksa, ki se uporablja na vrtovih: »Nekajga viselo iz gnezda, zato so me nekateri ljudje spraševali, če vem, kaj je to. Odvrnil sem jim, da sušita plenice.«
Štorklja je zelo skrbna žival, pravi France: »Iz potočka sta nosili ribe, pa tudi žabe ter drugo hrano. Medtem ko je ena od starejših štorkelj iskala
Franc nam je zaupal, da je nekaj dni po tistem, ko sta mladiča vzletela, prišel dan, ko sta bila ves čas v gnezdu: »Najbolj verjetno ju je v šoli v naravi prestrašila lisica.« Sta pa starejši štorklji vedno v bližini, se pravi, da nadzorujeta mladiča, ki sta po besedah Franceta na jug poletela kakšen mesec dni pred starši.
Bela štorklja je največji evropski ptič in tudi po drugih značilnostih jo je v tem delu območja razširjenosti praktično nemogoče zamenjati s katerim drugim ptičem. Dolga je od 95 do 110 cm in ima razpon kril med 180 in 218 cm. Tehta od 2,3 do 4,5 kg. Prepoznamo jo po dolgem vratu in nogah, črno-beli operjenosti ter rdeči obarvanosti nog in kljuna. Črna so le letalna peresa in trtica, po ostalem telesu pa so bela. So zelo skrbne živali.
V Sloveniji največ štorkelj gnezdi v severovzhodnem delu države. Največ štorkelj živi v panonskem delu Slovenije. Štorklja je simbol Prekmurja (v prekmurščini se imenuje bejli štrk). V zadnjem času je opaziti tendenco proti zahodu države in nekatere štorklje gnezdijo tudi na Gorenjskem.
Miha Ulčar Foto: Bernarda Bizjak
Vitomil Zupan v svoji sijajni knjigi Komedija človeškega tkiva piše: »Na vseh koncih in krajih tega obupanega sveta vidim vstajati preroke. Nastopajo tudi njihovi učenci, ki govorijo v njihovem imenu. Razlagalci že davno razloženih misli. Ker je taka propadajoča doba - čas komercialne nečimrnosti. Ob koncu srednjega veka so tudi nastopale množice jasnovidcev, prerokov, pridigarjev, bičarjev in komedijantov vseh vrst. Prestrašen propadajoči svet! Svet strahu in pohlepa, eno v enem. Ne spadam v ta čas.« Zupanova knjiga je izšla že leta 1980, vendar jo beremo, kot da jo je genialni pisatelj napisal danes: »Pohlep po obogatitvi in strah pred tem, kaj bo jutri. Tesnoben svet, v katerem je razkrajanje normalno. Meljejo mlini poneumljanja, ki prinašajo smrt razumu, v poplavi razvrednotenih besed, polumetnosti in neetične znanosti in poulične politike. Poraz je doživel človekov razum, danes se igra nova vražja igra, trg človeških duš. Vsako upanje je lažno, umetno je veselje in ljubezen postaja kupčija.« Ni kaj, mož pronicljivega duha vidi v prihodnost. Tako kot je že leta 1923 filozof in zgodovinar Oswald Spengler zapisal v knjigi Zaton Zahoda: »Globoka nesmiselnost znanosti, ki hoče organsko nastajanje razumeti kot mehanizem nastalega. Vendar pa dan ni vzrok noči, mladost ni vzrok starosti in prav tako cvet ni vzrok ploda.« in nadaljuje: »Če usmeritvi življenja rečemo ne-povratnost in se pogreznemo v grozni pomen besede 'prepozno', s katero je bežen začetek sedanjosti pripadel večni preteklosti, začutimo pratemelj vsega tragičnega preobrata.« S temi besedami je zadel bistvo zdajšnjega tragičnega stanja civilizacije, ki drvi v okoljsko katastrofo. Upam, da ne bo prepozno za ukrepanje.
Kot je fizika naša najbolj zrela znanost, je biologija, ki raziskuje podobo organskega življenja, z vidika vsebine in metode naša najšibkejša znanost. Kaj je raziskovanje narave v resnici, je najbolje ponazoriti s potekom Goe-thejevega proučevanja narave. Če si preberemo njegove naravoslovne spise, bomo presenečeno ugotovili, da je živa narava v njih prikazana brez vsakršnih formul, zakonov in prav brez vsakršne vzročnosti. Goethe piše: »Ničesar ne iščimo za pojavi, saj so nauk oni sami.« Marxo-vemu, Darwinovemu in Freudovemu stoletju to ni bilo več razumljivo. Vsi trije so biologijo naredili zgolj politično učinkovito. Pozabili smo, da po Goethejevemu nauku zremo svet z dušo večnega otroka, po nauku treh bradatih mož pa z razumom večnega starca. Nauki bradačev so prešli v dogme in pripeljali svet v zdajšnje tragično stanje. Civilizacija se je z nauki starcev postarala, prihaja čas dramatičnih posledic, če tega ne bomo doumeli. Zdajšnja civilizacija se bo sesedla zaradi samozastrupljanja in globalne vojne za vire, preživeti pa mora dovolj inteligentnih potomcev. Pot v prihodnost ne bo lahka in vsi ne bomo prispeli na cilj. Trenutne velikosti nore potrošniške družbe narava ne more več vzdrževati. Narava ne zmore več polniti nakupovalnih centrov.
Človek se boji dveh vrst stvari: stvari, ki nosijo smrt, in stvari, ki jih ne pozna in ne razume.
Ta dva prastrahova nista le izvor sleherne religije, temveč tudi vsake filozofije in znanosti. Nič čudnega torej, da ima zahodni učenjaški svet v celoti podobo katoliške cerkve. V vseh posameznih znanostih obstaja izoblikovani protokol s pravcatimi šolskimi papeži, s stopnjami in dostojanstvi - magisterij in doktorat kot duhovniško posvečenje, zakramenti in koncili - akademije znanosti in kongresi znanstvenikov. Vneto se ohranja pojem laika, ki mora slediti pridigam posvečenih. Učenjaški jezik je bil sprva latinščina, tako kot v cerkvi. Še danes se uporablja v medicini in tako dobimo može v belem in može v črnem. Prvi zdravijo telo, drugi dušo in oboji govorijo latinsko. Znanost je izoblikovala strokovne jezike za vsako stroko, ki so razumljivi le še tistim, ki so prejeli znanstveno posvečenje. Sem spada tudi navajanje pravovernih spisov in načini znanstvene beatifikacije. Ne smemo pozabiti tudi izobčenja krivovercev. Nekoč so jih po nedeljski maši slovesno kurili na grmadah sredi mestnega trga, danes so metode izobčenja bolj sofisticirane,
preprečevanje objav, prekinitev financiranja in uničenje kariere. Znanost pač nenehno napreduje. Tip zahodnega učenjaštva je dosegel svoj vrhunec sredi 19. stoletja, takrat, ko je duhovščina zdrsnila na svojo najnižjo raven. Študijska soba samotnega znanstvenega genija je postala analog celici meniha. Prav tako ce-libatska naravnanost in zaničevanje njegovega družbenega življenja. Danes je povsem drugače. Znanost je odkrila svojega Mamona, saj služi korporativnemu kapitalu. Velja pravilo: čim prej odkrij, mi bomo patentirali in komerciali-zirali, nam dobiček, raji posledice. S tem se je zgodila najnevarnejša naveza sodobnega sveta, neetična znanost in kapital. Doba velikega optimizma razuma pripada le še preteklosti, v čas
(4 Znanost je odkrila svojega Mamona, saj služi korporativnemu kapitalu. Velja pravilo: čim prej odkrij, mi bomo patentirali in komercializirali, nam dobiček, raji posledice.
od razsvetljenstva do industrijske revolucije. Lastnina se od zdaj imenuje bogastvo, svetovni nazor pa znanje.
Korporativna znanost ni več poklicanost in poslanstvo, ampak kariera; nekdanji genialni samotarski znanstveniki danes ne bi uspeli. Zdaj je njihovo življenje podobno neznanemu slikarju, ki ždi in strada v svoji podstrešni luknji. Samotarski znanstveniki so videti kot kri-voverci, saj jih zatira in preganja novodobna inkvizicija korporativnih znanstvenikov. Bog ne daj, da odkrijejo kaj novega ali, da pogrešijo. Novost jim ukradejo, njihovih napak pa nihče ne prikriva. V obeh primerih so obsojeni na propad. To pa ni nič drugega kot zmaga denarja in birokracije nad zdravo pametjo, ki lahko najde sijajne rešitve.
Marsikdaj spregledamo, da smo do vrhunske tehnologije prišli predvsem z izumi in ne z znanostjo. Vodilo je bila nuja in zdravorazum-ski odgovor nanjo. Skratka, najprej je bila potreba, potem izum in šele nazadnje znanstvena utemeljitev. Izumitelji so kot umetniki, ni jim treba pojasnjevati izumov, saj praviloma izumljajo intuitivno. Če je izum uporaben, razlaga ni potrebna, znanstveniki pa morajo svoje hipoteze pojasnjevati in dokazovati. Znanost podaja razlage za tehnološke rešitve in le redko izumlja. Poglejmo dva izuma, ki sta spremenila svet: parni stroj in električna energija.
Vedelo se je, da se pri izgorevanju enake količine premoga sprosti desetkrat toliko energije kot pri lesu. Na tej osnovi je Thomas Newco-men, vaški kovač v Darthmouthu, s svojim kovaškim znanjem leta 1712 izdelal prvi delujoči parni stroj. James Watt, izdelovalec in serviser instrumentov, je leta 1781 izboljšal parni stroj, primeren za velikoserijsko proizvodnjo. To je bil začetek industrijske revolucije. Šele leta 1824 je Nicolas Sadi Carnot, oče termodinamike, znanstveno razložil delovanje parnega stroja. 'Izumitelj elektrike', sicer pa knjigovez Michael Faraday ni poznal elektrona niti ni vedel, zakaj potrebuje kovinske žice, da se po njih pretaka elektrika. Elektron je odkril J. J. Thomson šele leta 1897, davno potem, ko so začeli elektriko že množično uporabljati pri razsvetljavi in za pogon tramvajev. □
26 | slamnik
spürt
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
DVIGNJENIH GLAV ZAKLJUČILI MEDNARODNO POLETJE
Lepo zgodbo so nam to poletje spisali nogometaši NK Domžale.
Mateja Kegel Kozlevčar
Foto: Lado Vavpetič, NK Domžale
Čeprav je bilo ob prihodu domov po zadnji evropski tekmi v tej sezoni morda čutiti kanček razočaranja, pa smo na naše fante, rumeno družino, lahko iskreno ponosni. Naredili so še en korak naprej, se povzpeli stopnico višje in predvsem pokazali, da zmorejo biti kos večjim in premagovati svoje meje.
Od Estonije do Francije, čez Islandijo in Nemčijo
Domžalska evropska pot v sezoni 2017/2018 ni prva, je pa zagotovo najodmevnejša. Žreb je domžalskim nogometašem v prvem krogu namenil nasprotnika iz estonskega Talina. Nogometaši Flore so najprej gostovali v Športnem parku Domžale, kjer so bili boljši domačini z 2:0. Sledilo je potovanje Domžalčanov v Talin, kjer so zabeležili še drugo zmago, tokrat s 3:2, in se veselili preskoka prve prepreke. Poletna pravljica se je nadaljevala v drugem krogu. Tokrat je bilo najprej na vrsti gostovanje v islandskem glavnem mestu Reykjavik, kjer domuje Valur. Zmaga v gosteh prinaša dobre obete za povratno domačo tekmo in Domžale so jo na Islandiji dobile - 2:1. A Valur se ni dal kar tako in na povratni tekmi so morale Domžale doseči kar tri zadetke (3:2), da so ohranile prednost in se uvrstile v tretji krog. Freiburg je bil na papirju ekipa, za katero bi malokdo rekel, da jo bodo premagali kar dvakrat. A tudi to je Domžalčanom uspelo. Najprej na gostovanju, kjer so z enim zadetkom uspeli ohraniti nedotaknjeno mrežo. V Domžale so iz Nemčije odpotovali z rezultatom 1:0. Pred več kot pettisoč glavo množico se je začel spektakel v Stožicah. Domžale so namreč tretji in četrti krog gostovale v Ljubljani. Ni treba veliko, da ugotovimo, kdo je bil nedvomno boljši nasprotnik na srečanju med Domžalami in Freiburgom. To nam pove rezultat 2:0. Kot je po tekmi povedal trener Domžal Simon Rožman, so ta dan presenetili številne. »Vsi skupaj smo verjeli v presenečenje proti Freiburgu, od igralcev in vodstva do vseh ostalih zaposlenih v klubu. Prav vsem bi se iskreno zahvalil za vso podporo, seveda pa gre velika zahvala našim navijačem, ki so nam danes močno pomagali.«
Rekordno število navijačev
Ključno vlogo so navijači odigrali tudi na zgodovinski tekmi proti ekipi Olimpique iz Marseilleja. Ponovno gostovanje v Stožicah, tokrat pred zgodovinskimi več kot 10.000 navijači. Ko je padel prvi gol, to se je zgodilo že 12. minuti, so 'Stožice ponorele'. Predstava naših fantov je navdušila vse, tiste ob igrišču kot tiste pred malimi ekrani. Čeprav je Francozom v nadaljevanju uspelo izenačiti in se je tekma končala z 1:1, pa marsikomu ni bilo jasno, kako lahko finančno 'male' Domžale konkurirajo, še več, so boljše od nekdanjega francoskega prvaka. Z realnimi pričakovanji, da bodo gostitelji neizprosni, a vseeno s kančkom upanja, so se nogometaši odpravili proti Franciji. Vsi, ki so ostali doma, so jezno iskali prenos, ki ga na nobenih od domačih televizij tokrat ni bilo, najbolj iznajdljivi pa so lahko, tudi ob pomoči NK Domžale, na koncu vendarle spremljali tekmo prek francoske spletne televizije. Upanje je naraščalo vse do 28.
minute, ko je Marseille dosegel prvi zadetek in nato še dva. Končni izid je bil 3:0, Domžalčani pa so še enkrat pokazali veliko srce in dobro igro. To je bila evropska nogometna pravljica letošnjega poletja, ki so jo spisali nogometaši NK Domžale. Takoj po vrnitvi iz Francije smo jih ujeli tudi mi in skupaj s trenerjem Simonom Rožmanom, nogometašem Miho Blažičem in športnim direktorjem Matejem Oražmom strnili vtise in se ozrli v prihodnost.
Na vrsti je preklop na domače prvenstvo
»Naši vtisi so pozitivni, to je bila zelo dobra izkušnja in prišli smo dlje, kot smo pričakovali. Upamo pa, da bomo imeli naslednje leto več sreče, tudi ob letošnjih izkušnjah,« je ob prihodu z avtobusa, ki jih je pripeljal z brniškega letališča, povedal Miha Blažič. Ob tem je dodal, da je občinstvo naredilo svoje, da je bilo igranje pred tako številnimi gledalci užitek in je marsikateri igralec to doživel prvič. Nove mednarodne izkušnje jim bodo pomagale tudi v prvenstvu, ampak ... »Najprej moramo narediti preklop in se osredotočiti na pokal, in mislim, da nam bo to uspelo. Smo pa igralci motivirani in komaj čakamo naslednje tekme, da se lahko ponovno dokažemo,« je še dodal Blažič.
