Andreja @ele UDK 811.163.6’367.4:811.163.6’374.81 

In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU 
andrejaz@alpha.zrc-sazu.si 

SLOVARSKA OBRAVNAVA 
POVEDKOVNIKA 

Prispevek predstavlja pomensko- in strukturnoskladenjsko vlogo povedkovega dopolnila, ki je kategorialno ozna~en kot povedkovnik (predikativ) in ostaja zgolj na stav~no~lenski ravni kot pomenska determinanta povedka – prilo`nostna pomenskoskladenjska raba pa ne more biti besednovrstno odlo~ilna. 
Problemskost natan~nej{e in jasnej{e slovni~ne opredelitve povedkovih dopolnil oz. povedkovnikov se 
ka`e predvsem s slovarskega vidika, ker pomensko-oblikovna (prilo`nostnospremenljiva) nestalnost 
posledi~no onemogo~a besednovrstno osamosvojitev in opredelitev. Z zgledi je komentirana ozna~itev 
povedkovnika oz. povedkovodolo~ilne rabe v novem Slovenskem pravopisu (I Pravila, II Slovar, 2001 
Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU), ki naj bi z normativno vlogo usmerjal rabo sloven{~ine in bil tako mo~no 
vpliven priro~nik. 

1 O povedkovi rabi in povedkovniku 

Aktualna trenutna stanjskost je v sloven{~ini navadno izra`ena z zlo`enim povedkom – prvotna povedkova raba namre~ izpostavi samo dolo~ene pomenske sestavine, saj povedkovniki oz. povedkovi dopolnilniki niso ni~ drugega kot pomenske 
determinante povedkov, zato ostajajo na stav~no~lenski ravni (prilo`nostna pomenskoskladenjska raba ne more biti besednovrstno odlo~ilna).1 Tako funkcijska kot 

1 O smiselni prvotnosti stav~nostrukturnega oz. funkcijskoskladenjskega vidika pri obravnavi besednih 
vrst tudi v sloven{~ini, in s tem v zvezi o opredeljevanju predikativov kot razvijajo~ih stav~nih ~lenov, 
je bilo {e najve~ eksplicitno napisanega v za~etku osemdesetih let, pri ocenjevanju Nove slovenske 
skladnje J. Topori{i~a (A. Vidovi~ Muha 1984: 144). Ista avtorica z upo{tevanjem tako funkcijskoskladenjskega kot pomenskoskladenjskega pretvorbnega vidika prihaja do koristnih ugotovitev za nadaljnje 
opredeljevanje in lo~evanje povedkovnikov: »/…/ Samo razvrstitvena definicija predikativa – polo`aj za 
vezjo, je povzro~ila, da je ta besedna vrsta zelo obse`na in pomensko heterogena; opu{~ene so namre~ 
razlo~evalne pretvorbene mo`nosti tipa O~e je hud = se huduje (hud je predikativ) / je hudoben (hud je 
pridevnik), Tone je u~itelj = u~iteljski (u~itelj je predikativ) / opravlja poklic u~itelja (u~itelj je samostalnik)« (1984: 151). 

Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 2 


4 Andreja @ele 

pretvorbena slovnica potrjujeta povedkovnik kot skladenjskopomensko kategorijo 
(in ne {e besedno vrsto) – razvojno razmerje povedkovo dopolnilo –> povedkov 
dopolnilnik –> povedkovnik ostaja na stav~no~lenski ravnini. S pomensko-izraznega vidika je povedkovnik pomenskoskladenjska kategorija oz. kategorialni 
sem/semem, ki pomenskoskladenjsko dopolnjuje glagole v povedku, in hkrati 
strukturnoskladenjska kategorija, izrazno opredeljena kot zgradbeni ozna~evalnik.2 
Z vidika povedkovnika je v okviru povedka aktualnopovedno ~e{ko lo~evanje med 
predikatom, ki ozna~uje samo pomen, in predikatorji, ki vklju~ujejo pomen in obliko; oblikovno so tako predikatorji lahko nezlo`ene osebne glagolske oblike polnopomenskega glagola ali zlo`eni povedki s slovni~no vezjo in povedkovim (predmetnopomenskim) dolo~ilom.3 Posredno zanikanje besednovrstnosti povedkovnika je 
vztrajanje, da med povedkovnike sodita tudi opisna dele`nika in nedolo~nik (tovrstni dele`ni{ki in nedolo~ni{ki dopolnilniki lahko samo {e vzvratno potrjujejo nebesednovrstno kategori~nost povedkovnika); sporni so tudi naklonski izrazi, ki imajo 
kot glagolski modifikatorji v povedku ve~ skladenjskopomenskih mo`nosti, npr. 
biti lahko : lahko delati, biti rad opa`en/doma : rad delati : imeti rad vse, biti treba : 
treba delati. Kljub deklarirani povedkovni{kosti se da tudi besede kot v{e~, mar, 
`al, mraz, tema, {koda, dolg~as (vsaj razvojno) slovarsko besednovrstno opredeliti 
kot samostalnike, `al tudi kot pridevnik, tiho, prav, lahko kot prislove, lahko, treba 
tudi kot ~lenke ipd. S funkcijskoskladenjskega vidika v okviru povedja namre~ 
opredeljujemo razmerje determinator : modifikator s pomensko dolo~anje/usmerjanje : pomensko prirejanje/omejevanje. Z vezljivostnega vidika se to lahko razlaga, da obvezno nevezljivo dopolnilo povedek pomensko determinira (determinator) 
ali pomensko modificira (modifikator) – je lahko dolo~evalni dopolnilnik v vlogi 
povedkovega dolo~ujo~ega dopolnila, ki povedek pomenskodolo~ujo~e dopolnjuje 
in hkrati pomensko usmerja, ali spreminjevalnik v vlogi povedkovega prilastka ali 
iz pridevni{kega prislovnega dolo~ila, ki povedek pomensko modificira oz. spreminja v smislu prirejanja/omejevanja pomena. Mednarodno poimenovanje determinator je splo{no opredeljeno kot pomenskoskladenjska kategorija med stalnico in 
spremenljivim delom s potencialnimi razli~icami – kot pomenskoskladenjska 
dolo~ujo~a/umerjajo~a kategorija med kopulo (stalnico) in neudele`enskim nevezljivim dopolnilom (spreminjajo~im delom). Najpomembnej{e je torej polo`ajsko 
merilo – pri povedkovniku se ta pomenskoskladenjska kategorija prekriva s kategorijo predikativnosti in hkrati s kategorijo stanja (iz ruskega jezikoslovja »kategorija 

2 Tu velja omeniti, da J. Ore{nik po zgledu zahodnih skladenjskih teorij v okviru razmerja med pomensko in slovni~no zgradbo stavka lo~uje t. i. pomenski modul oz. pomenski stav~ni vzorec, ki vklju~uje 
udele`enske vloge in pomenoslovne kategorije, in t. i. skladenjski modul oz. slovni~ni stav~ni vzorec z 
zgradbenimi ozna~evalci (1992: 39). 
3 Ustreznej{i bi bil jezikoslovni izraz povedkovo dopolnilo (dolo~ilo je izrazno `e zasedeno in hkrati 
prekrivno, ker se uporablja za izra`anje vezljivih udele`encev na strukturnoskladenjski oz. izrazni ravni), 
ker povedkovniki ne dolo~ajo drugih samostojnih stav~no~lenskih besednih vrst, in tudi ne pojasnjujejo 
njihovih lastnosti (kot to delajo pridevniki in prislovi). ^e{ko jezikoslovje potrjuje povedkovnik kot 
pomenskoskladenjsko kategorialno sestavino z izrazom obvezni dolo~evalni dopolnilnik (Pogorelec 
1972, 1974). 


