Zvezno posvetovanje »Problemi koncepcije in legende za izdelavo pre­ gledne (1 :5 0 0 000) in detajlne 1 :1 0 0 000) geom orfološke karte Jugoslavije« V dneh od 10. do 12. ap rila 1980 je G eografski in š t i tu t A n tona M elika p r i SAZU organ iz ira l v L ju b lja n i vsejugoslovanske» posvetovan je o geom or- fološkem k a r tira n ju , k i se ga je udeležilo 35 geomorfoliogov in geologov iz vseh rep u b lik in pok rajin . O snovni nam en posvetovan ja je bil p reg leda ti dosedan je delo n a zvez­ nem p ro jek tu , p redvsem p a o h ran iti eno tnost v osnovni koncepciji k a r t i ­ ran ja . Od le ta 1975, ko so se jugoslovansk i geom orfologi p rv ič zb ra li na sim poziju o geotmorfološketn k a r tira n ju , zlasti paj p a podp isu sam o u p rav n e­ ga sporazum a oi zvezni p rio rite tn i1 tem i » G e o m o r f o l o š k a k a r t a J u g o s l a v i j e « (p reg ledna k a r ta 1 : 50 000 in d e ta jln a k a r ta 1 : 100 000) ap rila 1979. leta, sm o v vseh rep u b lik ah itn p o k ra jin a h začeli z delom in spoznali, da je k lju č n i p rob lem eno tnost koncepcije in legende v jugoslo­ vanskem m erilu . Č eprav je bilo že nai beog ra jskem sim poziju sk len jeno , da se m ednarodna legenda za geom orfološke k a r te sp re jm e k o t ustrezno iz ­ hodišče za izpopo ln jevan je m etodologije k a r ti ra n ja v Jugoslav iji, se je v L ju b ljan i pokazalo,, da niso povsod teg a upošteva li in da o b sta ja jo p rece jš­ n je raz like m ed posam eznim i u sm eritv am i geom orfologi j e. Z daj sm o se lahko n a osnovi la stnega dela pogovorili o na jbo lj pereč ih problem ih , ki sto jijo n ap o ti u v e ljav itv i eno tnega koncep ta geom orfološkega k a r tira n ja . P o pozdravnem nagovoru akadem ika prof. dr. S vetozarja I l e š i č a in p o d p red sed n ik a SAZU akadem ika prof. d r. B ra tk a K r e f t a ) so b ili do­ poldne p rv eg a dne n a sporedu š tir je re fe ra ti o p reg ledn i geom orfološki karti. P re d sed n ik m e d rep u b lišk o -p o k ra jin sk e kom isije za geom orfološko k a r ­ tira n je dr. M iloš Z e r e m s k i iz B eograda je p red s ta v il p rvo verz ijo p re ­ gledne geom orfološke k a r te 1 : 500 000 za obm očje Z ahodne S rb ije . K a rta je izdelana po' m o rfo s tru k tu rn e m p rin c ip u in poskuša m ednarodno legen­ do p rilagod iti te k to n sk i u sm eritv i tam o šn je geom orfologije. T ek to n ik a je na karti, p o stav ljen a v ospredje, eksogene ob like pa so z razn o b arv n im i znaki nanesene n a s tru k tu rn o podlago. Dr. Ib ra h im B u g a t l i j a iz S ara je v a je prikazali p reg ledno geom orfo­ loško k a r to B IH v m erilu 1 : 300 000, izdelano po la s tn i koncepciji. T udi ta tem elji n a m o rfo s tru k tu rn e m principu . G lede n a lito loško podlago r a ­ z lik u je m o rfo s tru k tu re v vulkansko-seditm entruem , m etam orfnem , flišnem in še lfnem kom pleksu in to je n a k a r ti p rikazano s p loskovno barvo . T ud i tu ie eksogeni re lief p o tisn jen v ozadje in p rik azan zgolj z b arv n im i znaki. Dr. Iv an G a m s je p red stav il pregledno, geom orfološko k a r to S