Simon Rožman je trenersko ime, za katerega je bilo na prvi pogled videti, da je stopil v velike čevlje predhodnikov, a z zadnjimi uspehi, pa tudi kontinuiranim delom je dokazal, da je te čevlje uspel še 'raztegniti' in jih bo v prihodnje velik izziv zapolniti. Ob prihodu ni skrival ponosa nad uspehi ekipe. »Zelo vesel in ponosen sem na fante, da smo to poletje odigrali tako,
kot smo. Imeli smo zahteven žreb, dobili zelo kakovostne nasprotnike, prišli do naših sanj in praga evropske lige. Tudi proti Marseilleu smo pokazali svojo moč, kakovost, žal pa je normalno, da na tem nivoju odločajo malenkosti, ne smemo pozabiti niti na razliko v proračunu kluba. Smo pa predvsem sebi dokazali, da zmoremo, da je prav, da imamo visoke cilje. Mislim, da slovenski predstavniki zelo dobro nastopamo v evropskih pokalih, prav tako smo dosegli nekaj novih rekordov, tudi z obiskom navijačev na tekmi, in za nas se zaključuje lepa pravljica,« je povedal Simon Rožman. Ob pogovoru o zadnjem nasprotniku Olimpique Marseille je tudi trener potrdil, da so bili presenečeni, kako je lahko ekipa, kot je NK Domžale, s tako nizkim finančnim vložkom, lahko pokazala takšno predstavo. »Po pogovoru z njihovim trenerjem in športnim direktorjem smo dobili potrditev, da smo na pravi poti.«
Zdaj je na vrsti domače prvenstvo, dvignila se je cena igralcev, kluba, zgodila se je velika prodaja, pričakovanja so narasla, tudi navijačev in samega kluba. Kot pravi prvi trener, je zgodba kluba povsem jasna - v prestopnem roku ne bodo ostali v isti luči, kot so bili zdaj. »S tem pa se naši cilji ne zmanjšujejo, kvečjemu je obveza trenerskega štaba in logistike kluba, da igralcem omogočimo še več. Smo ambiciozni, mladi, postavili si bomo najvišje cilje in na koncu bomo videli, kako visoko bomo prišli.« Tudi trener je poudaril, da si želi čim hitrejši preklop na domače prvenstvo. »Na podlagi izkušenj iz preteklih let se zavedamo, da je pred nami zelo zahtevno obdobje, a naša naloga je, da se stopimo
na pot, ki nas bo vodila k novi evropski pravljici,« dodaja Rožman.
Pol leta priprav na evropsko poletje
»Podobno kot lani smo se tudi letos že pol leta pripravljali na poletje, ki se je skoraj prevesilo v jesen. Mislim, da smo lahko zelo veseli in ponosni na to, kar nam je uspelo narediti - predstavili smo domžalski in slovenski nogomet v zelo pozitivni luči in v prihodnje se lahko nadejamo, da bomo morda sposobni narediti še kak korak naprej. Močno nakazujemo, da smo blizu temu,« je po koncu evropskega tekmovanja vtise strnil tudi športni direktor Matej Oražem.
To, kar so Domžalčani uspeli na mednarodnih zelenicah in to, kar jih čaka zdaj na domačem prvenstvu, je velika razlika. »Preklop ni enostaven, a upam, da bodo evropski uspehi potegnili za seboj tudi več gledalcev domače lige in bo kakovost domačega nogometa rasla. V preteklih letih smo dosegli dobre rezultate, a vsi v slovenskem nogometu moramo res trdo delati, da se ne zadovoljimo s tem, kar se je doseglo in nadaljujemo z uspehi tudi naprej. Vsekakor pa je nemogoče delati takšne rezultate brez navijačev. Moram pa poudariti, da v kolikor bi te tekme lahko igrali doma in ne v Stožicah, bi bila popolnoma drugačna zgodba. Eno je domače igrišče in okolje in tega dejstva ne smemo odpisati,« Oražem ni mogel mimo velike želje kluba, da bi tudi v Ligi Evropa nekoč zaigrali v Športnem parku v Domžalah in ne v Ljubljani.
Milijon evrov za Jana Repasa
In če smo v preteklosti čakali predvsem derbije z Olimpijo, so tokrat
veliko slajši tisti z Mariborom, ki nadaljuje še eno slovensko nogometno pravljico - v Ligi prvakov. Morda na račun njihovih mednarodnih obveznosti tudi Domžale dobijo kakšno točko v prvenstvu več ... »Mislim, da bo njim vsekakor težko, mi smo to izkusili na lastni koži, saj bi lahko imeli šest do sedem točk več, kot jih imamo, če ne bi bilo evropskih tekem. A teh izkušenj ne bi zamenjali niti za 10 točk na lestvici! To je bistvo, ne dela se celo leto, da si najboljši na domačem pragu, ampak da se pokažeš na večjem odru, in mislim, da nam je to uspelo. Mariboru še v toliko večji meri, zato jim iskreno čestitamo. Srčno upam, da se jim bomo tudi mi kmalu pridružili v jesenskem delu odigrava-nja evropskih pokalov,« pa je ambicije za naprej lepo zaokrožil domžalski športni direktor.
Zadnje avgustovske dni je vroče tudi pri trgovanju ob nogometnih zelenicah. V Domžalah najbolj odmeva prodaja Jana Repasa, za katerega je NK Domžale iztržil milijon evrov. To pa ne pomeni, da bodo Domžale oslabljene. »Skozi sezono smo imeli najmanj devet igralcev, ki so izjemno zanimivi za tuje klube, to je naše poslanstvo in s tem ciljem smo v tem poslu. Vsi smo zelo veseli za Jana, mislim, da mu je uspel lep prestop, a pred njim je še veliko dela. To je prvi ali drugi korak na zelo dolgi nogometni poti, ki ga čaka. Vsekakor pa je ta prestop pozitiven za nas z vidika financ, saj prinaša določeno stabilnost, kar pomaga pri kontinuiranem delu,« je o poslu sezone povedal Oražem in dodal, da je na vidiku že nov igralec, s katerim bi se zgodba lahko ponovila. □
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9	slamnik | 27
slamnik@kd-domzale.si
ŠPORT
'Rezervisti modrih' iz Doba začeli novo sezono Radomljani okrepili prvo moštvo
Članska B ekipa NK Roltek Dob je priložnost, ki je nogometaš na začetku članske kariere ne sme izpustiti.
nk roltek dob Že tretjo sezono se nogometni javnosti zelo uspešno predstavlja članska B ekipa NK Rol-tek Dob, ki ji klub namenja popolnoma enako pozornost, kot to počne pri njihovih 'izkušenejših' kolegih. Dokaz resnega pristopa in zahtevnega dela na področju t. i. 'druge ekipe' pa je tudi dejstvo, da smo edini v regiji (op. p), ki B ekipo sploh premoremo, le-ta nastopa v Regionalni ljubljanski ligi oziroma 4. SNL in je tudi v letošnji sezoni prikazala izjemne uspehe, a žal zaradi malce slabšega spomladanskega dela ostala 'pred vrati' 3. SNL.
B Ekipo 'modrih' iz Doba bo v novi sezoni vodil domači strateg Matjaž Kunstelj, ki je do zdaj zelo uspešno vodil ekipo kadetov (U17) in bo na trenerskem stolčku zamenjal Dušana
Smolnikarja, ki je ekipo vodil dve sezoni. Kunstelj je podobnega 'trenerskega kova' kot Smolnikar, saj prisega na trde treninge brez milosti. Neštetokrat smo v izjavah obeh trenerjev opazili stavek 'delo, delo in še enkrat delo' ... in danes ni nič drugače.
B ekipa je podobno kot njihovi kolegi v A ekipi že začela s pripravami na novo sezono in je kadrovsko dobro dopolnjena, saj so se na treninge vključili tudi naši nekdanji mladinci.
V predsezoni so odigrali tudi prijateljsko tekmo s sosedi iz NK Ihan in jih ugnali s 3:2.
Dobljani so v novo sezono 4. SNL sicer vstopili 26. avgusta 2017, ko so v 1. krogu v Športnem parku Dob pri Domžalah gostili NK Litija.
Kot smo že nekajkrat zapisali, ni cilj B ekipe le napredovanje ekipe same, pač pa je cilj seveda dati priložnost mladim nogometašem na začetku njihove članske kariere, da se preizkusijo in se dokažejo ter nabe-
Košarkarji Helios Suns premagali Američane
Košarkarji Helios Suns so v poletnem času že začeli s pripravami na novo sezono. Po tem ko se je glavni sponzor, družba Helios, odločil tudi naprej podpirati domžalsko košarko, še več, isto ime bo odslej nosil tudi mednarodni pokal Helios Alpe Adria, je glavna naloga prvega moštva - priprave na nove izzive.
Sicer pa prvi trener članske ekipe -Jovan Beader - že pridno sestavlja ekipo. Med zadnjimi, ki sta se ekipi pridružila, sta reprezentanta - Miha Zupan in Aljaž Bratec. Miha Zupan, eden najbolj izkušenih košarkarjev, ki bodo v novi sezoni branili barve našega kluba, je letošnja pridobitev, v poletnem času pa je ponovno zastopal barve Slovenije na olimpijskih igrah gluhih. Aljaž Bratec in Urban Oman sta zastopala barve Slovenije v reprezentanci do 20 let, Nejc Klavžar pa do 18 let. Ekipi sta se pridružila tudi ruska U18 reprezentanta Alexander Sha-shkov in Aleksandr Sinebabnov, poleg njih pa domžalski klub zastopajo tudi Jure Močnik, Jure Pelko, Blaž Mahko-vic, Jure Besedič, Marko Berlič in še nekaj drugih igralcev iz mladinskega pogona. Sicer pa so v ekipi spremembe tudi v strokovnem štabu, letos se jim je pridružil pomočnik trenerja Grega Nachbar, za telesno pripravo pa bo skrbel Anže Pirc, medtem ko terapevt ekipe ostaja Nebojša Praljak. So pa domžalski košarkarji ostali brez enega najbolj nadarjenih košarkarjev generacije 1998 v Sloveniji. Matic Vesel namreč odhaja v ZDA, vsaj za štiri leta bo namreč študiral na univerzi v Illinoisu.
»Z aktivnostmi so začele tudi vse mlajše selekcije kluba, ki bodo treninge opravljale v Športni dvorani Domžale in na domžalskem stadionu, kjer bo v ospredju predvsem telesna priprava. Veseli uspešno podaljšanje sodelovanja z vodjema mladinskega in pionirskega pogona Dejanom Čikičem in Gašperjem Papežem, v pomoč pa jima bo tudi Jure Prinčič, s katerim so v klubu prav tako sklenili dolgoročnejše sodelovanje,« so še sporočili iz domžalskega prvoligaša.
»Ker želimo tudi mladim košarkarjem nuditi najboljšo možno podporo pri njihovem razvoju, smo še dodatno
okrepili trenersko zasedbo v mladinskem pogonu. Mladim namreč želimo ponuditi najboljše pogoje za delo, na njih pa je, da to v največji meri tudi izkoristijo. In prav pogled na člansko ekipo razkriva, da imamo kar nekaj mladih, ki jim mislimo ponuditi priložnost vprvi ekipi. Trije so kar nekaj minut dobili že lani, in računamo, da bodo letos lahko prevzeli še malce več odgovornosti. Tem dodajamo še dva ruska mladinska reprezentanta in tako kažemo vsem mladim košarkarjem, da ob trdem delu, lahko računajo na preboj do našega članskega moštva,« je pred začetkom sezone povedal predsednik kluba Aleš Klavžar.
Članski košarkarji Helios Suns so že sredi prvega tedna priprav odigrali svojo prvo pripravljalno tekmo. Nasprotnik je bil sloviti Davidson College, ki je moral v Domžalah priznati premoč s 76:71. Ameriška univerza, ki jo je obiskoval tudi eden največjih zvezd lige NBA Stephen Curryja, na mini turnejo v Evropo pride vsake štiri leta.
Mateja Kegel Kozlevčar
V pripravljalnem obdobju je člansko moštvo Nogometnega kluba Kalcer Radomlje okrepilo svoje vrste s kar nekaj novimi pridobitvami.
nk radomlje Ekipi so se tako pridružili 21-letni Adel Halilovic, ki je v pretekli sezoni nastopal za FK Krupo v Bosanski Premier ligi, Anel Hajric, ki je posojeni igralec iz nogometnega kluba Maribor, Jure Perger, ki je v pretekli sezoni igral v barvah NK Drava, vratar David Adam, Boris Vidovic, Dominik Ivkic in 20-letni Splitčan Marin Roglic.
Prav tako se je okrepilo tudi strokovno vodstvo, h kateremu se je pridružil tudi Vasja Simčič, ki bo zadolžen za delo z vratarji. Simčič je 34-le-tni nekdanji nogometni vratar, o čigar bogatih vratarskih izkušnjah priča tudi 247 nastopov v prvi slovenski nogometni ligi.
kobo poraza (0:1) in nato na generalki pred začetkom sezone ponovno slavili z 2:0, ko so se pomerili proti ekipi Puškaš Academia FC, ki nastopa v prvi madžarski ligi.
Na uvodni tekmi prvenstva, ki je bila v Športnem parku Radomlje v soboto, 5. avgusta 2017, so se naši nogometaši pomerili proti ekipi Cherry-box24 Tabor Sežana. Zaradi kar nekaj težav s poškodbami je tekmo začelo kar sedem nogometašev, ki so v pretekli sezoni igrali v domači mladinski ekipi, ki je osvojila 2. slovensko nogometno ligo. Ob polčasu je rezultat kazal 0:1 za gostujočo ekipo. Naši fantje so v nadaljevanju igre pokazali veliko borbe in požrtvovalnosti, za
rejo prepotrebne izkušnje, s katerimi bodo lažje in hitreje napredovali višje. Brez tega so lovorike, ki so sicer pomembne, brez vrednosti.
Vsi za šampione iz Doba!
Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na uradni klubski spletni strani www.nkdob.si ter na naši facebook in twitter (@NkRoltekDob) strani.
Gregor Horvatič
STIKI z JAVNOSTJO NK ROLTEK DOB
Tanita peta na evropskem prvenstvu
Bronasta na mladinskem svetovnem prvenstvu Tanita Kaja Černe je prvič nastopila v kategoriji članic na Evropskem prvenstvu.
kk pirueta Tekmovanje se je odvijalo v italijanskem mestu Roana, kjer je Ta-nita, tekmovalka kotalkarskega kluba Pirueta, osvojila odlično peto mesto.
Tanita je uspešno premagala debi na članskem evropskem prvenstvu, tekmovanju v umetnostnem kotalka-nju, čeprav so jo vse leto pestile težave s poškodbo kolena. Kljub dolgotrajni terapiji se ji poškodba ni v celoti sanirala, tako da je v bistvu nastopala poškodovana.
Naslednje takšno tekmovanje bo svetovno prvenstvo na Kitajskem, ki
V pripravah na začetek sezone so rumeni bojevniki odigrali kar nekaj pripravljalnih tekem, kjer so si fantje proti FC Ashdod (1. izraelska liga) priigrali remi (1:1), proti NK Šenčur so slavili zmago z rezultatom 5:0, proti NK Roltek Dob so izkusili tudi gren-
kar so bili poplačani v 91. minuti, ko je z glavo zadel Hajric ter našim šam-pionom zagotovil prvo točko v letošnji sezoni.
Hočemo, zmoremo, smo!