Slovarska obravnava povedkovnika 5 

sostojanija«).4 Funkcijskost povedkovnika, in ne ({e) besednovrstnost (povedkovnik 
oz. povedkovo dolo~ilo je torej vmesna stopnja leksikalizacije v drugotne/metafori~ne pomene), posredno potrjuje vezljivost, ko pomenskoskladenjske zmo`nosti 
povedkovnika (stanjskost, dejanjskost ali posledi~no lastnost) ve`e na povedkovo 
vlogo, v ~e{kem jezikoslovju je to opredeljeno kot komplementarna obligatorna 
determinacija.5 Tako funkcijske kot tvorbeno-pretvorbene lastnosti povedkovnika 
pa samo potrjujejo povedkovni{ko vlogo hkratnega medsebojnoodvisnostnega razmerja med povedkom in osebkom, tako da v okviru povedka izstopajo vzro~no-posledi~no preneseni oz. metafori~ni pomeni in se nanovo dodane razlo~evalne pomenske sestavine (RPS) na skladenjskofunkcijski ravni opomenijo v novi denotat – 
povedkovnik, npr. ne~love{ke lastnosti se posplo{ijo na ~loveka, npr. Bolnik je ves 
trhel, Ta ~lovek je votel, in obratno, npr. Vreme je spodobno/prijazno.6 Primerjalno 
so zanimivi {e metafori~ni premiki kot @e ~ez nekaj dni je postal doma~, Predsednik 
je preprost in ljudski, Zlasti ni`ja inteligenca je bila ljudska. Na pomensko {irjenje 
izhodi{~nega pomena opozarjajo tudi prostomorfemski pridevniki, npr. Ves divji je 
nanj, Ves mrtev je na klobase, Je vol~ji na denar, Ta ~lovek je odprt za vsakogar, 
Vsi so sladki z njim ipd. 

1.1 Povedkovnik med drugimi stav~no~lenskimi besednimi vrstami 
Med slovni~nimi in pomenskimi kategorijami, ki opredeljujejo povedkovni{kost, so 
nesklonskost, tj. neujemalnost in netipi~na prilastkovna raba, naklonskost in skladenjska pomenskost, tj. drugotni, oslabljeni ali {iroki pomeni predvsem pridevnikov. 

Glede na svoja oblikoslovno-skladenjska merila (tudi navadno oz. pogosto nepregibnost in nedolo~nost) pa je povedkovnik nezaznamovan nasproti samostojnim 
stav~no~lenskim besednim vrstam kot so pridevnik, prislov in samostalnik, zato je 
npr. v ~e{ki strokovni literaturi nasproti besednovrstnim merilom, ki sicer veljajo za 
besedne vrste, opredeljen tudi kot nekak{na heterogena skupina besed s skupno 

4 Ruska slovnica predikativnost opredeljuje kot skladenjsko kategorijo, v zvezi s tem so izpostavljena 
formalno-semanti~na razmerja ([vedova idr. 1980: 86, 372). Sploh pa je v slovanskem jezikoslovju tudi 
jezikoslovnoizrazijsko uveljavljena t. i. kategorija predikativnosti, prim. R. Simeon (1969: 641). ^e{ka 
slovnica sicer uporablja samostojno poimenovanje predikativ, vendar ga znotraj povedja oz. povedka 
opredeljuje samo kot kategorijo stanja »kategorie stavu« (Grepl, Komárek idr. 1986: 195). Po A. V. 
Isa~enku t. i. »ka~estvennoe sostojanie«. Kot orientacijsko dolo~evalno merilo za povedkovnik A. V. 
Isa~enko navaja tudi povedkov prilastek, ki je z izra`anjem spremstvenega stanja pomenskoskladenjsko 
soroden povedkovniku – to dokazuje s pretvorbenim razmerjem med Sin se je vrnil bolan – Sin se je 
vrnil. Bil je bolan ipd. (1954: 250, 255). 
5 T. i. komplementarna obligatorna determinacija naj bi izhajala iz glagolske intence oz. glagolske 
zahteve po obveznem pomenskem dopolnilu (^echová idr. 1996: 250–251). Tako je pridevnik v povedkovni{ki vlogi nosilec vezljivosti (Valenzträger), v klasi~ni besedni zvezi pa vezljivostni ~len 
(Valenzpartner). 
6 O metaforah v leksikalni semantiki gl. v ~lanku A. Vidovi~ Muha ^as v besedi – Tipologija leksikalne 
ve~pomenskosti (2000a: 85–109). 