lovenije 1 : 400 000,, k i bo izšla v A tlasu S lovenije. Izde lana je nia podlagi, nekoliko p rilago jene m ednarodne koncepcije za izdelavo p reg led n ih k a r t in je se­ s tav ljen a iz tr e h deln ih k a rt: k a r te rec en tn ih procesov, re lie fn ih oiblik in katego rij re liefa. Od endod inam ičn ih procesov je z a je ta sam o n eo tek ton ika in sicer le tam , k je r je nesporno dokazana. P o d ro b n e je so klasificirana: sle­ m ena in do line k o t g lavni e lem en ti našega reliefa,, ob like pa razv rščene v genetske skup ine te r p rik az an e z dogovorjen im i b arv n im i znaki. M orfo- s tru k tu ra ni p rikazana , saj av to r smatral, da je to dom ena geologije, pač pa so n a posebni k a r t i prikaizalne k a teg o rije re lie fa (n ižine, g ričev je , k o ­ tline, itd .) Ing. V ilko K l e i n , geolog iz Z agreba, je ob štev iln ih sk icah govoril o vlogi in pom enu m o rfo s tru k tu rn e g a p ro u čev an ja p r i p reg led n em in d e ta jl­ nem geom orfološkem k a r tira n ju . Po njegovi, m etodi analize ko lobar j as tih in ovalnoi-koncentričnih s tru k tu r , k i jih ugo tav lja n a podlag i usm erjenosti re lie fn ih oblik (p redvsem dolin in slem en), je m ogoče zelo h itro in uč in k o - kovito ugo tov iti n o tran jo s tru k tu ro ozem lja, ki je sicer za k rita pod p rstjo m vegetacijo . A v to r je v o k v iru raz iskovan j ležišč n a fte in zem eljskega p lina, k a r je b il glavni! sm oter n jegovega dela, obdela l tu d i del sloven­ skega ozem lja in p ri te m priše l do d rugačne podobe n o tra n je s tru k tu re k o t jo poznam o iz p ro u čev an ja prelom ov. Po n jegovem m n e n ju p rin aša ta m e­ toda k o ris tn e rez u lta te in bi jo biloi po trebno uporaibiti ob vsakem geo- m orfo loškem k a r tira n ju . D rug i del posve tovan ja se je u k v a r ja l s p ro b lem atik o d e ta ljn eg a geo- m orfološkegai k a r tira n ja . Ib ra h im A h m e t a j iz P riš tin e je sporočil, da so n a K osovu p ra v ­ k a r dobili prva. fin an čn a sredstva in so z delom povsem n a začetku. Z aen ­ k ra t so se odločili sk a rtira ti en lis t k a r te v m erilu 1 : 50 000, p ri čem er bo ­ do u p o rab ili m ednarodno legendo. P reg led n e geom orfološke kalrte tre n u tn o n e delajo. Mag. A n d rija B o g n a r iz Z ag reba je p red s ta v il del d e ta jln e geom or­ fološke k a r te 1 : 100 000, lis t O sijek. V rav n in sk em sv e tu je nialjvečji p ro b ­ lem om ejev an je posam eznih oblik , zliasti k e r im ajo na razpolago u s trezn ih to pografsk ih k a rt. P om em bno je tu d i u g o ta v lja n je v rs te in fu n k cije oblik fluv ia lnega reliefa , p redvsem v zvezi z raz lično viisokimi poplavnim i, vo ­ dam i. P ri delu se n.i dovolj naslon il n a m ednarodno legendo, tak o da ne vem o, ko liko je le - ta u p o ra b n a v našem n iž inskem svetu . Dr. Iv an G a m s in K are l N a t e k sta p rik aza la P o s k u s n o g e o - m o r f o l o š k o k a r t o 1 : 50 000 L i t i j a , k i je b ila izdelana v okv iru p ro g ram a G eografskega in s titu ta A n to n a M elika p ri SAZU. Na b eo g ra j­ skem posv e to v an