BESEDILo in foto: GALA ANDRIC Rebolj, za NK Radomlje
ŽKK Domžale - del izjemnega uspeha slovenske ženske košarke
Evropsko prvenstvo mlajših članic U20
ga bo Tanita izpustila prav zaradi omenjene poškodbe. Upamo, da to le ne bo trajalo predolgo in da se bo kmalu zdrava vrnila na kotalkarsko sceno.
V klubu se že pripravljajo na novo sezono, ki bo po pričakovanjih uspešnejša kot letošnja, kajti kar veliko mladih tekmovalk bo prestopilo v t. i. višjo kategorijo, kjer se že odloča o sodelovanju v reprezentanci Slovenije.
Besedilo in foto: KK Pirueta
žkk Domžale V juliju se je na Portugalskem zaključilo Evropsko prvenstvo divizije A za mlajše članice (U20), na katerem so slovenske košarkarice dosegle izjemno drugo mesto. Srebrna medalja, ki so jo osvojile slovenske košarkarice, je velika nagrada in potrditev dobrega dela v ženski košarki v zadnjih nekaj letih. Pohvaliti je treba vse dosedanje delo in tudi tiste ljudi, ki so prispevali svoj kamenček v mozaik in za to niso bili nagrajeni, kvečjemu nasprotno.
V	finalni tekmi smo lahko spremljali vrhunsko tekmo med Slovenijo in Španijo ter izredno borbo in igro slovenskih deklet, ki so jo prikazovale skozi celotno prvenstvo. Ekipa, ki je lani slavila naslov prvakinj v diviziji B in prvič nastopila med elitnimi ekipami evropske ženske košarke, je že ob svojem prvencu posegla po srebrni medalji.
V	Domžalah smo lahko še posebej ponosni, saj sta del tega zgodovinskega uspeha kar dve igralki, ki sta zrasli v ŽKK Domžale. Eva Stefanoski in Annamaria Prezelj, ki je bila izbrana celo v najboljšo peterko prvenstva. Del tega uspeha pa je še en Domžal-
čan, član strokovne ekipe na prvenstvu, Gašper Papež.
V začetku avgusta je v madžarskem Solznoku potekal kvalifikacijski turnir za Evropsko prvenstvo v 3 x 3 košarki v kategoriji U18 (fantje in dekleta). Tokrat so se kvalifikacij prvič udeležile tudi Slovenke. Del slovenske reprezentance sta bili tudi Domžalčanki Tamara Gra-bovica in Zarja Dremel.
Spremljali smo lahko izjemen spektakel in atraktivne igre. Kljub izjemni vročini so igralci in igralke prikazovali izjemno borbo in odlične igre.
Slovenke so uspešno začele kvalifikacije s presenetljivo zmago proti Slovakinjam, ki jih je ponesla med osem najboljših ekip te kvalifikacijske skupine, ki so jo sestavljale ekipe iz trinajstih držav. V tekmah za razvrstitev kljub zavzeti igri niso bile tako uspešne. V odločilni tekmi proti Italijankam so še dobro minuto pred koncem vodile, na koncu pa je zmanjkalo nekaj sreče in moči, saj so nastopile brez poškodovane Tamare.
Mi smo ves čas aktivni #EnaEkipaE-noSrce#! Dekleta vabljena v ŽKK Domžale; http://zkkdomzale.si
28 | slamnik
šport
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Maroltu članska krona, Maja	Selitev
obžaluje zapravljeno priložnost	ob 10. obletnici
Pred odhodom na počitnice sta za odlična atletska	V nove prostore dosežka poskrbela pionirka Maja Per in član Luka Marolt.
K vpisu vabimo vse nadobudne mlade nogometaše
V NK Kalcer Radomlje k vpisu vabimo vse dečke, ki želijo igrati in trenirati nogomet. Otroci bodo v Športnem parku Radomlje deležni odličnih pogojev, znotraj katerih bodo pod budnim očesom strokovno usposobljenih trenerjev usvajali nogometno znanje in veščine ter navezovali nova prijateljstva.
Za več informacij o terminih treningov se obrnite neposredno na trenerja posamezne selekcije ali pa pokličite na številko 031 811 903 (vodja mladinske šole Matjaž Obrstar) oziroma pišite na elektronski naslov: matjaz.obrstar@nk-radomlje.si.
Veselimo se sodelovanja z vami!
nk kalcer radomlje
Maja Per (v zeleni majici) se je letos odlično znašla na teku čez zapreke.
Nova sezona v King dance studiu
Hitro so minili poletni dnevi in spet se bomo lahko prepustili plesnim ritmom inbom, se učili plesnih korakov standardnih in latinsko-ameriških tekmovalnih plesov ter uživali v družbi ljudi, ki jih združuje ljubezen do plesa.
king dance studio Lanska sezona je bila za vse tekmovalne pare iz plesnega kluba Feniks, za katerega plešejo plesalci v studiu, precej zapolnjena z obveznostmi in udeležbami na tekmovanjih. Za nekatere je bila sezona zelo uspešna, za nekatere nekaj povsem novega, med drugimi sta si najmlajša člana, Jaka Bizjak in Maruša Dyvinets, ki sta se sploh prvič udeležila tekmovanja v pilotnem projektu, priplesala nalepke z zlatim in srebrnim leskom za posamezni ples. Te, verjamemo, so ju dodatno vzpodbudile še za novo sezono in uspešne nastope v nadalje. Nekaj je bilo tudi primerov, kjer so se pari razšli in si izbrali novega plesnega partnerja znotraj samega kluba ali pa izven meja države, kar se je odločil storiti tudi slovenski plesalec Miha Žerjav, o katerega uspehih smo že poročali preteklo sezono. Z novo plesalko iz sosednje Madžarske trenirata nekaj mesecev, mi pa že nestrpno pričakujemo njun ples in odločitev, katero državo bosta predstavljala.
V zadnjem tednu septembra vabimo vse željne plesa v paru, v starosti od 4 do 18 let, na teden odprtih vrat v studio King dance, starejši (ne)tekmo-valni pari ali posamezniki pa začnejo z oktobrom v športni, začetni ali nadaljevalni skupini. Pridružite se nam in doživite plesni svet v 1. nadstropju Tuš centra Domžale v King dance studiu.
atletski klub domžale Vrhunec slovenske atletske scene pred avgustovskim svetovnim prvenstvom v Londonu je bilo tudi letos prvenstvo Slovenije za člane in članice, tokrat konec julija v Celju. Na njem je član AK Domžale Luka Marolt še enkrat dokazal, da ima za seboj najuspešnejšo sezono do zdaj in si ob odsotnosti prvega slovenskega atleta
ta hip Luke Janežiča na 200 m pritekel naslov članskega državnega prvaka.
Že kvalifikacijski tek s časom 21,99, je napovedal, da je Luka tokrat v Celje prišel po zmago. V finalu je nato eksplodiral in z novim osebnim rekordom 21,39 sekunde v teku na pol stadionske-ga kroga ciljno črto prepričljivo prečkal prvi. Nejc Možina iz ljubljanskega Kro-nosa si je srebro pritekel s časom 21,76. Luka je za skoraj štiri desetinke izboljšal osebni rekord in se v tej šprinterski disciplini zavihtel na drugo mesto večne lestvice Atletskega kluba Domžale, kjer že vse od leta 1998 kraljuje Gregor Breznik (21,19). »Izjemno sem vesel te zmage, ki sem ji podredil res ogromno. Sobotni nastop na 100 metrov sem izpustil prav zavoljo takšnega dosežka, kot mi je uspel. Čutim, da imam še rezerve, kar je super, zato škoda, da na štartu ni bilo Janežiča, ki bi morda iz mene izvlekel še kakšno stotinko sekunde, a po drugi strani je naslov državnega prvaka v mojih rokah,« se je veselil Marolt.
V Celju je 23. julija nastopil tudi Jakob Mali, ki se je pred zasluženim počitkom po nastopu na svetovnem prven-
stvu za mlajše mladince v Keniji preizkusil v teku na 3000 metrov. S časom 9:10,39 je v konkurenci bistveno starejših atletov osvojil peto mesto z novim osebnim rekordom in četrtim dosežkom v zgodovini AK Domžale kluba, a je kljub temu nekoliko razočaran zapuščal tekmovanje, saj si je želel teka pod magičnimi devetimi minutami.
Konec julija pa se počitnice niso začele niti za Majo Per, ki je nastopila na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Gyoru na Madžarskem. Na tekmovanju pod okriljem Evropskih olimpijskih komitejev je po izpolnjeni normi domžalska pionirka odmevni dosežek lovila v teku na 2000 metrov z zaprekami. Novopečena klubska rekorderka v tej disciplini s časom 7:09,89 je na Madžarskem, čeprav po prijavljenih rezultatih ni bila med favoritinjami, želela spustiti v boj z najboljšimi. V izenačenem teku, polnem živčnosti, prerivanja in tudi kakšnega padca, se je morala na koncu zadovoljiti z enajstim mestom in dosežkom 7:21,84. Šesto mesto je bilo v konkurenci leto dni starejših atletinj oddaljeno vsega tri sekunde, z novim osebnim rekordom bi posegla po četrtem mestu, tako da grenak priokus ostaja. Med atletinjami letnika 2001 in 2002 je slavila Madžarka Karolina Helga Horvath s časom 6:51,04. Majo sredi septembra čaka državno prvenstvo in nov lov na reprezentančni nastop.
Domen Jarc Foto: GYoR20i7.HU
plesna šola urška domžale Tudi poleti se aktivno pripravljamo na novo sezono in nekateri tudi poleti utrjujejo svoje plesno znanje. Ob sredah zvečer je na ploščadi domžalskega drsališča prav zabavno in aktivno ob solo standardnih in latino plesih. Nekateri se ob koncu zavrtimo tudi v parih. S plesi na drsališču bomo nadaljevali tudi v septembru, potem pa se selimo v novo plesno dvorano.
V	soboto, 2. septembra 2017, nas lahko pridete pogledat na domžalsko tržnico, kjer bodo v sklopu Kuhne na plac nastopili naši mali plesalci.
V	zadnjih letih so plesalci naše plesne šole dosegli več naslovov svetovnih, evropskih in državnih prvakov.
Glavna zanimivost te jeseni je selitev v nove prostore. Ob 10. obletnici se selimo na novo lokacijo, kjer so poleti dela potekala s polno paro. Zdaj bomo v prvem nadstropju, na Ljubljanski 71 v centru Domžal (nad trgovino SAM pri Občini Domžale). V klimatiziranih, svežih, novih prostorih se bomo družili, zabavali, uživali, gibali, plesali, se umaknili od elektronike in dodali svojemu zdravju piko na i otroci in odrasli.
Poleg plesov, ki smo jih že do zdaj pridno trenirali: hip hop, disco dance, jazz balet, street dance, predšolski, odrasli, plesi v paru, latino, standard, break dance in zumba, bomo septembra začeli tudi tečaj klasičnega baleta, plesne gimnastike, solo latino, movi (mobilnosti in vitalnost - ples brez prepogibanja in počepov). V naši ponudbi pa bo tudi praznovanje rojstnih dni in team building ter delavnice o zdravi prehrani.
Pridruži se tudi ti in spoznaj nova prijateljstva, spoznaj, da z glasbo in gibanjem ne krepiš le telesa, ampak tudi možgane, in kako fantastičen je občutek, ko obvladaš svoje telo, misli, čustva in postaneš ti samo ti! Za prijavo in več informacij pokliči: 040 732 027, Damjan ali 041 991 663, Saša.
Novi člani imajo ob včlanitvi v septembru 20 odstotni popust.
Saša Volk
vodja Plesne šole Urška Domžale
Začenja se nova namiznoteniška sezona 2017/18
S septembrom se že začnejo prva tekmovanja v novi tekmovalni sezoni, zdaj vpisujemo tudi nove člane.
T •	1«	1	V	• V •
Ljudje so s plesom srečnejši
Nič ni boljšega kot občutek, ko prideš na plesišče in postaneš eno z glasbo.
plesna šola miki V tistem trenutku vse ostalo zbledi, dihanje se prilagodi gibom, ki jih izvajaš. Ples ni le hobi ali strast, ampak način življenja. Poleg lepih spominov pridobiš tudi ogromno drugih prednosti - navadiš se discipline in nastopanja, utrdiš se kot osebnost in hkrati s treningi skrbiš za gibanje. Vsak, ki se je že preizkusil v plesu, lahko potrdi, da ni enostaven in da zahteva veliko kondicije, samodiscipline in gibčnosti. Je šport v pravem pomenu besede. Ples spodbuja kreativnost, poleg tega pa je odličen za odvajanje stresa in izboljšanje razpoloženja. Obstajajo tudi raziskave, ki
potrjujejo, da so ljudje, ki so odrasli s plesom, manj pod stresom in srečnejši.
Zakaj torej ne bi že danes naredili koraka proti manj stresnemu življenju? V Plesni šoli Miki ponujamo vadbe in tečaje za vse generacije. Najmlajši plesalci se lahko preizkusijo v plesnih skupinah in gibalnih igralnicah, mladim ponujamo treniranje različnih zvrsti, vadbe in plesne skupine pa imamo tudi za mlade po duši. Prijave v novo sezono so že odprte, od 28. avgusta do 10. septembra pa se nam lahko pridružite tudi na dnevih odprtih vrat. Se vidimo kmalu v plesalnici!
Karin Lisjak
namizni tenis Vabljeni vsi, ki bi želeli trenirati in igrati namizni tenis, šport, ki slovi tudi po tem, da je to najhitrejša športna igra z žogo. Vpis novih mladih članov bo 4. septembra v naši dvorani v Mengšu (Slovenska c. 39, poleg slaščičarne Flere). Treningu v klubu potekajo od ponedeljka do petka od 15.30-16.30. Vabljeni tudi vsi, ki bi želeli postati namiznoteniški sodniki. Dodatne informacije lahko dobite pri Davidu Orešniku (031 502 157) ali Janezu Stibri-ču (031 612 835).
V poletnem času nismo samo počivali. Potekalo je kar nekaj mednarodnih tekmovanj v tujini ter cela vrsta drugih aktivnosti. Na Portugalskem se je odvijalo Evropsko mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu, v slovensko mladinsko reprezentanco so bili vpoklicani kar štirje iz našega kluba (NTS Mengeš): Tara Kobetič, Katarina Stražar, Ana To-fant in Aljaž Frelih. Naše mladinke so osvojile 7. mesto; Aljaž je bil z ekipo mladincev na koncu 15., Tara pa se je s kadetinjami uvrstila na 24. mesto. V kategoriji posamezno sta se najbolje odrezali mladinki Ana Tofant (med 32) in Katarina Stražar (med 64); za Ano je to zadnje mladinsko prvenstvo, za Katarino pa prvo leto v kategoriji U18.
Konec julija in v začetku avgusta smo se zbrali na naših tradicionalnih poletnih pripravah v Kranjski Gori. Trenirali smo v dveh terminih, v enem z
mlajšo, v drugem s starejšo skupino. Začeli smo s kondicijskimi pripravami, delalo se je na bazični kondicijski pripravljenosti, specialni namiznoteniški pri-
prezentančnih priprav za mlade na Ravnah na Koroškem. Konec avgusta je v Franciji potekalo tradicionalno 'neuradno evropsko prvenstvo za najmlajše v
Takole družabno je bilo na poletnih pripravah v Kranjski Gori z našo mlajšo skupino.
pravljenosti in seveda na team buildin-gu oziroma povezovanju celotne ekipe; odlična priprava je ključ za uspešno sezono, ki je pred nami. Takoj za kondicij-skimi pripravami smo poskrbeli za zanimive in kvalitetne treninge v klubu, kjer trikrat dnevno trenirajo najmlajši, kadeti, mladinci, člani in reprezen-tantje; v avgustu smo tako tradicionalno sodelovali s klubi po vsej Sloveniji in tudi mednarodno; v našo trenažno sredino smo uspeli privabiti reprezentant-ke Hrvaške ter igralce iz Nemčije, Italije in Avstrije.