6 Andreja @ele 

skladenjsko vlogo.7 Zato povedkovnike glede na to, katere slovni~ne (oblikoslovne) 
kategorije posameznih besednih vrst vklju~ujejo oz. ohranjajo, lahko ozna~ujemo 
{e z dodatnim prilastkom pridevni{ki, prislovni ali samostalni{ki. Pridevni{ki 
povedkovniki so naj{tevil~nej{i, kar glede na tipi~no pridevni{ko stanjskost ne pre-
sene~a (pridevni{ki so zato, ker vklju~ujejo oz. ohranjajo nekatere pridevni{ke lastnosti oz. slovni~ne kategorije, ki so sicer tipi~ne za pridevnike – pregibanje po spolu 
in {tevilu in stopnjevanje). Vezljivi izglagolski pridevni{ki povedkovniki so: dele`en 
(~esa), dol`en (komu kaj), dorasel (~emu), voljen + nedol., zmo`en (koga/~esa/ 
/nedol.) v npr. Bil je dele`en pozornosti, Dol`en mu je hvale`nost …; prostomorfemski: blazen od, dober za/kot, enak/identi~en z/s ipd. Nevezljivi neizglagolski pridevni{ki povedkovniki so: doma~, mogo~, mo`en, `ivljenjski v npr. Janez je doma~ 
ipd.; nepregibni: *ad acta, fair, flegma, fu~ v npr. To je sedaj ad acta, To ni fair ipd. 
Prislovni povedkovniki (prislovni zaradi tipi~nih prislovnih oblikotvornih morfemov s tipi~no nepregibnostjo, izjema je mo`nost stopnjevanja): bot, dolg~as/predolg~as, mar, mraz/premraz, napak, napoti,*okej, *plonk v npr. Zdaj sta si bot, Jim 
je dog~as/predolg~as ipd. Samostalni{ki povedkovniki (samostalni{ki zaradi 
tipi~nih oblikotvornih lastnosti, sicer pa, nasproti samostalnikom, pregibni samo po 
{tevilu) so prete`no izglagolski: navada, sram, lastnosti {kandal, {koda/pre{koda v 
npr. Kajenje je navada, Bilo ga je sram …; prostomorfemski: reklama za; posebnost je moda z mo`nostjo lastnostne rabe (biti (nekaj) moda) ali stanjske rabe (biti 
(nekaj) v modi/iz mode) ipd. Pravi povedkovniki so lahko {e: izglagolski medmeti 
v To bo joj/prejoj, On pa hrrrr na postelji ipd. in sklopi tipa boglonaj, bogpomagaj, 
bogve v On jim je boglonaj, Z njim je bogpomagaj ipd., ker je za njih tipi~na povedkovodolo~ilna vloga in so zaradi svoje tvorjenosti tudi sicer besednovrstno nejasni. 

Glede na tovrstno delitev oz. glede na odlo~ilno pomenskoskladenjsko vlogo se 
ponuja primerjava z zaimki kot pridevni{ko, prislovno ali samostalni{ko podvrsto 
ali s {tevniki kot pridevni{ko podvrsto. Povedkovniki so praviloma nepregibni, s 
tem da se t. i. pridevni{ki povedkovniki lahko pregibajo po spolu in {tevilu ter 
stopnjujejo, t. i. samostalni{ki povedkovniki pa se pregibajo le po {tevilu. Najtemeljitej{a in najobse`nej{a je posredna primerjalnoslovanska potrditev pridevni{kih 
povedkovnikov, ki je dodatno pomenskokategorialno utemeljevana s pridobljeno 
pridevni{ko vezljivostjo.8 

7 ^e{ka slovnica uporablja izraze kot samostalni{ki predikativ, pridevni{ki predikativ ipd. (Grepl, 
Komárek 1987: 222), pa tudi imenski del / izraz glagolsko-imenskega povedka – »jmenná ~ást / jmenný 
výraz slovesnm-jmenného predikátoru« (Dane{ idr. 1987: 48; Grepl, Karlík idr. 1998: 212–215). 
8 Zgodaj je na pomenskoskladenjski prevzem povedkovih lastnosti in posredno tudi na pridevni{ko intenco opozoril V. V. Vinogradov z zgledi vesel, zmo`en, dol`en, neprijeten, namenjen, prepri~an, o~iten in 
ugotavljal pomenskoskladenjski prevzem povedkovih lastnosti (1947: 402–405). V sorodnih slovanskih 
jezikih, npr. v hrva{~ini, so na{teti pridevniki, ki v povedku lahko smiselno nadome{~ajo glagolske 
oblike: – z rodilnikom: pun, sit, gladan, `edan, `eljan, dostojan, vrijedan; – z dajalnikom: vje{t, ravan, 
drag, mio; – z orodnikom: zadovoljan, izobilan, bogat, siroma{an (Kati~i} 1986: 125–127). V slova{~ini 
se govori o intenci pridevnika: – z rodilnikom: `eljen, zmo`en, udele`en, poln, sit, la~en, zaveden, 
/ne/vreden; – s predlo`nim to`ilnikom: lakomen na premo`enje, dovzeten za vra`e, izveden za vse; – z 
dajalnikom: zvest, potreben, znan, primeren, oddan, poslu{en, naklonjen, soroden, podoben, tuj, oddaljen, pristopen; – z orodnikom: zaseden z; – primernik in prese`nik sta zaradi primerjave vedno vezavna: 
najlep{i med vrstniki ipd. (Morfológia slovenského jazyka 1966: 209–210). Pregled zgledov pridevni{ke 