ju je bilo dogovorjeno, da se v raz ličn ih tip ih re lie fa n a ­ red ijo poskusne geom orfološke k a r te z namenoma, da se ugotovi, ali je m ož­ no m ednarodno legendo u p o rab iti v naših re lie fn ih razm erah . Na osnovi izdelane k a r te smo ugotovili, da je ta legenda z določenim i dopoln itvam i vpredvsem za k ra šk e itn d en u d ac ijsk e ob like) p rim e rn a tu d i za p rik azo ­ v a n je našega reliefa. P re d s tav itev re lie fa nekega ozem lja zah teva poglobljen š tu d ij vseh ob lik in po javov k a r nais slej ko p re j p riv ed e do k lju č n ih v p rašan j. N a kartiiranem ozem lju okrog L itije so. to neo tek to n sk i procesi g rezan ja in d v i­ ganja. K a rta je izdelana po m orfogenetskem principu , to se praivi, da' je te ­ žišče p rik az o v an ja nai procesih, k i so izdelali d an a šn je ob like1 reliefa. Vse ob like so po genezi razd e ljen e v skup ine (denudacijske, fluv ia lne, fliuvio- denudacijske , k ra šk e in an tropogene) in v sak a p rik az an a z odgovarja jočo barvo . N a ta n ač in naim je uspelo p rik aza ti re lie fn e generacije . P osebna po­ zornost je posvečena d an ašn jim procesom , ki so n a k a r t i p rik azan i s plo­ skovno barvo . Ločili smo š tir i kom plekse procesov: rečn a ak um ulac ija (ze­ le n a ) , denudacijai in eroz ija ( r ja v a ) , denudacija , eroz ija itn ko roz ija (rd e ­ ča) te r p rev lad u jo ča neotektioniika (m odra). P osam ezne kom plekse smo lo ­ čili n a osnovi lito loške zgradbe, jak o st procesov pa p rik aza li z različnimi, b a rv n im i o d ten k i za posam ezne k a teg o rije nak lonov (0-2°, 2-6°, 6-12°, 12-20°, 20-32° in n ad 32°). A v to r ja s ta opozorila n a n ek a te re pom anjk ljivosti/ in p re d ­ lagala/ sprem em be, k i dopolnjujejot m ednarodno legendo. S ledil je p rik az koncepcije in m etodologije, izdelave geom orfološke k a r te 1 : 100 000 za ozem lje, p o k rito s k v a r ta rn im i nalplavinam i v S rb iji, k i so jo p red s ta v ili geologi L. M e n k o v i č , M. K o š č a l im dr. ing. M iroslav M a r k o v i č iz B eograda. P o te h n ičn i dovršenosti in p reg lednosti so bile to n a jb o ljše k a rte , p rik az an e n a posvetovan ju , le da niso izdelane v okv iru zvezne tem e in niso v sk lad u z m ednarodno legendo. T udi tu je v o sp red ju m o rfag en e tsk i p rin c ip in p lo skovna b a rv a p rik az u je genezo, reliefa. P osa­ m ezne ob like so vse v č rn i barv i. R ecen tne in re lik tn e ob like ločijo s p o ­ m očjo b a rv n ih š ra fu r. K a r ta je izdelana n a re d u c ira n i topog rafsk i osnovi 1 : 100 000. P oleg te k a r te so p rik aza li še v rs to dopo ln iln ih k a rt, izdelan ih v rač u n a ln ik u (n ag n jen o st potoočij, re lie fn a energ ija , horizontalna/ ra z ­ člen jen o st). O snovna m etoda dela je bilat fo to in terpretacija ., te ren sk o d e ­ lo je b ilo le dopolnilo . K er karta, n am en je n a p rak s i, so ves čais posve­ čali posebno pozornost oblikam , k i nep o sred n o vp liva jo n a človekovo d e­ lo v an je v p ro s to ru (npr. plalzovitost, e roz ija p rsti, s tab iln o st ta l, itd .) Dr. Ib