Šest naših mladih igralk in igralcev se je od 9. do 16. avgusta udeležilo re-
namiznem tenisu'; v slovenskem dresu je nastopal tudi naš igralec David Grad. V septembru bosta potekala dva mednarodna turnirja za mlade (U15 in U18) na Hrvaškem (Varaždin) in v Sloveniji (Otočec); v okviru slovenske reprezentance se ju bodo udeležili tudi člani in članice našega kluba.
Od 13. do 17. septembra bo na Nizozemskem potekalo Evropsko prvenstvo za člane in članice ekipno; slovenske barve bosta branili tudi Ana Tofant, ki je zdaj že stalna članica slovenske članske vrste, in tokrat prvič med članicami tudi Katarina Stražar.
Besedilo in foto: Janez Stibrič
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8	slamnik | 29
šport
slamnik@kd-domzale.si
Okrogla 40-letna karate šola
Letošnja letna karate šola je bila, zaradi praznovanja 40. obletnice letovanja, nekaj prav posebnega.
sankukai karate klub domžale
Kot vsako leto smo tudi letos zagnano trenirali, se veliko novega naučili in sklenili nekaj novih prijateljstev. Udeležencev je bilo veliko, kar je bilo dobro vidno zgodaj zjutraj, ko so, med jutranjim tekom, bele kimone preplavile
tej Zorc - 4.kyu ichihan, Matej Kovač - 3.kyu in Nil Gorjanc - 3.kyu.
Vsem iskreno čestitamo in jim želimo toliko zagnanosti še naprej! Hvala tudi vsem udeležencem letne karate šole. Upamo, da se bo naslednje leto naše število še dodatno povečalo.
plažo. Po treningu smo se okrepčali z zajtrkom in se nato kmalu spet srečali na individualnem treningu, kamor so prišli predvsem tisti, ki so želeli svoje znanje dodatno izpopolniti. Na veselje vseh so bili tudi ti treningi nabito polni. Proti večeru smo se spet zbrali na skupnem treningu, kjer smo pod budnim očesom trenerjev pridno trenirali. Kar nekaj je bilo takšnih, ki sta se jim trud in vložena energija izplačala in so konec letovanja položili izpit za višji pas. Takšnih je bilo tudi nekaj domžalskih karateistov: Eva Pudjak -6.kyu, Lan Brozovič - 5.kyu ichihan, Maks Cimperman - 5.kyu ichihan, Maksimilijan Bojko - 4.kyu ichihan, Ma-
Ekipa DU Domžale zmagala v Zagorju ob Savi
Ob občinskem prazniku Zagorja ob Savi je tudi tokrat potekal tradicionalni moštveni turnir društev upokojencev, ki so jih povabili organizatorji. Tako kot vsako leto so tudi letos povabili zasedbo Društva upokojencev Domžale.
šah Uvodoma je direktor občinske uprave Rudi Medved zaželel vsem veliko uspeha in se zahvalil za njihov odziv, saj so tako tudi širše obeležili praznik občine Zagorje ob Savi. Poudaril je, da je ob občinskem prazniku potekalo več kot sto raznih prireditev, v Europarku v občini pa so postavili tudi šahovnico, tako da
Zmagovita ekipa DU Domžale: z leve Janez Hribar, Boris Skok, Mirko Čokan, Marjan Karnar in Jože Skok
se tam merijo šahisti in popularizirajo to plemenito igro.
Domžalčani so tekmovanje, na katerem je imel vsak šahist deset minut za razmislek, začeli z delnim spodrsljajem v prvem kolu, saj so le remizirali z domačini, DU Zagorjem, čeprav bi morali glede na potek dvoboj zanesljivo dobiti. Pomembno pa je bilo drugo kolo, v katerem so s 3-1 premagali lanskega zmago-
Rudi Olenik Čampa zmagal v Portorožu
Na mladinskem turnirju v Portorožu, ki je potekal od 16. do 21. julija, je na 3. Pokalu mladosti in prijateljstva član Šahovskega društva Domžale Rudi Olenik Čampa v konkurenci do 12 let osvojil 1. mesto.
šah Sodelovalo je osem mladih v počasnem šahu, v sedmih kolih je premagal prav vse nasprotnike, čeprav je star šele 10 let in je tekmoval s starejšimi nasprotniki. Motivacija je bila tudi visoka - 1. nagrada je bil tablični računalnik.
Po zaključku letne karate šole so prišle na vrsto počitnice, ki so se še prehitro končale. Vendar smo kara-teisti veseli, saj se vračamo v telovadnice osnovnih šol, kjer bomo tudi letos nadgrajevali svoje znanje. Vabimo vas, da se nam pri tem pridružite! Treningi potekajo na številnih lokacijah - v Domžalah, Trzinu, Dragomlju, Lukovici, Mengšu, Radomljah in Ihanu ter na Krtini in Rodici. Za več informacij lahko obiščete spletno stran www.sankukai.org ali med 11. in 14. uro pokličete na 031 231 440. Vpis za nove člane poteka do konca septembra 2017, zato pohitite! Se vidimo.
TJAŠA Š. SAVŠEK
valca DU Trbovlje. Sledili sta dve visoki zmagi z DU Moravče in DU Litijo, kar s 4-0. V zadnjem kolu pa so si tako lahko privoščili nedoločeni izid z DU Velenje, še posebej ker sta si pred tem skoraj brez boja točki medsebojno razdelili ekipi Zagorja in Trbovelj, ki sta igrali nedoločeno. V domžalski ekipi je imel slabši
dan Marjan Karnar, ki je iz petih partij osvojil le dve točki, na drugi deski pa je Jože Skok premagal vse tekmece. Boris Skok in Janez Hribar pa sta tudi oddala le točko, torej sta jih osvojila štiri. Ekipo je zgledno vodil kapetan Mirko Čokan.
Vrstni red: DU Domžale 15, DU Trbovlje 14, DU Zagorje ob Savi 11, DU Moravče 8, DU Velenje 7 in DU Litija 5.
Jože Skok
OBVESTILO in VABILO
Smučarski klub Ihan obvešča
vse občane in krajane ter druge udeležence v prometu, da bo
v soboto, 23. 9. 2017, od 14.00 do 17.00
na območju Ihana potekalo tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah.
ROLKANJE IHAN 2017
V času tekmovanja bo občasno moten promet zaradi zapore cestišča na odseku Ihan-Goričica-Žabar-Goropeče. Vse udeležence v prometu zato naprošamo, da upoštevate navodila redarske službe in prometno signalizacijo oziroma ureditev v času zapore. Hvala za razumevanje!
Hkrati vas vabimo, da se nam pridružite v Športnem parku Ihan, kjer boste lahko navijali za 'laufarje', ki so se v Ihanu preizkušali že pred 80 leti.
Naj tradicija živi še naprej!
Mednarodni balinarski turnir za prehodni pokal Občine Domžale 2017
Balinišče na Količevem je že vrsto let za ljubitelje balinanja tudi v vročih poletnih dneh prijetno zavetje po tekmovalni in rekreativni plati.
Rudi Olenik Čampa z lovoriko za prvo mesto
Vrstni red: Rudi Olenik Čampa 7, Svit Širaj ŠD Vrhnika 6, Mark Vičič ŠK Nova Gorica 5. Sledijo Kastelic 3,5, Averyanov 2,5, Martyna in Maceij Lju-biejewski (oba Poljska) 1,5 in Kozlo-vič 1.
V skupini do 18 let je zmagal Leopold Adrian iz Francije, pred Ano Ur-banč iz Krškega in Vladislavom La-zarevom iz Kopra, v skupini do devet let pa je med devetimi udeleženci slavil Maks Vičič iz Postojne, pred Jernejem Kozlovičem iz Kopra in Luko Dra-slerjem iz Makedonije. Turnir je vodil mednarodni sodnik Marjan Drobne, organizirala pa sta ga DŠM Celje in Šahovsko društvo Piran.
JožE Skok
bškbudničar količevo Na balinišču največkrat srečate vse generacije Balinarskega športnega kluba Budni-čar, ki so tudi letos poskrbeli za novosti na njem, predvsem pa so poskrbeli, da se na njem vedno kaj dogaja. Tako so tudi letos v začetku avgusta pripravili mednarodni balinarski turnir za pokal Občine Domžale, ki je že od skoraj samega začetka delovanja kluba s Količe-vega tradicionalna priložnost za srečanja balinarjev iz Slovenije in sosednjih držav, ki vedno radi pridejo na Količe-vo. Tudi letos so balinarji radi prišli na pokrito balinišče na Količevem. Na turnirju se je pomerilo 13 ekip iz Slovenije in Hrvaške, od koder pa se jim žal niso pridružili balinarji dveh napovedanih hrvaških ekip, svoje udeležbe pa niso uresničili niti balinarji z Jesenic.
Mednarodni balinarski turnir za pokal Občine Domžale je ob državnih prvenstvih največje tekmovanje, organizirano na Količevem. Po kratkem slovesnem začetku so se ves dan vrstila srečanja balinarjev, ki so pokazali veliko natančnosti, izkušenj, hrabrosti pa tudi prijateljevanja. Kot je povedal vodja turnirja in glavni sodnik, Jakob Zanoškar, je tekmovanje potekalo brez težav, gostitelji pa so poskrbeli za prijetno počutje, saj so gostujočim ekipam ob pomoči sponzorjev zagotovili celodnevno oskrbo, kljub vročini pa je pokrito balinišče ves dan zagotavljalo prijetno senco.
Po kvalifikacijah in izločilnih bojih so bile najbolj zanimive polfinalne in finalna borba, v kateri so zmagali 'tujci', nekdanji tekmovalci BŠK Budni-čar, ki so premagali gostitelje. Za tujce so balinali Branko Magerl, Uroš Mar-kič in Karl Kuzma, za domačo ekipo pa Stane Žavbi ml., Cveto Lanišek in Domen Grašič. Tretje mesto je po dvoboju z balinarji iz Ihana osvojila ekipa Gališča, ihanski balinarji so bili četrti, peto mesto je pripadlo Opatiji, šesto Domžalam, sedmo Strahovici, osmi pa je bil Mengeš. Ob koncu so organizatorji najboljšim balinarjem podelili medalje in pokale, zmagovalna ekipa pa je prejela tudi prehodni pokal, ki jim ga je v imenu gostiteljev podelil član vodstva Stane Žavbi.
Prijetna balinarska sobota je bila le kratek uspešen postanek na poti bali-narjev s Količevega proti zlatem jubileju - tudi zaradi pomoči sponzorjev: Občine Domžale, Restavracije Park Domžale in Gostinskega podjetja Trojane, ki se jim za razumevanje in pomoč iskreno zahvaljujejo.
Hkrati pa vabijo vse, ki bi radi le rekreativno balinali ali si le ogledali tekme na Količevem, da se jim pridružite! Zmagovalcem letošnjega mednarodnega balinarskega turnirja za Pokal Občine Domžale, iskrene čestitke, balinar-jem s Količevega pa še veliko uspeha!
VERA Vojska
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK_
GLASILO OBČINE DOMŽALE
70 I slamnik
ŠTEVILKA 8 I AVGUST 20l7 I LETNIK LVII
Dogaja se
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ september

Glasbene urice za otroke
1. september petek	8. september petek	15* september petek 21. september četrtek
Mestni kino Domžale 18.15 | DUNKIRK
Akcijska vojna drama / 2017, Velika Britanija, ZDA, Francija, Nizozemska / 107' / scenarij in režija: Christopher Nolan / na tisoče britanskih in zavezniških vojakov se Je znašlo v obroču sovražnih sil. Ko niso mogli domov... Je dom prišel k nJim.
20.30 I DRUGA STRAN UPANJA
Komična drama / 2017, Finska, Nemčija / 98' / scenarij in režija: Aki Kaurismaki / zgodba o prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada duhovit udarec birokraciji, s katero Evropa sprejema prosilce za azil / srebrni medved za najboljšo režijo na Berlinalu.
2« september sobota
Tržni prostor Domžale 10.00 | KUHNA NA PLAČ
Kulinarične posebnosti lokalnih gostincev po dostopnih cenah.
Mestni kino Domžale 10.00 | TRD OREH 2
Animirana družinska komedija / 2017, Kanada, ZDA, Južna Koreja / 91' / sinhronizirano, 6+ / ve-veriček Sandi odkrije, da želi župan mesta v njihovem parku zgraditi zabavišče. Da bi mu preprečili uničenje njihovega doma, bodo morali vsi prebivalci parka združiti moči.
18.30 | PARIZ LAHKO POČAKA
Romantična komedija / 2016, ZDA / 92' / scenarij in režija: Eleanor Coppola / igrajo: Diane Lane, Alec Baldwin, Arnaud Viard, Cedric Monnet / žena hollywoodskega filmskega producenta se odpravi na potovanje po Franciji, kjer znova najde sebe in začuti veselje do življenja.
20.30 I VOZNIK
Akcijska komedija / 2017, Velika Britanija, ZDA / 115' / scenarij in režija: Edgar Wright / igrajo: Ansel Elgort, Lily James, Kevin Spacey / ker Je prisiljen sodelovati z mafijskim šefom, se mora mladi nadarjeni voznik udeležiti ropa, ki Je že vnaprej obsojen na neuspeh.
3* september nedelja
Mestni kino Domžale
Češminov park Domžale 17.00 I HROŠČEK SIMON ŠIRI ZADOVOLJSTVO
Predstavitev pravljice / predstavljajo: Andreja Pogačnik Jarc (idejna vodja projekta), Nina Mav Hro-vat (avtorica) in Marta Bartol) (ilustratorka) / ples s Plesno šolo Miki.
Mestni kino Domžale 18.15 I ODISEJA
Biografska drama / 2016, Francija / 122' / režija: Jérôme Salle / igrajo: Lambert Wilson, Pierre Ni-ney, Audrey Tautou / epska oda prekrižari oceane in polovico stoletja v življenju slovitega raziskovalca in filmarja podvodnih svetov, oceanografa Jacquesa Cousteauja.
20.30 I VOZNIK
Giej opis pod 2. september.
9* september sobota
Tržni prostor Domžale 8.00 I DOBROTE SLOVENIJE
Prodaja in pokušina kulinaričnih posebnosti Slovenije.
Mestni kino Domžale 10.00 I JAZ BARABA 3
Animirana komična pustolovščina / 2017, ZDA / 90' / sinhronizirano, 6+ / super zlobca Gruja obišče brat dvojček in bratsko rivalstvo se znova zaneti, poleg tega pa ga čaka še spopad z Balthazarjem Brattom ter cela vrsta smešnih prigod prikupnih Minionov.
18.30 I KAKRŠNA MATI, TAKŠNA HČI
Komedija / 2017, Francija / 94' / Avril (Camille Cottin) svoji mami Mado (Juliette Binoche) pove, da Je noseča. Mado se vede kot razvajen otrok in zavrača svojo bodočo vlogo babice, ko pa odkrije, da Je noseča tudi sama, se začne krhko ravnotežje v njunem odnosu rušiti.