Slovarska obravnava povedkovnika 7 

Prvotna povedkovodolo~ilna vloga navadno z brisanjem oz. izgubo dolo~enih kategorij (npr. pri samostalniku in pridevniku spola in sklona, pri glagolu ~asa in naklona) ali s pridobivanjem dolo~enih kategorij (npr. spreganja) in izoblikovanjem nove 
kombinacije pomensko-slovni~nih kategorij omogo~a obstoj povedkovnika kot 
samostojne stav~no~lenske kategorije – ~e{ko jezikoslovje uporablja izraz leksikalna osamosvojitev (Grepl, Komárek idr. 1986: 76).9 

Na~eloma pa je povedkovni{ka kvalifikacija v stav~ni povedi zo`ena na osebkov 
na~in reagiranja, kar {e potrjuje pomenskoskladenjsko prekrivnost povedkovnika s 
povedkom. Nasproti prilastkovi rabi, ki pomensko opredeljuje dolo~en samostalnik, 
povedkovodolo~ilna raba dolo~eni osebi/stvari samo prisoja lastnost ali stanje (gre 
za neimanentno/nenotranjo stanjsko lastnost s pretvorbeno mo`nostjo v glagolskem 
dejanju).10 Z vidika osebkovega samostalnika gre torej za prisojevano prilo`nostnorazmerno stanje (manjkrat lastnost). Tipi~ni povedkovni{ki skladenjski pomen 
stanjskosti in posledi~ne lastnostnosti potrjujejo tudi drugotne izpeljave v samostalnike na -ost.11 