rah im B u š a t l i , j a iz S ara jev a je sp regovoril b p rin c ip ih in, m e­ to d ah izdelave geom orfološke k a r te 1 : 100 000 (lis ti M ostar-T reb in je-N e^ v es in je -Im atsk i) . Izhodišče k a r te je delitev ob lik n a e lem ente — rav n e in n agn jene površine. L e -te so po genezi razd eljen e v sk u p in e (kom pleksno denudaeijske, erozijske, abrazijske; itd .) te r p rikazane s p loskovnim i b a r ­ vam i. V elik p o udarek je n a tek tonsk i' zasnovanosti oblik, k a r je p rik azan o z rdečim i šrafu ram i in črtam i. R ecentn i procesi so upodob ljen i posredno s pomočjoi znakov za matnjše oblike. K a rte so izdelane po, la s tn i koncep ­ ciji, kif se n e u je m a z m ednarodno. Dr. R ade D a v i d a v i č in dr. S lobodan č u r č i č iz N ovega S ada sta poroča la o s ta n ju geom orfološkega k a r ti ra n ja v V ojvodini. T ren u tn o dela jo na pregledni! geom orfološki k a r t i 1 : 500 000, k i te m e lji n a kom b in iran em m o rfo s tru k tu rn o -m o rfo g en etsk em principu . R azlik u je jo tek tonske , eolsko- akum ulac ijske in fluv io -akum ulac ijske oblike^ k i jih delijo n a pozitivne in negativne, rec en tn e in fosilne. Dr. P e te r H a b i č iz P osto jne je govoril a p rob lem ih geom orfološkega k a r ti ra n ja n a k ra su in p red stav il poskusno geom orfološko k a r to Postojnai- C arknica v m erilu 1 : 50 000. U porabili so 12 bairv iin 40 znakov. Bairve po,- m en ijo tip e pojavov: a luv ia lne rečne nap lav ine , k ra šk e nap lav ine , fluv io - denudacijske , flu v io -k rašk e , d en u d ac ijsk o -k rašk e in s tru k tu rn e k rašk e ob­ like. D robnih oblik neposredno niso p rikaza li n a k a rti, am pak nai n jihov i osnovi izvedli k lasifikac ijo krasal p a tip ičn ih ob likah. K a rta sicer ni v sk la ­ du z m ednarodno koncepcijo , je pa doprinos k pod robnejši o p rede litv i in k lasifikac iji k ra šk ih oblik. K er je Jugoslavija- k lasična dežela k ra sa in le ­ ta zavzem a v e lik del površine, m ora dob iti u strezno m esto v splošni geo- moirfološki k arti. Ž iv ah n a d isk u sija in pa sestanek m ed rep u b lišk o -p o k ra jin sk e kom isije za geom orfološko k a r t i ra n je s ta pokazala, d a tre n u tn o o bsta ja jo p rev e lik e ralzlike, da bi se m ogli na h itro dogovoriti o n erešen ih v p rašan jih . K om i­ sija, k i jo je vodil dr. M. Z erem ski, je uspešno o p rav ila svojo; nalogo in se p reob likovala v Znanstveni svet zveznega projekta, č e p ra v je b ilo nia beof- g ra jskem posve tovan ju dogovorjeno, da vzam em o za izhodišče m ednarodno koncepcijo in legendo, m nogi tega niso upoštevali. Zato je b il soglasno sp re je t sklep, da se> izob liku je d e l o v n a s k u p i n a (dr. M. Z e r e m s k il, dr. I. G a m s„ dr. ing. M. M a i r k o - v i č , m ag. A. B o g n a r in S. L i s e n k o ) , k i m ora v n a jk ra jše m času reš iti v se nespo razum e in prob lem e in izdela ti n a ­ tan čn a N avodila za delo, n a k a te ra bodo vsi, sodelavci zvezne raz iskovalne naloge dali pripom be. D opoln jena N avod ila bo p o trd il Z n an stv en i svet in cdtLej bodo obvezna