Kulturni dom Radomlje
19.00 I V GROBLJAH KOT NEKOČ 2017
9. folklorni večer / prireja Folklorno društvo Gro-blje, Domžale / sodelujejo Otroška FS KD Domžale, Folklorna skupina Kamnik, FS Ungaresca Szom-bathely, Madžarska, KD Groblje Domžale, Glasbena šola Bučar Ljubljana / rezervacija vstopnic: 031
Mestni kino Domžale 18.30 | KOŠARKAR NAJ BO!
Glej opis pod 14. september.
Češminov park Domžale 19.00 I GODBA V PARKU
Nastop domžalske in mengeške godbe.
Mestni kino Domžale 20.30 | LOGANOVI SREČNEŽI
Komedija / 2017, ZDA / 119' / igrajo: Daniel Craig, Katie Holmes, Hilary Swank / Steven Soderbergh (Seks, laži in video trakovi, Oceanovih enajst, dvanajst, trinajst) se po upokojitvi pred petimi leti vrača z napeto in komično zgodbo o ropu dirkališča na ameriškem Jugu.
16 • september sobota
Tržni prostor Domžale
8.00 I OBRTNA ZBORNICA DOMŽALE IN
MESTO KOPRIVNICA
Predstavitev domačih obrtnikov in obrtnikov iz hrvaške Koprivnice.
Mestni kino Domžale 10.00 I JAZ BARABA 3
Glej opis pod 9. september.
18.30 | KOŠARKAR NAJ BO!
Glej opis pod 14. september.
20.30 I LOGANOVI SREČNEŽI
Giej opis pod 35. september.
17* september nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | KOŠARKAR NAJ BO!
Mladinski film / 2017, Slovenija / 82' / 8+ / režija: Boris Petkovič / scenarij: Primož Suhodolčan / igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik, Gaja Filač, Marko Miladinovič, Lado Bizovičar, Gojmir Lešnjak Gojc, Matjaž Javšnik, Ana Maria Mitič / zgodba o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti, ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe povabi v košarkarsko ekipo.
18.00 | PARIZ LAHKO POČAKA
dr,«,™ ti*«-. lr^tv^hii-. i	7t1a i ' i „„/imvii
Češminov park 9.00-12.30 | VETER V LASEH
Športno-družabna prireditev za osnovnošolce, ki Jo pripravlja Center za mlade Domžale.
17.00-19.00 | VETER V LASEH
Športno-družabna prireditev za družine, ki Jo pripravlja Center za mlade Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | FRANTZ
Drama / 2016, Francija, Nemčija /113' / po predlogi Ernsta Lubitscha (Broken Lullaby) / francoski mojster François Ozon se ne dotika le posledic fran-cosko-nemškega konflikta med vojno, ampak se predvsem posveča intimnemu razmerju, ki ga zaneti padli nemški vojak / film Je prejel več nagrad.
20.15 | KVADRAT
Satirična drama / 2017, Švedska, Nemčija, Francija, Danska / 151' / provokativna satira režiserja Rubena Ostlunda (Višja sila) preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki Jo zaznamujeta naraščajoči individualizem in razkroj družbene empatije / dobitnik zlate palme letošnjega Cannesa.
september petek
Alternativa - zdravje Radomlje,
Škrjančevo 1 c
17.30 | GLASBENI MALČKI
Giej opis pod 20. september.
Mestni kino Domžale 18.00 | VIKTORIJA IN ABDUL
Biografska zgodovinska drama / 2017, Velika Britanija, ZDA / 106' / igrata: Judi Dench, Ali Fazal / vladanja naveličana angleška kraljica Viktorija sklene nenavadno prijateljstvo z mladim indijskim služabnikom Abdulom Karimom.
20.15 | KINGSMAN: ZLATI KROG
Akcijska pustolovščina / 2017, ZDA / 135' / igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Halle Berry, Sir Elton John, Jeff Bridges / neodvisna obveščevalna agencija Kingsman se po uničenju sedeža poveže s sorodno ameriško agencijo, da bi skupaj premagali sovražnika.
23* september sobota
Mestni kino Domžale
20.00 | DRUGA STRAN UPANJA
Komična drama / 2017, Finska, Nemčija / 98' / scenarij in režija: Aki Kaurismaki / zgodba o prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada duhovit udarec birokraciji, s katero Evropa sprejema prosilce za azil / srebrni medved za najboljšo režijo na Berlinalu.
27* september sreda
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 7. do 12. leta / prijave: info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 13. do 30. leta / prijave: info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
Mestni kino Domžale 18.00 | VIKTORIJA IN ABDUL
Biografska zgodovinska drama / 2017, Velika Britanija, ZDA / 106' / igrata: Judi Dench, Ali Fazal / vladanja naveličana angleška kraljica Viktorija sklene nenavadno prijateljstvo z mladim indijskim služabnikom Abdulom Karimom.
Knjižnica Domžale 19.00 | ZGODBE O VODI
Odprtje razstave / razstava ilustracij, ki so nastale na Unescovem likovnem ex-temporu / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale in OŠ Rodica.
Mestni kino Domžale 20.15 | KVADRAT
Satirična drama / 2017, Švedska, Nemčija, Francija, Danska / 151' / provokativna satira režiserja Rubena Ostlunda (Višja sila) preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki Jo zaznamujeta naraščajoči individualizem in razkroj družbene empatije / dobitnik zlate palme letošnjega Cannesa.
Menačenkova domačija
KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA
AHČINA
Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in stalna kiparska postavitev del Franca Ahčina. Vstop prost v odpiralnem času.
Knjižnica Domžale NEJKASELIŠNIK: PRIPOVED
Razstava slikarke - ilustratorke nežnega prepoznavnega sloga bo na ogled do 2. septembra.
ZMAJČEK: RAZSTAVA ILUSTRACIJ
Zmajček Je leposlovna in poučna revija, ki otrokom že 24 let prinaša skrbno izbrane vsebine, raznovrstne žanre in rubrike ... prav vse pa se prepleta in nadgrajuje s kakovostnimi ilustracijami uglednih ilustratorjev. Pisana, raznovrstna in vabljiva razstava bo odprta od 4. do 23. septembra.
ZGODBE O VODI
Voda navdihuje naše zgodbe. Z vodo so povezani miti, legende, zgodbe s srečnim koncem, žalostne zgodbe, igrive, smešne zgodbe. Ilustracije učencev OŠ Rodica so nastale na Unescovem likovnem ex--temporu, ki se Je odvijal v grobeljskem drevoredu v maju. Nastale so ob poslušanju zgodb, povezanih z vodo. Prisluhnete Jim lahko ob odprtju razstave, 27. septembra, razstava pa bo na ogled od 25. septembra do 14. oktobra.
Knjižnica Domžale, oddelek za otroke in mladino
ŽELVINO POLETNO BRALNO POPOTOVANJE
Razstava izdelkov otrok, ki so sodelovali v istoimenskem projektu, bo odprta od 4. do 17. septembra.
1,2, 3, ZNAM
Razstava izdelkov otrok, ki so sodelovali v istoimenskem projektu, bo na ogled od 18. do 30. septembra.
29* september petek Tečaji, natečaji
Menačenkova domačija
9.00-12.00 | SPREHOD PO PLEČNIKOVI
DEDIŠČINI V DOMŽALAH
Tematsko vodenje za šolske skupine / prilagojeno 2. in 3. triadi osnovnih šol ter srednjim šolam
COBISS - VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE
Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade v Knjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis MoJa knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med
Kuhna na plač
T/žn£ prostorPg^žale,'2. september
Voznik, akcijska komedija
pestni kino Domžale, 2., 3., 8., 10. in 17. septemb^j
Medvedja simfonija,
26 • september torek
16.00 I SOVA IN MIŠKA
Družinski muzikal / 2016, Nizozemska / 8o' / podnapisi, 6+ / 8-letna Meral se je pred kratkim priselila v mesto. Posvoji miško in po njeni zaslugi spozna nove prijatelje. Ko miško odnese sova, se s prijatelji odpravi v gozd in spozna pomen pravega prijateljstva.
18.00 | DRUGA STRAN UPANJA
Komična drama / 2017, Finska, Nemčija /98' / scenarij in režija: Aki Kaurismaki / zgodba o prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada duhovit udarec birokraciji, s katero Evropa sprejema prosilce za azil / srebrni medved za najboljšo režijo na Berlinalu.
20.00 I VOZNIK
Akcijska komedija / 2017, Velika Britanija, ZDA / 115' / scenarij in režija: Edgar Wright / igrajo: Ansel Elgort, Lily James, Kevin Spacey / ker je prisiljen sodelovati z mafijskim šefom, se mora mladi nadarjeni voznik udeležiti ropa, ki je že vnaprej obsojen na neuspeh.
4* september ponedeljek
Mestni kino Domžale 20.30 I FRANTZ
Drama / 2016, Francija, Nemčija /113' / po predlogi Ernsta Lubitscha (Broken Lullaby) / francoski mojster François Ozon se ne dotika le posledic fran-cosko-nemškega konflikta med vojno, ampak se predvsem posveča intimnemu razmerju, ki ga zaneti padli nemški vojak / film je prejel več nagrad.
5* september torek
Mestni kino Domžale 20.30 I DUNKIRK
Akcijska vojna drama / 2017, Velika Britanija, ZDA, Francija, Nizozemska / 107' / scenarij in režija: Christopher Nolan / na tisoče britanskih in zavezniških vojakov se je znašlo v obroču sovražnih sil. Ko niso mogli domov... je dom prišel k njim.
6. september sreda
Mestni kino Domžale
20.30 I ATOMSKA BLONDINKA
Akcijski vohunski triler / 2017, ZDA / 115' / režija: David Leitch / napet vohunski triler, v katerem angleška agentka (Charlize Theron) v Berlinu tik pred padcem zidu lovi nevarnega vzhodnonem-škega vohuna, ki lahko ogrozi celotno obveščevalno mrežo zahodnih tajnih služb.
7* september četrtek
Kulturni dom Radomlje
18.00 | RAZVIJTE SOKOLSKEGA PRAPORA
V RADOMLJAH
Razvitje zgodovinskega prapora nekdanjega So-kolskega društva Radomlje / slavnostna govorca: predstavnik sveta Krajevne skupnosti Radomlje in predstavnik Turističnega društva Radomlje.
Mestni kino Domžale
18.30 | PARIZ LAHKO POČAKA
Romantična komedija / 2016, ZDA / 92' / scenarij in režija: Eleanor Coppola / igrajo: Diane Lane, Alec Baldwin, Arnaud Viard, Cédric Monnet / žena hollywoodskega filmskega producenta se odpravi na potovanje po Franciji, kjer znova najde sebe in začuti veselje do življenja.
20.30 I DRUGA STRAN UPANJA
Glej opts pod 1. september.
436 561 in 031322 554.
Mestni kino Domžale
20.30 I ATOMSKA BLONDINKA
Glej opis pod 6. september.
10.	september nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 I TRD OREH 2
Animirana družinska komedija / 2017, Kanada, ZDA, Južna Koreja / 91' / sinhronizirano, 6+ / ve-veriček Sandi odkrije, da želi župan mesta v njihovem parku zgraditi zabavišče. Da bi mu preprečili uničenje njihovega doma, bodo morali vsi prebivalci parka združiti moči.
18.00 I VOZNIK
Glej opis pod 2. september.
20.15 | DRUGA STRAN UPANJA
Glej opis pod 1. september.
11.	september ponedeljek
Mestni kino Domžale
20.30 I VALERIAN IN MESTO TISOČERIH
PLANETOV
Akcijska zf pustolovščina / 2017, Francija / 137' / režija: Luc Besson / igrajo: Cara Delevingne, Ethan Hawke, Clive Owen, Rihanna / vesoljska metropola, v kateri živijo prebivalci tisočih planetov, je ogrožena. Posebna agenta Valerian in Laureline morata poiskati zlovešče sile in zagotoviti varnost.
12.	september torek
Alternativa - zdravje Radomlje,
Škrjančevo 1 c
17.00 | GLASBENI MALČKI
Brezplačna predstavitvena glasbena urica / za otroke med 1. in 5. letom starosti / po metodi Musikgarten / informacije in prijave: info@glasbeni--svet.si.
Mestni kino Domžale
20.30 I KAKRŠNA MATI, TAKŠNA HČI
Glej opis pod g. september.
13* september sreda
Mestni kino Domžale 20.30 I DUNKIRK
Akcijska vojna drama / 2017, Velika Britanija, ZDA, Francija, Nizozemska / 107' / scenarij in režija: Christopher Nolan / na tisoče britanskih in zavezniških vojakov se je znašlo v obroču sovražnih sil. Ko niso mogli domov... je dom prišel k njim.
14. september četrtek
Mestni kino Domžale
16.00 | KOŠARKARSKI TURNIR
Spremljevalni program ob premieri filma Košarkar naj bo!
18.00 | KOŠARKAR NAJ BO!
Premiera
Mladinski film / 2017, Slovenija / 82' /8+1 režija: Boris Petkovič / scenarij: Primož Suhodolčan / igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik, Gaja Filač, Marko Miladinovič, Lado Bizovičar, Gojmir Lešnjak Gojc, Matjaž Javšnik, Ana Maria Mitič / zgodba o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti, ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe povabi v košarkarsko ekipo.
ivjiuaiiLi^iia 1 w, 111 1 j m / lu, / ¡i it \ /	/ anriianj
in režija: Eleanor Coppola / igrajo: Diane Lane, Alec Baldwin, Arnaud Viard, Cédric Monnet / žena hollywoodskega filmskega producenta se odpravi na potovanje po Franciji, kjer znova najde sebe in začuti veselje do življenja.
20.00 I VOZNIK
Glej opis pod 2. september.
l8 • september ponedeljek
Center za mlade Domžale 18.00 | BUKVANJE
Knjižni klub za mlade med 15. in 30. letom starosti / brezplačno / prijave: info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
Mestni kino Domžale 20.00 I NA MLEČNI POTI
Fantastična komična drama / 2016, Srbija, Velika Britanija, ZDA / 125' / scenarij in režija: Emir Ku-sturica / igrajo: Monica Bellucci, Emir Kusturica / zgodba o strastni, prepovedani ljubezni, ki po šivih kar poka od burnih čustev in bučne komedije.
19* september torek
Alternativa - zdravje Radomlje, Škrjančevo 1 c
16.00 | MALA GLASBENA ŠOLA
Začetek jesenskega semestra / glasbene urice za petletnike / po metodi Musikgarten / informacije in prijave: info@glasbeni-svet.si.
18.00 | GLASBENI MALČKI
Začetek jesenskega semestra / glasbene urice za štiriletnike / po metodi Musikgarten / informacije in prijave: info@glasbeni-svet.si.
Mestni kino Domžale 20.00 | LEDENA BABICA
Komična drama / 2017, Češka, Slovaška, Francija / 106' / tankočutnoa komična drama Bohdana Sláme (Sreča, Podeželski učitelj) o ljubezni v jeseni življenja, ki nas opomni, da za drugo priložnost ni nikoli prepozno / film je dobitnik več nagrad.