1.1.1 Spreminjanje sintagmatskih lastnosti v smislu spreminjanja dinami~ne/stati~ne (splo{ne ali specifi~ne) razmernosti pa lahko spro`i tudi spremembo paradigmatskih lastnosti, tako da so strukturnoskladenjsko oz. oblikoslovnoskladenjsko 
najbli`je povedkovni{ki rabi izpridevni{ki prislovi; to eksplicitno potrjuje tudi 
sodobno ~e{ko jezikoslovje, ki {e posebej izpostavlja skladenjski pomen stanjskosti oz. t. i. stanjske prislove tipa gotovo, du{ljivo, ~udno, samotno ipd.12 
povedkovni{kosti (na gradivu Slovarja slovenskega knji`nega jezika) je pri A. @ele (2001: 163–195). 
Najpogostej{i slovarski oznaki pri pridevnikih v povedkovi rabi, ki opozarjata na prednostno povedkovodolo~ilno vlogo pridevni{kih besed, sta knji`(no) in ekspr(esivno) v smislu, da je ekspresivnost navadno povezana z (vsaj) delnim pomenskim premikom. 
9 Sintagmatsko-paradigmatske potrditve za leksikalno osamosvajanje povedkovnikov so izra`ene v 
slovnicah sorodnih slovanskih jezikov: Morfológia slovenského jazyka (1966: 200–201, 205–210), 
Muvnice ~e{tiny 2 – Tvarosloví (1986: 20–21, 67–68, 75–77, 172–174, 194–202, 253–254, 384–387) in 
Sintaksa hrvatskoga knji`evnog jezika – Nacrt za gramatiku (1986: 35–41, 98, 125–127, 474). A. 
Vidovi~ Muha govori o »spremembi kategorialnih lastnosti /.../, ki povzro~i prehod ene besedne vrste v 
drugo /.../ » (2000b: 31). Ista avtorica npr. za leksem ~lovek ugotavlja, da v povedkovodolo~ilni vlogi s 
pomenom ’human, ~love{ki’ lahko vedno tvori lastnostne stavke – iz tega posledi~no potrdi upravi~enost 
kategorialne pomenskosestavinske oznake povedkovnik za tovrstne lekseme tudi v slovarjih (A. Vidovi~ 
Muha 2000b: 125). Kot dodatno orientacijsko dolo~evalno merilo za povedkovnike A. V. Isa~enko navaja tudi skladenjsko vlogo povedkovega prilastka, ki je z izra`anjem ’spremstvenega stanja’ pomenskoskladenjsko soroden povedkovemu dolo~ilu. To dokazuje s pretvorbenim razmerjem med Sin se je 
vrnil bolan – Sin se je vrnil, Bil je bolan ipd. (1954: 250). 
10 To na primerih v sloven{~ini ugotavlja `e I. Kozlev~ar, ko povzema, da pridevnik v prilastkovni rabi 
predvsem pomensko opredeljuje samostalnike, pridevnik v povedni rabi pa navadno pomensko 
dolo~enemu pojmu prisoja kako lastnost (1969/70: 215). 
11 Po A. V. Isa~enku pa so samostalni{ke tvorjenke na -ost dodatna potrditev prevlade lastnosti v povedkovni{ki rabi (1960: 567–568). 
12 F. ^ermák previdno ugotavlja, da predkovniki niso prava besedna vrsta, temve~ v povedkovni{ki vlogi 
nastopajo druge besedne vrste – torej gre samo za poimenovanje specifi~ne skladenjskopomenske vloge 
v povedku (2001: 143). Z oblikoslovno-skladenjskega vidika M. ^echová idr. govorijo o povedkovnikih 
kot o neglagolskem delu povedka »/.../predikativa plní funkci neslovesné ~ásti slovesnm-neslovesného 
pVísudku (predikátu) /.../« in »jmenná ~ást sponovm-jmenného pVísudku« in navadno jih opredeljujejo kot 
mo`no podskupino prislovov (1996: 73, 272). Pri nas `e F. Jakopin brezosebne predikative (v ru{~ini je 


8 Andreja @ele 

1.1.2 Povedkova raba je skladenjskopomensko tipi~na tudi za nesklonljive besede s 
stanjsko-lastnostnim pomenom tipa fejst, flegma, portabel, nobel ipd. V sodobnej{i 
sloven{~ini je ta stanjsko-lastnostni skladenjski pomen zelo tipi~no in temu primer-
no pogosto izra`en s slengovsko rabo nesklonljivih prevzetih angle{kih besed, ki 
posledi~no tudi besednovrstno niso natan~no opredeljene, npr. Sej ve{, kako je zdej 
ful ob petkih, Potem si kul, ravno zadosti odmaknjen od okolice in hudomu{no 
dobrovoljen, Karo in ~rte so zopet in, Hvar je in. V smer prislovnosti v zlo`enem 
povedku gredo primeri kot Dobili so vse lepo pomejlano, Potem bi bilo fino. 
Povedkovi prevzeti nesklonljivi pridevniki so socialno-funkcijsko navadno 
ozna~eni pog(ovarjalno): To je/ni fair, Humoreske so zdaj o~itno démodé, Jo{ko je 
bil ~isto paf; tudi potencialno vezavni pa so: Je zelo flegma, ^evlji so fu~, Vse je 
kaput, Je zelo nobel, Stroj je portabel. Povedkovi neprevzeti nesklonljivi pridevniki so tipa Ta misel ni napak, Pot je /pre/zani~, Fant ni prida, Danes je {e te{~, sklonjivi pa v primerih kot Uf, ta bo te`ka ’biti malo verjetna’, Danes je ~ist ’ni drogiran’ ipd. 

Navadno se uporabljajo v povedku besede, ki izra`ajo predvsem lastnosti in dejavnosti, npr. ihta v Ta ~lovek je prava ihta, podobno {e trma; z izgubo spola in pregibnosti je povedkova raba tipi~na za a) zmerljivke tipa baraba, pizda, mona, kurba 
ipd., in za b) nepregibne `argonizme ali slengizme Ostalo je druga liga, Golf je 
moda, Golf je zakon, Mobilni telefoni so res {pon. 