za vse rep u b lik e in pok ra jine . D rugi dan posvetovan ja je bila strokovna ek sk u rz ija z av tobusom na re lac iji L ju b lja n a -L iti ja -šm a rtn o p ri L itirji)-G radišče-Tirna-Zasa)vska gora- L jub ljana , k je r smo seznan ili udeležence z reliefom , p rik azan im na po­ skusn i geom orfološki k a rti . K ot smo p ričakovali, se je razv ila ž ivahna d i­ skusija o p rik azo v an ju posam eznih po javov nai geom orfološki k a rti , o n a ­ čeln ih v p raša n jih k a r t i ra n ja in o geom orfoloških procesih, zlasti m eotekto- niki.. Z adn ji dan sta b ila na; sporedu še dva re fe ra ta in z a k lju č n a d iskusija . S lavko L i s e n k o z V ojnogeogralfskega in s t itu ta v B eogradu je govoril o n e k a te rih p rob lem ih izdelave topografske osnove za geom orfološko k a r ­ to 1 : 100 000. S eznanil je udeležence, d a im ajo že izdelano topografsko os­ novo v m e rilu 1 : 500 000 v šestih lis tih in 1 : 100 000 v 144 lis tih za, vso Jugoslav ijo . K er bo to p o g rafsk a osnova tisk an a v n e v tra ln i siv i barv i, ne bo p ra v nič o b rem en jeva la te m atsk ih k a rt. P rik a za l je tu d i red ak c ijsk o - tehnološk i postopek izdelave tisk an e k a r te in poiudairil, da je tu d i s tega v id ik a n u jn o po treb n o izde la ti do po tankosti u sk la je n a N avodila za delos k e r bo eno tna m etodologija m ed d ru g im tu d i m očno pocenila tisk an je . Mag. M ilan O r a ž e n - A d a m i č je posredovali izk u šn je in, tehno loške p rob lem e p r i izdelav i poskusne geom orfološke k a r te L itija . Z lasti zah tevna sta b ila p rob lem raz ličn ih to p o g rafsk ih osnov, k i j ih je bilo treb a sp rav iti v enotno m erilo in pa p rob lem generalizacije , k i je sicer n u jn a , ne sm e p a o k rn iti b is tv en e v seb ine geom orfološke k arte . K asn e jša raz p ra v a se je n a - vezaila n a n jegovo zahtevo 01 en o tn i m etod i izdelave k a r te nak lonov; d e ­ lovna sk u p in a m ora m ed d ru g im ugotoviti, ali o b s ta ja jo m ožnosti za r a ­ čunalniško) izdelavo k a r te po eno tnem program u. Delo zveznega posvetovan ja je b ilo b rez dvom a uspešno, saj sm o z njiim dobili vpogled v s ta n je zveznega p ro jek ta , ugotovili in opredelili k lju čn e problem e, k i so se porod ili ob dosedan jem delu, še bolj spoznali n u jn o s t eno tnega p ris to p a v jugoslovanskem m erilu in nas opozorilo, da m oram o v sedan jem tre n u tk u posve titi vse n ap o re izdelavi en o tn e m eto ­ dologije. P red v sem od naše eno tnosti in sposobnosti do g o v arjan ja zavisi u speh ali neuspeh n a jv eč jeg a jugoslovanskega, geom orfolioškega proijektai K are l N atek II. jugoslovanski sim pozij o urbani in industrijski geografiji V o k v iru p ro g ram a Zveze geografsk ih d ru š tev Ju g o slav ije je In š titu t za geografijo ' un iverze E d v ard a K ard e lja v L ju b ljan i o rgan iz ira l od 8. do 10. novem bra. 1979 v L ju b ljan i II. jugoslovansk i sim pozij o u rb a n i1 in in d u ­ s tr ijsk i geografiji. Sim pozij je b il o rg an iz iran iiz želje in p o treb e po p o ­ glob ljenem kom pleksnem p ro u