20. september sreda
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 7. do 12. leta / prijave: info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
Alternativa - zdravje Radomlje,
Škrjančevo 1 c
17.00 | GLASBENI MALČKI
Začetek jesenskega semestra / glasbene urice za otroke od 1 do 3,5 let / po metodi Musikgarten / informacije in prijave: info@glasbeni-svet.si.
Center za mlade Domžale 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 13. do 30. leta / prijave: info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
Mestni kino Domžale 20.00 | KOŠARKAR NAJ BO!
Mladinski film / 2017, Slovenija / 82' / 8+ / režija: Boris Petkovič / scenarij: Primož Suhodolčan / igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik, Gaja Filač, Marko Miladinovič, Lado Bizovičar, Gojmir Lešnjak Gojc, Matjaž Javšnik, Ana Maria Mitič / zgodba o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti, ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe povabi v košarkarsko ekipo.
irzni prostor uomzaie
8.00 | IZ PREKMURJA Z LJUBEZNIJO
Dobrodošli v Domžalah / s kulinariko, glasbo in turistično ponudbo se predstavi Prekmurje.
Mestni kino Domžale 10.00 I TRD OREH 2
Animirana družinska komedija / 2017, Kanada, ZDA, Južna Koreja / 91' / sinhronizirano, 6+ / ve-veriček Sandi odkrije, da želi župan mesta v njihovem parku zgraditi zabavišče. Da bi mu preprečili uničenje njihovega doma, bodo morali vsi prebivalci parka združiti moči.
18.00 | KOŠARKAR NAJ BO!
Glej opis pod 14. september.
20.00 I VIKTORIJA IN ABDUL
Glej opis pod 22. september.
24* september nedelja
Kulturni dom na Močilniku Dob 16.00 | MEDVEDJA SIMFONIJA
Za abonma in izven
Razigrana gledališko-lutkovna predstava po motivih ruske pripovedke, ki osvaja srca otrok in staršev po vsem svetu / gostuje gledališče KUKUC Beltinci / informacije o vpisu abonmaja in rezervacije: 041420 610.
Mestni kino Domžale 16.00 | KOŠARKAR NAJ BO!
Glej opts pod 14. september.
17.45 | KINGSMAN: ZLATI KROG
Akcijska pustolovščina / 2017, ZDA / 135' / igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Halle Berry, Sir Elton John, Jeff Bridges / neodvisna obveščevalna agencija Kingsman se po uničenju sedeža poveže s sorodno ameriško agencijo, da bi skupaj premagali sovražnika.
20.15 | KVADRAT
Satirična drama / 2017, Švedska, Nemčija, Francija, Danska / 151' / provokativna satira režiserja Rubena Ostlunda (Višja sila) preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki jo zaznamujeta naraščajoči individualizem in razkroj družbene empatije / dobitnik zlate palme letošnjega Cannesa.
25* september ponedeljek
Knjižnica Domžale
17.30-19.30 | UPRAVLJANJE OSEBNIH FINANC ODADOŽ
Delavnica z Ano Vezovišek in Natašo Kozlevčar / obvezne prijave (ime, priimek, telefonska številka) na elektronski naslov: mateja@vezovisek.si / število mest je omejeno / udeležba je brezplačna / org.: Občina Domžale, Zavod Vem, da ne vem in Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale
18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE
FOTKE
Fotografske delavnice s Klemenom Brumcem / za mlade do 30. leta / prijave na info@czm-domzale. si ali 040 255 568.
Mestni kino Domžale 20.00 | LEDENA BABICA
Komična drama / 2017, Češka, Slovaška, Francija / 106' / Bohdan Slama (Sreča, Podeželski učitelj) je posnel toplo in tankočutno komično dramo o ljubezni v jeseni življenja, ki nas opomni, da za drugo priložnost ni nikoli prepozno / film je dobitnik več nagrad.
/ Kratek vodeni sprenoa po centru Domžal / pet najpomembnejših postaj, ki so povezane z velikim slovenskim arhitektom / približno 6o' / vstop prost / v okviru Tedna kulturne dediščine (od 23. do 30. septembra) / število šolskih skupin je omejeno / informacije in obvezne prijave šolskih skupin: me-nacenk@kd-domzale.si ali 01722 50 50.
Mestni kino Domžale 18.00 | BORG/McENROE
Športna drama / 2017, Švedska, Danska, Finska / 100' / režija: Janus Metz Pedersen / scenarij: Ron-nie Sandahl / igra: Shia LaBeouf / razvoj kariere dveh teniških legend, Björna Borga in Johna McE-nroeja, a se osredotoča predvsem na njuno rival-stvo.
20.15 | MATI!
Srhljivka / 2017, ZDA /115' / scenarij in režija: Darren Aronofsky / igrajo: Jennifer Lawrence, Javier Bardem, Ed Harris, Michelle Pfeiffer / ljubezensko razmerje para je na postavljeno na preizkušnjo, ko v njun dom prispejo nenapovedani skrivnostni gostje.
30. september sobota
■••••■••••••••••••••••••••••••••••••••••a*
Mestni kino Domžale 10.00 | LEGO NINJAGO FILM
Animirana akcijska komedija / 2017, ZDA / 90' / podnapisi, 7+ / glasovi: Jackie Chan, Justin Thero-ux / modri in šaljivi kung-fu mojster Wu šest najstnikov izuri za ninje, ki ponoči v posebnih vozilih in na krilih zmajev premagujejo pošasti in skupaj varujejo deležo Ninjago.
18.00 | VIKTORIJA IN ABDUL
Biografska zgodovinska drama / 2017, Velika Britanija, ZDA / 106' / igrata: Judi Dench, Ali Fazal / vladanja naveličana angleška kraljica Viktorija sklene nenavadno prijateljstvo z mladim indijskim služabnikom Abdulom Karimom.
20.15 | KINGSMAN: ZLATI KROG
Glej opts pod 22. september.
Vpis
abonmajev
Kulturni dom Franca Bernika Domžale vabi k vpisu abonmajev za sezono 2017/18. Dosedanji abonenti lahko obnovite abonma 7., 8., 9. in 11. septembra. Če želite zamenjati sedež, lahko to uredite 13. septembra. Na novo lahko vpišete abonma 14., 15., 16., 18. in 19. septembra. Vpis abonmajev poteka ob omenjenih dnevih od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 (ob sobotah samo v dopoldanskem terminu).
Razstave
Slamnikarski muzej
300 LET SLAMNIKARSTVA NA
SLOVENSKEM
Stalna razstava
NOVO POGLAVJE SLAMNIKAR-STVA/-JA
Oblikovalska razstava sodobnih uporabnih izdelkov iz slame avtorice Gabrijele Fužir Bauer bo zaživela v okviru projekta Kul Dedi Digit. Gre za skupni projekt Visoke poslovne šole Erudio, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in oblikovalke dr. Gabrijele Fužir Bauer, ki ga v okviru sheme Po kreativni poti do znanja financirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Razstava bo odprta do 4. novembra.
12. in 14. uro. izvajata: janež uonnseK in Lidija Smerkolj Turšič. Prijave: 0172412 04.
PREDSTAVITEV APLIKACIJ
V Knjižnici Domžale vam lahko na pametnem telefonu ali tablici po predhodni najavi pokažemo delovanje aplikacij, povezanih s Knjižnico Domžale in knjigami: mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Izvajata: Vojka Sušnik in Petra Strajnar. Prijave in rezervacije terminov: vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si.
LITERARNI NATEČAJ BEREM, TOREJ SEM
Knjižnica Domžale razpisuje natečaj za izbor najboljšega prispevka, ki govori o vaši bralni izkušnji. Opišite nam doživetja ob branju vaše zadnje ali najljubše knjige; prispevki naj bodo dolgi največ 200 besed. Pripišite še obvezne podatke: ime in priimek, telefonska številka in naslov knjige, o kateri pišete. Najboljši prispevki bodo objavljeni na portalu Dobreknjige.si, med njimi pa bomo izbrali tudi srečneža, ki bo prejel knjižno nagrado! Natečaj poteka od 21. aprila do 30. oktobra 2017. Prispevke pošljite na naslov: prireditve@dom.sik.si.
Info
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale,
T 01 722 66 00, info@czm-domzale.si,
www.czm-domzale.si
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Galerija je septembra zaprta.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 72412 04 ali 01 722 50 80, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale Menačenkova domačija bo septembra (z izjemo tematskega vodenja za šolske skupine 29. septembra) zaprta. Vrata odpre le po dogovoru, za najavljene skupine.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale
(domuje v Godbenem domu Domžale)
Od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do
19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah
in ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine se
muzej odpre tudi izven časa odprtosti. Vstopnina.
Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbira in ureja: Manca Kraševec Fotografije: promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v oktobru pošljite do 20. septembra na naslov: koledar@kd-domzale.si.
32 | slamnik	številka 9 | september 2017 | letnik lvii
objave
slamnik@kd-domzale.si
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 87. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric
Janez Šraj
iz Radomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje in sveče.
Hvala osebju Dom počitka Mengeš, ki so mu zadnja leta nudili oskrbo.
Posebna zahvala Gasilskemu društvu Radomlje za slovesen obred in poslovilne besede.
Hvala Moškemu pevskemu zboru Radomlje za zapete pesmi slovesa in poslovilne besede.
Zahvala Lovski družini Gornji Grad, KO Združenje za vrednote NOB Radomlje.
Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste se poslovili od Janeza in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti spiš. Tam lučka vedno ti gori in tvoj nasmeh med nami še živi!
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 86. letu sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
Marija Pestotnik -
rojena Smerkolj z Rodice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se prijaznemu osebju Doma počitka Mengeš, ki so zadnje leto njenega življenja lepo skrbeli zanjo. Hvala župnikoma g. Matjažu Križnarju in g. Tomažu Prelovšku za zelo lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter praporščakom gasilcem Jarše-Rodica, Pogrebni službi Vrbančič ter vsem in vsakemu posebej, ki ste se poslovili od naše mame in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
i \ IV M
Mici
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
v spomin
Minilo je deset let, odkar nas je zapustil naš dragi
Srečko Jere
z Vira pri Domžalah
Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavljate na njegovem grobu, poklanjate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
I ?=> ^ J
V h
Ni besed, ki bi nas potolažile, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src, so le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
v spomin
Osemnajstega avgusta je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil mož in oče
Viktor Dečman
z Vira
Spomini živijo v nas in ti si del njih. Hvala vsem, ki te spomine ohranjate z nami!
Tvoji domači, žena in hčerke
i I
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 77. letu sklenil naš dragi mož, oče, ata, brat in stric
Ivan Šuštar
iz Zaboršta
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in mašne namene. Hvala župniku Tinetu Povirku in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Hvala tudi praporščakom.
Vsi njegovi
V	šumenju vetra - slišim tvoj glas.
V	šopku cvetja - vidim tvoj obraz. Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
v spomin
11. septembra bosta minili dve leti, odkar nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mami, babi in žena
Marija Lončar
rojena Cerar, iz Kokošenj
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in ohranjate lep spomin nanjo.
Njeni najbližji
Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (Svetlana Makarovič)
zahvala
Svojo življenjsko pot je po hudi bolezni v 65. letu starosti sklenila naša draga mami, babica, sestra in teta
Veronika Rems
rojena Golob, iz Zgornjih Jarš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede in objeme v težkih trenutkih. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in mašne namene. Hvala g. župniku Matjažu Križnarju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem kvarteta Krt in odraslemu mešanemu pevskemu zboru župnije Jarše za zapete pesmi ter trobentaču in Pogrebni službi Vrbančič. Hvala PGD Jarše-Rodica ter vsem gasilkam in gasilcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališče v Domžalah, in gospe Pavli Ručigaj za poslovilni govor. Zahvaljujemo se predsednici župnijske Karitas Jarše in članici župnijskega pastoralnega sveta gospe Marjani Kovačič za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti.
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre Le daleč, daleč je.
zahvala
Z neizmerno žalostjo v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, oče, dedek, brat in stric
Aleksander Kabaj
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom iz Kajuhove ulice, Občini Domžale in vsem ostalim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter denarno pomoč. Iskrena hvala dr. Marjani Trvič za nesebično zdravniško pomoč in podporo ter celotnemu osebju urgentne službe Domžale. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žena Sonja, hčerki Urška in Saška, vnuka Nejc in Nika, sestra Zvonka in ostalo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
V 87. letu nas je zapustila draga mama, sestra, tašča in teta
Veronika Govekar
roj. Rode (Zagorjanova Verona) z Vira
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in spodbudne besede, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala prijaznemu osebju Doma počitka Mengeš za vso skrb in pomoč.
Hvala g. župniku Juretu Ferležu, pevcem in trobentaču ter Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 95. letu starosti sklenila naša draga mama, stara mama, prababica in praprababica, sestra in tašča
Gabrijela Vidmar
roj. Gostič, iz Zaboršta, Šumberška cesta 48
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Pogrešali jo bomo.
Vsi njeni
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica in teta
Katarina Vodlan
iz Dolenj
Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Janezu Jarcu za lep pogrebni obred in sveto mašo. Hvala Pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala Domu počitka Mengeš, ki je naši mami v zadnjih letih njenega življenja nudil prijazen dom.
Vsi njeni
Med nami ljubljen bil si iz vsega srca, ljubljen bodi tudi tam, kjer je zdaj tvoj dom.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenil naš dragi ati, ata in pradedi
Marjan Bolhar
iz Trzina
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gasilcem in predsedniku gasilskega društva Trzin Borutu Kumpu za poslovilne besede. Hvala g. župniku Boštjanu Gučku za lepo opravljen obred. Ohranimo ga v ljubečem spominu.
Hčeri Majda in Silva z družinama
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 33
objave
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 77. letu sklenila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
Štefanija Hribar
iz Depale vasi
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe in podpore, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, Pogrebni službi Vrbančič in Cvetju Ksenija. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič)
V SPOMIN
Avgusta pred 14 leti je mnogo prezgodaj sklenil svojo življenjsko pot
Anton Prislan
iz Štude
Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te.
Vsi njegovi
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
Dragi moj Oči ...
Prekratek je bil čas, ki sva ga preživela skupaj. Lahko bi preštela ure, minute in sekunde na prste ene roke, tako hitro je minil čas s teboj. In prehitro je prišel čas slovesa. Čas, kjer se morava posloviti. Ampak ne odhajaš. Še si tu. V meni in okrog mene. Si zrak, ki ga diham in si prostor v katerem živim.
Ni besed, s katerimi bi se ti lahko zahvalila za vse trenutke mojega otroštva, ko sva skupaj vijugala po belih strminah. Zdaj smučaš sam po tistem rahlem snežnem puhcu z nasmehom na obrazu in gledaš tja dol proti meni ter tvojima dragima vnučkoma Nejcu in Niki, ki si ju imel tako neizmerno rad.
Dragi Oči ...
Toliko je stvari, ki bi ti jih želela še povedati, pokazati, zaupati. Pa nama je bil čas odvzet. Tolažim se z dejstvom, da zdaj počivaš, ko prej nikoli nisi. Da si si oddahnil od skrbi, ki so te tako zelo pestile, pa nisi povedal. Vendar tvoje oči so izdajale bolečino ob izgubi doma, izgubi sodelavcev in prijateljev. Ampak Oči, mene nisi nikoli izgubil ...
Vem, da ti življenjske energije ni zmanjkalo. Niti do zadnjega diha ne, ko si bil že tako zelo utrujen in izmučen od težkega življenja zadnjih let. Postavljam si vprašanja in se sprašujem, ali bi lahko karkoli pomagala, da bi bil danes še med nami. Vendar so žal življenjske poti zarisane že ob rojstvu in se smrti ne da uiti. Tudi za nas pride svoj čas in takrat se spet prikradem v tvoj topel objem.