1.1.3 Mo~no pomenskoskladenjsko merilo za potencialno povedkovo rabo je {e prehoden predlo`nomorfemski pridevnik (manj je nevezavnih tipa biti doma~ ’priljuden’, biti ljudski ’preprost/naraven’, biti `ivljenjski ’stvaren’, biti okrogel 
’vinjen/pijan’, biti malo ruknjen ’nenavaden, poseben’, biti sesut ’razo~aran, `alosten’ ipd.); zaradi prvotne in samoumevne povedkove vloge tu niso posebej obravnavani izglagolski pridevniki. Ker je v ospredju izra`anje trenutnega oz. prilo`nostnega stanjskega razmerja do koga/~esa, posledi~no tudi lastnosti, je aktualna in prevladujo~a desna vezljivost povedkovega pridevnika uvajana s prostim predlo`nim 
morfemom. Tvor~ev vidik stanjskih razmerij navadno izra`a a) razmerje meritve/ 
/mere (vreden za, znan po, priden za, blazen od), b) primerjalno razmerje (primeren za, prikladen za) in c) naklonsko razmerje vrednotenja stanja/lastnosti 
(privr`en/sovra`en (komu/~emu), zmo`en za). Pri predlo`nomorfemskih pridevnikih 
v zlo`enem povedku izrazito prevladuje to`ilni{ka vezava: Ves divji je nanj, Je 
dober za delo, Jezen je na vse, Je pripraven za delo, Je rojen za to vlogo, Je prisiljen v sodelovanje. 
1.1.4 Razli~nosklonsko vezavo pa imajo lahko predlo`nomorfemski pridevniki tipa 
enak, edin, doma~: Zakon je enak za vse, Je enak po zakonu, Je enak pred zakonom, 
Je enak z drugimi; Bili so (si) edini, Niso edini o tem/v tem, Edini so z njim; Je 
doma~, Je doma~ pri njih/z njimi. 
to »kategorija sostojanija«) pomensko deli na a) stanje v naravi, npr. brezvetrno, de`evno, hladno ipd., 
b) stanje v okolici, npr. du{ljivo, hrupno, nev{e~no ipd., c) psihi~no stanje ~loveka, npr. mirno, samotno, 
tragi~no, vedro ipd., ~) modalno obarvano stanje, npr. gotovo, verjetno ipd., d) ocenitev in ugotovitev 
polo`aja, npr. ~udno, fantasti~no, imenitno ipd. in e) moralna in eti~na ocena, npr. razvratno, vzdr`no 
ipd. (1968: 334–335). 


Slovarska obravnava povedkovnika 9 

1.1.5 Povedkovni{kost je glede na stopnjo glagolske pomenske oslabljenosti oz. 
izpraznjenosti vpra{ljiva ob faznih glagolih, npr. za~eti (se), odvijati se, izbruhniti, 
in ob nepolnopomensko rabljenih glagolih ravnanja s pomenom na~ina, npr. 
obna{ati se, delati se, zdeti se, izgledati, ravnati ipd., kjer so pomenskoskladenjsko 
obvezna prislovna dolo~ila navadno opredeljena samo kot povedkovni{ka podskupina s prostorsko-~asovno-na~inovno vrednostjo.13 
1.2 O povedkovni{kosti v SSKJ-ju 
@e v Slovarju slovenskega knji`nega jezika (SSKJ) je bila s funkcijskoskladenjskega vidika izdelana tipizacija poved(kov)ne rabe. V 496-ih slovarskih izto~nicah je 
uporabljeno tudi kvalifikatorsko pojasnilo v povedni rabi, v 55-ih izto~nicah pa 
pojasnilo v povedno-prislovni rabi. Prvotni povedkovniki so v Slovarju slovenskega knji`nega jezika navadno ozna~eni s kombinacijami slovni~nih pojasnil kot neskl. 
prid., v povedni rabi in prisl., v povedni rabi, in {e v povedno-prislovni rabi. Samo slovni~no 
pojasnilo v povedni rabi pa na~eloma opozarja na skladenjskopomenske prehode 
samostalnika, pridevnika in prislova med t. i. drugotne/konverzne povedkovnike. 