čev an ju u rb an ih naselij in g lavne m esto- tv o rn e fu n k cije in d u s tr ije z vsem i njenim i, p rosto rsk im i učinkih Ta p o treb a je še posebej izh a ja la iz p red logov in zak ljučkov p rvega jugoslovanskega sim pozija 1970. le ta v L jubljaini (re fe ra ti so izšli v G eographici Slovenicii 1), k i v p rece jšn ji m eri n iso b ili izpo ln jen i, p redvsem p a razvoj u rb an e geo^ g rafije po obsegu dela in delom a tu d i m etodološko n i sledil h itr i u rb a n iz a ­ ciji in ra s ti n aš ih m est k ak o r tu d i n e raz v o ju u rb an e geografije v tu jin i. Sam sim pozij, na) k a te re m se je zbralo p reko 100 geografov in d ru g ih s tro k o v n jak o v iz vseh rep u b lik in p o k ra jin te r iz tu jin e , in k je r je b ilo podan ih 36 refera tov , je p o trd il znano in fo rm ac ijo o s ta n ju n a področju u rb an e in in d u s trijsk e geografije v Jugoslav iji. N edvom no se je m očno povečalo zan im an je za to v rs tn a proučevanja» v določenih pogled ih je b il dosežen k v a lite ten nap red ek , pom nožilo se je štev ilo raz iskovalcev in r a ­ z iskav na te m področju , p redvsem p a so se v to v rs tn a p ro u čev an ja v k lju č ili geografi iz vseh geografsk ih središč, seveda z raz ličn ih aspektov. V sekakor je bilo na področju u rb a n e geotgrsfije n a re jen eg a veliko več ko t na področ­ ju proučevamjai in d u strije , k i je še vedno om ejena p redvsem n a dokaj ozek k rog s tro k o v n jak o v ie prakse . V seh 25 re fe ra to v s področja u rb a n e geografije lahkoi razdelim o n a n e ­ kaj vsebinsko so rodn ih skupin , m ed k a te r im i p ra v p rv a sk u p in a re fe ra ­ tov z načelno p ro b lem atik o lepo odseva dejansko s ta n je na« te m področju . To pom eni, da re fe ra ti n iso rez u lta t s is tem atičnega raz isk o v aln eg a dela, tem več v rs ta zelo te h tn ih in izrednoi a k tu a ln ih pogledov n a p rob lem e in naloge s pod ročja u rb a n e geografije. Vsi t i p roblem i, od op rede litve tipov u rb a n ih naselij do ekološk ih problem ov, so nujno« p o treb n i podrobnejšega s is tem atičnega p roučevan ja . S k u p in a re fe ra to v z načelnoi problem atiko, je ob rav n av ala p rob lem e o p red e litv e tipov u rb a n ih sredin , eko loške p roblem e v u rb an em sistem u, p rob lem e m orfološko-fiK ognom skega k rite rija! v u rb a ­ n i geografiji, raz iskovalne m etode u rb an e geografije, p lanske asp ek te t ra n s ­ fo rm acije naselij v u rb a n iz ira n ih obm očjih, cene zem ljišča v m estih in pom en u rb a n ih n aselij v v o jn ih pogojih . D ruga p rob lem ska skupina« re fe ra to v je govorila o funkcijsk ih , s tru k ­ tu rn ih in p ro sto rsk ih p rob lem ih m estnega p rosto ra . P ra v p r i to v rs tn e m p ro u čev an ju je v rze l na jveč jega , k a r odseva v sk rom nem štev ilu sicer zelo te h tn ih re fera to v . O b rav n av an i so b ili vp liv i in d u s trijsk e delovne sile na p ro sto rsk i razvoj M aribora , v red n o te n je iz rabe m estnega p ro sto ra v L ju b ­ ljan i, geografsk i p rob lem i jav n eg a p ro m eta v Z agrebu, p rob lem i u rb an iz a ­