Dragi Oči ...
Spočij si. Odjadraj v daljno širno modrino in pazi name.
Hvala ti za vse, kar si mi dal.
Življenje.
Moč.
Upanje. V katerega si verjel, ko je bilo to najmanj mogoče. Hvala ti, ker sem bila lahko del tvojega življenja in del tvojega Srca.
Tvoja Urška
ma tanus chedi vayato dhiyam me...
Naj nit se ne pretrga, ko svojem pesem tkem...
(RV II.28.5)
ZAHVALA
Devetega avgusta se je v svojem šestinosemdesetem letu poslovila ljuba mama
Anka Repanšek
rojena Oražem
Vsem, ki ste se ji poklonili z ljubečo mislijo in jo pospremili na poti zadnjega slovesa, s srčno hvaležnostjo stiskamo roko.
Uroš, Irena in Luka
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Tiho je odšel naši dragi
Mihael Blejc
1936-2017
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za darovane sveče, darove in izrečena sožalja. Posebna zahvala gre dr. Olgi Ložar in dr. Mateji Lopuh.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil ljubi mož, oče in dedi
Jože Horvat
univ. dipl. ing. strojništva iz Domžal, Triglavska ulica 11
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se ga spomnili in ga z nami pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za vse cvetje, sveče in mašniške darove.
Žalujoči: žena Marija ter sinova Marko in Miha z družinama
ZAHVALA
V 86. letu starosti
se je končala življenjska pot
Jožefe Cerar
s Krtine
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi ZD Domžale in gospodu župniku Juretu Ferležu za poslovilni govor.
Vsi njeni
Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ... Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ...
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 79. letu sklenila naša draga mami
Vera Pavlovic
iz Depale vasi
Zahvaljujemo se dr. Mirjam Pogačar Zajc, patronažni sestri Tanji Škoflanc in osebju Urgentne službe Domžale. Hvala tudi vsem ostalim za izrečeno sožalje, besede tolažbe in objeme podpore, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal...
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 70. letu sklenil dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in tast
Janez Žebalc
iz Podrečja
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane vence, cvetje in sveče ter sosedu Viliju za lepe besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V	SPOMIN
Anka Oražem por. Repanšek
Zobozdravstvena asistentka - sestra Anka 1932-2017
V	soboto, 12.avgusta 2017, smo se poslovili od zobozdravstvene asistentke - sestre Anke, katere delovna življenjska pot je bila tesno povezana z razvojem javne zobozdravstvene službe na domžalskem območju.
Kot 16-letno dekle se je pri dentistu Brunu Starcu priučila poklica zobne asistentke. Skupno sta julija 1949 nastopila službo pri OLO Kamnik v Javnem zdravstvenem zavodu ZA Kamnik. Od tu jo je po dveh letih službena pot vodila v skromno opremljeno ZA Domžale na Kolodvorski ulici in enkrat tedensko sta se vozila v Lukovico. Tu sta nudila osnovno zobozdravstveno pomoč prebivalcem Črnega grabna in Zlatega Polja, ki so med vojno mnogo pretrpeli, bili izseljeni, imeli požgane vasi in mnogi s strani okupatorja likvidirani. Hodnik v Urankarjevi hiši je bila čakalnica, ordinacija pa skromno opremljena soba z nožno vrtalko, frizerskim stolom, stoječim pljuvalnikom, skromno razsvetljavo, leseno mizo za administracijo in material, ki ga je bilo treba pripraviti ročno. Pestilo in možnar sta bila osnovna pripomočka za mešanje amalgama in živega srebra za zalivke. V sosednji gostilni pri Bevcu so prekuhavali instrumente. Vodo je nosila sestra Anka z vedrom iz vodnjaka na dvorišču gostilne. Hvaležni pacienti so v zimskem času podkurili gašperček z drvmi, ki so jih prinesli s seboj. Težko in požrtvovalno je bilo delo zdravstvenih delavcev pri razvoju javne zdravstvene službe. Ena od teh je bila tudi sestra Anka.
Službena pot jo je za šest let nato vodila v domačo zobno ambulanto Mengeš, od tod pa leta 1958 v OA Induplati. Začetek leta 1960 pa pomeni najinih 30 let rednega službovanja - utemeljenega na strokovnem znanju mladega zobozdravnika in s praktičnimi delovnimi izkušnjami sestre Anke, ki je botrovalo dobremu najinemu sodelovanju in iskrenemu spoštovanju vso delovno obdobje. S preselitvijo OA Induplati leta 1968 je nadaljevala svojo
IBP? i Jfo .
delovno pot v Domžalah. V tem času je opravila tudi srednjo medicinsko šolo - zobozdravstvene smeri in dodatno usposobitev za delo v spec. ortodontski ambulanti. Skupno sva v Domžalah od leta 1972 nastopila delovno obveznost v ortodontski ambulanti TOZD ZV Domžale.
Ko smo se leta 1976 zobozdravstveni delavci odločili za organiziranje zobozdravstvene službe kot temeljne organizacije združenega dela znotraj ZD Domžale, je to zahtevalo dodatno odgovornost vseh zaposlenih. Sestra Anka je kot član strokovnega kolegija s svojimi življenjskimi izkušnjami, najdaljšim strokovnim stažem, pristnimi in odkritimi medsebojnimi odnosi s sodelavci prispevala k reševanju mnogih organizacijskih vprašanj kakor tudi medsebojnih osebnih odnosov med sodelavci. Bila je komunikativna tako v strokovnih službenih, družabnih ali zasebnih stikih s sodelavci. Nikdar ji ni bilo odveč najti soglasje za reševanje tako službenih, zasebnih ali družinskih problemov sodelavcev.
Sestra Anka je bila primer zobne asistentke kot prve zveze med pacientom in zobozdravstvenim posegom. Prijazen sprejem in umirjena sprostitev odraslega pacienta ali otroka sta predpogoj za dober stik z zobozdravnikom. Uspešen obisk in zadovoljen pacient pa je garancija za brezskrbno prihodnje srečanje. Sestro Anko smo cenili in spoštovali. Ohranili jo bomo v spominu kot strokovno, vestno in iskreno sodelavko, ki je ta poklic opravljala z veseljem in ljubeznijo!
Sestra Anka je bila zadnja predstavnica javnih zobozdravstvenih delavcev poosvoboditne generacije, ki je zapustila bogato dediščino sodelavcem v samostojni Sloveniji.
Mitja Šircelj, dr. stom. spec. ort.
Vodja TOZD Zobozdravstveno varstvo
34 | slamnik
objave | pisma bralcev
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
V	SLOVO
Gabrijela Vidmar -Ela
V	petek, 11. avgusta 2017, smo se poslovili od mame, babice in prababice, sosede, prijateljice in tovarišice Gabrijele Vidmar, ki smo jo vsi poznali kot našo Elo.
Rodila se je 22. marca 1923 na Prevojah v številni družini Gostičevih, v kateri je ostalo živih devet otrok, poleg nje še štiri sestre in štirje bratje.
Življenje na majhni kmetiji, po domače pri Nacku, je bilo težko in skromno tako v kot mnogih sosednjih družinah. Oče je bil tudi krojač in frizer, ki je hodil po hišah v bližnji in širši okolici, da je s skromnim zaslužkom od priložnostne obrti lahko preživljal svojo družino. Vojna in prihod nemškega okupatorja aprila 1941 sta kruto in usodno zarezala tudi v družino Gostičevih in v Elino življenje tako kot v življenje mnogo drugih slovenskih družin.
Ela se je že zgodaj vključila v terensko delo in pomoč partizanskemu gibanju, vendar so jo nemški žandarji ob pomoči domačih sodelavcev - sovaščanov ujeli 5. junija 1943 kot kurirko s pošto za partizane. Odpeljali so jo v gestapovski zapor v Kamniku, od koder so jo po nekajtedenskih zasliševanjih in mučenju odpeljali v zapor v Begunjah. Tam je preživljala težke, negotove čase skoraj pet mesecev do 20. decembra 1943. Vse do zadnjih dni se je spominjala, da je niti zapornice v Begunjah niso hotele sprejete medse zaradi uši, ki jih je prinesla iz gestapovskega zapora iz Kamnika.
Hči Helena in sin Jože se še spomnita enega od povojnih obiskov begunjskega zapora skupaj z mamo Elo in očetom Jožetom, kjer je bilo na steni ene od celic še vedno vidno izpraskano na zidu mamimo ime.
Iz tega zapora so Elo odpeljali 21. decembra 1943 v internacijo na prisilno delo v Avstrijo, kjer je delala na veliki kmetiji kot dekla. Pred koncem vojne so jo 6. februarja 1945 izpustili in je prišla domov.
Po vojni se je zaposlila v tovarni Toko v Domžalah, kjer je delala vse do upokojitve leta 1973. Z veseljem se je spominjala skoraj 30 let dela v tej tovarni in do pred nedavnim je rada na svojem domu v Zaborštu sprejemala na obisk nekdanje sodelavke -Minko iz Jarš in druge.
Po vojni se je poročila z Jožetom Vidmarjem iz Zaboršta, ki je bil tudi sam več kot dve leti na prisilnem delu v Avstriji med letoma 1941 in 1943. Spomladi leta 1943 je prišel domov, ker so ga vpoklicali v nemško vojsko. Njegovi štirje bratje so takrat že bili vključeni v narodno-osvobodilno gibanje, zato se je tudi Jože takoj odločil, da ne gre v nemško vojsko in da odide v partizane. Najprej je odšel v ilegalo na Moravško in potem 5. avgusta 1943 vstopil v Šlandrovo brigado ob njeni ustanovitvi na Šipku nad Blagovico.
Mož Jože je potem po vojni delal celo delovno dobo kot kurjač v Vati oziroma poznejši Tosami.
Hči Helena je delala v Induplati na zahtevnem, težkem delu v mokri tkalnici, sin Jože pa je vseskozi tudi delal v Tosami.
Ela se je vsa desetletja po upokojitvi posvetila predvsem družini - štirim vnukinjam in potem devetim pravnukom, nazadnje pa še enemu prapravnuku.
V	krogu svoje tako velike družine, iz kakršne je izhajala tudi sama, je zadnji dve desetletji preživljala tudi takšne in drugačne zdravstvene težave, ter dokazovala tako kot njeni številni vrstniki - sotrpini iz internacije, da jih vse težave iz tistega vojnega obdobja, kakor tudi trdo delo po vojni niso zlomili, temveč utrdili, ker so živeli v trdni veri in hotenju po boljšem življenju.
Ko se poslavljamo od naše Ele, se zavedamo, da mi mlajši pravzaprav težko dojamemo, kakšne komaj verjetne življenjske preizkušnje so morali preživeti ona in njeni sovrstniki.
Ela je bila vseskozi aktivna članica naše organizacije Zveze borcev. Zelo je bila vesela naših obiskov zadnja leta. Ostala je zvesta svojim prepričanjem iz mladih let, ko je kot sicer zelo verna katoličanka vedela, kje je njeno mesto, ko je šlo za biti ali ne biti našega naroda.
Svoje preizkušnje in trpljenje iz tistega težkega vojnega časa je v glavnem obdržala zase in o njem ni želela kaj dosti govoriti. Hotela ga je pustili za sabo in živeti ter uživati v novem življenju.
Zato se Eli ob slovesu zahvaljujemo za njen pogum in srčnost med vojno, za njeno vztrajnost in delo po vojni, za vse, kar je dobrega storila za svojo družino, za ožjo in širšo skupnost, za naše skupno dobro.
Spomin nanjo bomo najlepše ohranjali, če se bomo pri našem vsakodnevnem življenju in delu čimbolj aktivno prizadevali za uresničevanje vrednot poštenosti, delavnosti, solidarnosti in pomoči drugim, to je tistih vrednot, ki so zaznamovali njeno delo in življenje.
Naj nam ostane v spominu kot vzor pogumne, skromne in poštene prijateljice in tovarišice.
Nataša Belle
ZAHVALA
Zahvalili bi se radi gasilcem PGD Pšata-Dragomelj, PDG Ihan, PGD Domžale mesto in poklicnim gasilcem CZR Domžale, ki so 15. junija 2017 pomagali pri gašenju požara, ki se je zgodil pri Mlinu Felix v Biščah. Zahvaljujemo se tudi NMP ZD Domžale, ki so takoj oskrbeli poškodovanega lastnika. Posebna zahvala PGD Pšata-Dragomelj in PGD Ihan, ker so pomagali tudi na koncu gašenja pri pospravljanju in čiščenju objekta.
Najlepše se zahvaljujemo sosedoma Tomažu in Dragu, ki sta takoj priskočila na pomoč, saj smo z njuno pomočjo močno omejili ogenj, ki bi lahko zajel še več gospodarskih poslopij.
Hvala!
Družina Anžič
v SLOVO
Cilka Kmetic
Sonce se je že vzpenjalo proti poletnemu višku in rodila se je Lana, praprababica Cilka pa se je počasi in za vedno poslavljala od dolgega in polnega življenja - tako kot je to vedno v naravi.
Rojena je bila daljnega leta 1924 družini Rak v Ihanu, v leseni, s slamo kriti hiši. Oče ji je umrl pri petih letih in mama jo je jemala s seboj med obore, kjer je kmalu spoznala trdo delo. Tako je že s petnajstimi leti začela delati v današnji Tosami. Vojna je tudi v to zavedno družino prinesla upor: brat France je bil v partizanih, sicer pa jih je podpirala vsa družina. Posledice so bile vnaprej znane: Nemci so jih izselili v Nemčijo in Cilka je bila na prisilnem delu na neki kmetiji, več sto kilometrov stran od doma. Pozneje je pravila, da domačini niso grdo ravnali z njo, a želja vrniti se domov je bila močnejša. Tako je organizirala celo skupino Domžalcev, ki so pobegnili in se skrivaj, tudi z vlaki, prebijali v okupirano domovino. Do konca vojne se je morala skrivati pri dobrih in zavednih ljudeh, ki jim je bila za to posebej hvaležna do konca življenja. Tako je postala članica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale, članica Društva izgnancev in Društva vojnih invalidov.
Ko je zasijala svoboda, se je zaposlila v Toku in spoznala partizana Štefana Kmetiča, vojnega invalida. Ustvarila sta si družino in zgradila topel dom. Ob devetdesetem jubileju je povedala: »Lepo življenje sem imela, starost pa je sploh prijetna, saj domači ne vedo, kako bi mi ustregli.« Z Lano prihaja v to družino peta generacija. Zagotovo bo vzgojena v domoljubju, kot so bili vsi njeni predniki. Ne mine namreč slovenski praznik, niti Prešernov dan ne, da ne bi na njihovi hiši plapolala slovenska zastava.
Hčerkama in vsem sorodnikom v imenu KO Združenja za vrednote NOB Simon Jenko izrekam iskreno sožalje. Slava spominu njihove mame Cilke.
PRALUR
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
JAVNI POZIV
Z Regijsko garancijsko shemo hitreje in ugodneje do kredita
Odprte so nove možnosti za še hitrejše in lažje pridobivanje kreditov, namenjenih za pokritje stroškov materialnih investicij (nakup strojev in opreme, nakup zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta), stroškov nematerialnih investicij (prenos tehnologije z nakupom patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepaten-tiranega tehničnega znanja), prav tako pa tudi stroškov najema poslovnih prostorov in opreme, promocijskih aktivnosti, priprave in izdelave razvojnih, investicijskih in drugih dokumentacij ter študij, pridobivanja intelektualnih pravic ...
Kredit lahko podjetniki pridobijo s pomočjo Regijske garancijske sheme v Osrednjeslovenski regiji, znotraj katere je moč pridobiti garancije za bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjetjem, upravičeni prijavitelji pa so tudi socialna podjetja, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične regije Osrednja Slovenija. Statistična regija obsega naslednje občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Logatec, Log - Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Mestna občina Ljubljana, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika.
Iz garancijskega sklada, v katerem je 562.500 evrov, bo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) izdajala garancije v višini 50 do 80 % vrednosti kredita, preostalo vrednost kredita pa bo zavarovala banka po svojih pogojih. Najnižji znesek kredita je 8.000 evrov, najvišji pa 500.000 evrov za investicije in 200.000 evrov za obratna sredstva.
Rok za prijavo je odprt od dneva objave v Uradnem listu RS št. 40/2017 do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15. 5. 2018. Vloge (obrazci in priloge) je treba poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno oddati na naslov RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana.
Javni razpis je objavljen na: http://www.rralur.si/sl/ projekti/2-javni-razpis-garancij-za-bancne-kredite V času odprtja razpisa se lahko za dodatne informacije obrnete na RRA LUR, tel: 01 306 19 02 oziroma na e-naslov: roman.medved@ljubljana.si.
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE (JESEN 2017)
DATUM ZAČETKA ODVOZA	KRAJEVNA SKUPNOST	NASELJA
11. 09. 2017	KS Radomlje	Hudo, Radomlje, Škrjančevo
	KS Rova	Dolenje, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče
12. 09. 2017 KS Homec - Nožice Homec, Nožice
14. 09. 2017 KS Preserje	Preserje
1 5. 09. 2017 KS Jarše - Rodica Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Zg. Jarše
18. 09. 2017 KS Venclja Perka Domžale (predel KS Venclja Perka), Depala vas
19. 09. 2017 KS Slavka Šlandra Domžale (predel KS Slavka Šlandra), Zaboršt
21. 09. 2017 KS Simona Jenka Domžale (predel KS Simona Jenka)
22. 09. 2017 KS Tomo Brejc - Vir Količevo, Podrečje, Vir
25. 09. 2017	KS Dob	Brezovica, Češenik, Dob, Gorjuša, Laze, Sv. Trojica, Turnše, Žeje, Želodnik
	KS Krtina	Brezje, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec, Škocjan, Zalog pod Sv. Trojico
26. 09. 2017 KS Dragomelj - Pšata Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šentpavel
28. 09. 2017 KS Ihan	Brdo pri Ihanu, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo:
kopalniška oprema,
V	pohištvo,
V	preproge,
V	oblazinjeno pohištvo,
V	svetila in senčila,
V	veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...), veliki železni in kovinski kosi...
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo:
X nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov,
avtomobilski deli, akumulatorji, Xgume,
X sodi, gradbeni material, veje drevja in živih mej, azbestne kritine.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Kosovne odpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke.
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 35
pisma bralcev
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Treba bo ukrepati
Tragična smrt nesrečne deklice pri železniški postaji na Rodici nas opominja, da imamo tudi na progi Ljubljana-Kamnik premalo zavarovanih prehodov čez tire.
Kadar prehod ni zavarovan z zapornico ali vsaj s svetlobno signalizacijo, bi moral upravljavec železniškega prometa ali lokalna skupnost poskrbeti za ustrezno preglednostno polje v smeri prihajajočih vlakov. Na Rodici tega ni, saj je zelenica med progo in cesto zaraščena z grmovjem in drevjem.
Škandalozno je, da od postaje na Rodici do Ljubljanske ceste pri občini na razdalji 1200 m ni enega prehoda za pešce in kolesarje, ki bi povezoval zahodni del Domžal z vzhodnim. Osnutek občinskega prostorskega načrta v konceptu prometnega omrežja predvideva dve izvennivojski prečkanji, eno pri železniški postaji Domžale, drugo pri parkirni hiši. Za prvo je bila izdelana idejna zasnova, vezana na celovito rekonstrukcijo postaje in gradnjo železnice do Brnika. Ker tega naša generacija ne bo dočakala, saj je vse skupaj projicirano v neko megleno prihodnost, bi morala Občina Domžale nemudoma začeti s postopki pridobivanja dovoljenj in gradnje podhoda pri parkirni hiši.
Eno samo življenje, ki bi bilo izgubljeno v nesreči na tirih, je več vredno kot vsi betoni v Češminovem parku in vsa umetna trava na nogometnih igriščih, za katero gre vse preveč denarja iz občinske blagajne.
Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik
Svetlobno in zvočno onesnaževanje
Se zavedamo škodljivosti svetlobnega in zvočnega onesnaževanja? Če bi se ga vsi, ne bi bilo nepotrebnega kičastega osvetljevanja javnih stavb, neustreznih svetilk javne razsvetljave, ki pogosto svetijo v nočno nebo, pretirano osvetljenih reklamnih panojev in trgovinskih izložb. Največje žrtve takega početja so živa bitja v naravi, ki se evolucijsko niso mogla prilagoditi spremenjenemu nočnemu okolju.
Moteč in zdravju nevaren je tudi prekomeren hrup, ki ga povzročajo vseh vrst motorne in električne naprave. Poleg motornih kosilnic, žag, puhalnikov in podobnih hrupnih pripomočkov, ki jih zdajšnja uredba o hrupu dovoljuje uporabljati v naseljih tudi ob sobotah in nedeljah, so vse pogostejše še hladilne in klimatske naprave na stavbah, katerih hrupnost v nočnem času pogosto presega dovoljene ravni hrupa. Naj omenim samo dva primera nepremišljene uporabe sodobne tehnike.
Na nekdanjem žitnem skladišču ob železnici, preurejenem v poslovne prostore, je samo na fasadi nameščenih 28 zunanjih
kompresorskih enot hlajenja. Poleg teh je še centralna klimatska naprava v kleti, ki ponoči s prekomernim hrupom vznemirja stanovalce v sosednjih stavbah. Je razlog za tovrstno obremenjevanje okolja v pomanjkljivi toplotni zaščiti stavbe ali v želji po pretiranem ugodju v pisarnah?
V drugem primeru so komunalni delavci urejali zelenico med pločnikom in cesto. Trave ni bilo za pol koša, delali pa so trije možakarji; eden s samovozečo kosilnico, drugi z motorno nitko, tretji pa je imel neke vrste sesalnik ali puhalnik za travo. Kadilo se je, ropotalo in smrdelo po bencinu. V prejšnjih časih bi enako delo opravil kosec z dobro nabrušeno koso in lesenimi grabljami. Verjetno nič počasneje kot vsi trije skupaj.
Vsemu temu bi lahko še dodali: napredek s slabimi obeti za našo prihodnost.
Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik
Dober dan, Domžalčan! In zahvala
Vsak dan hodimo po naših krasnih poteh, posebej ob Kamniški Bistrici in se srečujemo. Srečujemo se znani in neznani ljudje. Tam smo zaradi sebe in naše rekreacije, tam smo zaradi psa, tam smo zaradi naših otrok.
Tam smo, da se dobro počutimo. In če se res dobro počutimo, bomo z veseljem pozdravili Domžalčana, ki ga srečamo. Mogoče je težko pozdraviti, vendar je lepo.
Zdaj pa še to kdo koga? Nekoč smo se učili: mlajši starejšega, moški žensko in tako naprej. Predlagam naj kar vsakdo, vsakega, da ne bo zamere. Če pa kdo ne more, pa naj samo odzdravi.
Hvala vsem, ki že to delamo in hvala vsem, ki boste pozdravili ali odzdravili.
Torej: dober dan!
Mineva eno leto, ko so me oživljali na domžalskem bazenu in me uspešno vrnili na 'stari tir'. Zato bi rada rekla vsem, ki ste priskočili na pomoč: hvala, hvala, hvala. Posebej še Šoli zdravja, ki organizira plavanje na bazenu, in občini, ki nam po nizki ceni omogoča obisk na čistem in urejenem bazenu.
Če bi bila doma, kjer sem sama v stanovanju, ne bi v treh minutah prišla pomoč. Tako pa ste vsi hiteli proti meni. Breda, Majda, reševalec na bazenu, dr. Berden (ki je bil slučajno na bazenu), Zofi, oba Roškarja ter še in še. Po vstavitvi defibrilatorja so me kardiologi poslali domov in naročili: »Živite tako, kot ste prej.« In jaz jih ubogam.
Pa to še ni konec mojih težav, saj sem si 27. aprila zlomila gle-ženj in sem bila dva meseca na eni nogi. Bilo je potrebno prehoditi 40 stopnic, če sem hotela na pevsko vajo ali k zdravniku. Dol je šlo dobro, gor pa sta pomagala dva moška.
Na pomoč sem poklicala sosedo Rezko, Darinko za prevoz, pevce zbora J. Cerar, može pevk zbora Stane Habe, pevska skupina Šole zdravja pa je na vaje prišla k meni v stanovanje. Bilo je pestro, vendar imeli smo nastope v maju in tega pač nismo hoteli odpovedati.
Tudi meni so tako dnevi hitreje minili. Če bo treba, bom tudi jaz priskočila na pomoč, še raje pa vidim, da ste zdravi.
Hvala vsem!
Marika Haler
MALI OGLASI
Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. t: 040 6O8 421
Inštrukcije najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200
Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. t: 041 920 149
V Domžalah odpiramo novo kavarno. Iščemo prijazno, komunikativno, odgovorno in delovno osebo, ki ima veselje za delo z ljudmi. Zagotovljeno redno plačilo. Zainteresirani pokličite t: 040 855 125
SIMfiX
Domžale Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.slmax-slo.com
flVTODEU - HVTOMEHflMIKfl - VULKflfilZERSTVO
RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE (JESEN 2017)
DATUM		URA		NASELJE	LOKACIJA
25. 09.	2017	14.30-	16.00	KS Slavka Šlandra	Parkirišče Bistra (Nikola Tesla 16) - pri vrtcu
		16.30-	18.00	KS Dragomelj - Pšata	Pri osnovni šoli
26. 09.	2017	14.3016.30-	16.00 18.00	KS Venclja Perka KS Simona Jenka	Parkirišče pred veleblagovnico Vele Parkirišče Prodnik d. o. o., Savska cesta 34
27. 09.	2017	14.30-	16.00	KS Vir	Pri uvozu na Avtoodpad
		16.30-	18.00	KS Jarše - Rodica	Pri gasilskem domu
28. 09.	2017	14.3016.30-	16.00 18.00	KS Ihan KS Dob	Športni park Športni park (pri nogometnem igrišču)
29. 09.	2017	14.30-	16.00	KS Krtina	Pri zbirališču mleka v Brezjah
		16.30-	18.00	KS Homec - Nožice	Pri gasilskem domu
		09.00-	10.30	KS Preserje	Ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto
30. 09.	2017	11.00-	12.30	KS Radomlje	Pri parkirišču kulturnega doma
		13.00-	14.30	KS Rova	Pri gasilskem domu
					
KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI?
*	Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja.
*Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
*	Odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
*	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje ...
Pomembno! Nevarni odpadki zaradi njihove sestave ob nepravilnem odlaganju lahko onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo.
Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev.
t: 040 780 078
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti:
slamnik@kd-domzale.si
36 I slamnik
nagradna križanka
ŠTEVILKA 8 I AVGUST 20l7 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
nagradna križanka 7
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 7-2017:
Zvonka Slapar iz Dola pri Ljubljani
(2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2017/2018)
nagradna križanka
8
Urška Rom iz Žej (2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2017/2018)
Jožica Gomboc iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2017/2018)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
JULIJSKI IN AVGUSTOVSKI POLETNI FILMI V MESTNEM KINU DOMŽALE
nagradna križanka 8
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2017/2018
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 18. 9. 2017, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki.
BAZA NATA V BENEČIJI
S? NAČRTNO UANE* SPELJANA
BOBIH)
POT V MESTU
MADŽARSKI LJUDSKI PLES
PRILETNI MOŠKI
PTICA UJEDA
BREZBARVNA KRISTALNA SNOV VSEČU
PTICA NJORKA MESTO VSZ. ITALIJI
VOZNICA TRAKTORJA
BARVA IGRALNIH KART
JAKOBOV
BRAT DVOJČEK
NADZEMNI DELI REPE
ŠERIF IZ VESTERNOV (WYATT)
HUMORISTKA PLFTRIH CIRKUŠKE IGRALKE
ANTON NANUT
NALEZLJIVA INDUANEC VIRUSNA BOLEZEN
_ ŽIVALI
IN LJUDI
EGIPČANSKI BOG SONCA
MONG. PODLOŽNI KAN
PISATELJICA PEROCI KRVO-SKRUNSTVO
IGRALKA
RINA RUS. SKLADATELJ (VLADIMIR)
NEUMEN ČLOVEK IGRALKA IN PEVKA JANKOVIČ
H. IGRALKA (VIRNA) SKALNAT GREBEN V STENI
BRKATA PTICA UJEDA
STENSKA PREVLEKA
EMA
STARC
ŠKOFOVSKA KAPA
RUSKA VESOLJSKA PSIČKA
POSUŠEN IZCEDEK NA RANI ELEKTRONKA
MANJŠA DIVJA MAČKA
PRIPADNIK DINARSKE RASE
VREČASTA STRUKTURA ZAPRTO-TROSNIC
NAJDALJŠI LEVI PRITOK VOLGE
EDEN 00 RODITE-UEV DLAKA POD NOSOM
NAELEKT-REN DELEC
PERUJSKI INDUANEC
FRANCOSKI SKLADATELJ (FRANCIS)
ORNA ZEMLJA NOVOZELANDSKA PTICA
SOPROG
ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA
JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA
SLOV,-HRVAŠKI POLOTOK
ZASTAREL IZRAZ ZA REVIJO
NAŠ PEDAGOG (MIHA)
BAMBUS
ZA RIBIŠKE PALICE
ADELA ŽGUR
KANT-AVTOR SMOLAR
POMOČ: AVIANO-letalska baza Nata v Benečiji, KAMA-najdaijši levi pritok Volge, MITRA-škofovska kapa, REBIKOV-ruski skladatelj (Vladimir), SMOTRA-zastarel izraz za revijo, TONKIN-bambus za ribiške palice, UREA-brezbarvna kristalna snov
ZAKAJ NE
UPORABLJATE NAPE?
Večina Slovencev ima nad štedilnikom drago napo, ki je obupno glasna, vleče pa skoraj nič. Zato je večinoma ugasnjena.
Večja moč ne reši težave, le poveča hrup. Boljša znamka ne poveča vleka, poveča le ceno. Kaj je rešitev? In kje jo najti?
ETIS je že 25 let najboljši prijatelj zahtevnih v svetu bele tehnike in kuhinj. Ne prodajamo škatel. Pomagamo izbrati opremo, ki bo idealna za vaš način dela in vaše želje. Vso opremo tudi servisiramo, zato bolje kot drugi vemo, kaj deluje in kako trajno je
Se želite pogovoriti z nekom, ki se spozna in ni le prebral prospekta? Pridite v ETIS. Tu razumemo zahtevne. Oglasite se še danes:
ETIS DOMŽALE,
na Ljubljanski 92