2 Povedkovnik v novem Slovenskem pravopisu 

Problemsko opredeljevanje povedkovnika je predstavljeno s primeri iz zadnjega 
normativnega priro~nika slovenskega knji`nega jezika (v SP-ju je po ro~nem pregledu registriranih kar 458 kvalifikatorjev povdk. ali povdk. zv(eza), gl. Kraj{ave in slovarske oznake, str. XIV). Vsi izpisani primeri z razli~nih vidikov potrjujejo oznako 
povdk. kot pomenskoskladenjsko kategorijo. ^eprav je povedkovnik v SP-ju eksplicitno (tudi v komentarju Spremne besede na str. VIII) predstavljen zgolj kot 
izto~nica/geslo, in nikoli kot podizto~nica/podgeslo, ga kot pomenskoskladenjsko 
kategorijo in hkrati – posledi~no kot oznako za drugotne skladenjske vloge potrjuje tudi skupni naslov Prislovi, povedkovniki in zveze z njimi (62) v Pravilih I in definicija (204). Tudi izmedmetni povedkovniki v vlogi nezlo`enega povedka so 
posredna potrditev povedkovnikov kot pomenskoskladenjske kategorije (in ne `e 
kot besednovrstne kategorije), npr. fej1(Fej te bodi nasproti fej2 razpolo`. medm. Fej, 
kako smrdi), ham1 poud. (Pes te bo ham nasproti ham2 posnem. medm. Jej, ham), hap1 
poud. (Pes pa zajca hap za vrat nasproti hap2 posnem. medm., otr. Hap, ga udari po 
roki), joj1(Razjezil se je, da je bilo joj nasproti joj2 razpolo`. medm. Joj, kaksna 
nesre~a, Joj, kako boli, Joj, prejoj). Zgolj pomenskoskladenjsko kategorijo navsezadnje nakazuje tudi poten~na {tevilka ob geselski besedi, ki v primerih povedkovnika navadno opozarja na neprvo oz. drugotno pomenskoskladenjsko uporabo 
dolo~enega leksema. Prvotna povedkovodolo~ilna raba pa je v SP-ju korektno pred

13 R. Quirk govori o prislovnih dolo~ilih tudi v vlogi povedkovega dolo~ila, ko ima glagol samo 
slovni~no/vezno vlogo. Dopu{~a, da so obvezna prislovna dolo~ila lahko obravnavana tudi kot podvrsta 
povedkovih dolo~il (271993: 354; 201994: 505, 730, 1174). 


10 Andreja @ele 

stavljena npr. pri `al1(Tega ne bom ve~ storil, `al mi je, @al mu je za soseda, Za knjige mu ni `al denarja, Tega mi je res `al), npr. glavno1(Glavno je, da si zdrav). 

Po pri~akovanju je bistveno ve~ povedkovnikov z drugotno pomenskoskladenjsko 
rabo dolo~enega leksema, npr. blagor2 (Blagor ti, da si zdrav, Pravi blagor je, da se 
je dobro kon~alo), greh2(Greh je bilo dati denar za tako neumnost, Greh bi bilo, ~e 
ne bi izrabili lepega vremena), bistveno2(Bistveno je, da vztrajate pri svojem, Ni 
bistveno, kaj drugi mislijo o tem), ~love{ko2(^love{ko je biti `alosten), dolg~as2 
(Bilo mu je dolg~as, Pri nas ni nikoli dolg~as), dolgo2(Dolgo je {e do ve~era), 
dolgo~asno2(Bilo mu je dolgo~asno), dvomljivo2([e zmeraj je dvomljivo, ali se bo 
to sre~no kon~alo), enako2(Enako bi bilo, ~e bi ostal), fino2(Fino, vsi smo za ta 
predlog nasproti manj prepri~ljivi rabi v Fino pri tem je, da smo vsi za), grdo2 (Grdo 
je, ~e jim ne pomagate), interesantno2(Interesantno, tudi on tako pravi) v primerjavi z zanimivo2(Na prireditvi je bilo zanimivo, Zanimivo, tudi on tako pravi); ~isto3 
(Doma imajo zelo ~isto), dovolj3 (Dovolj imam tega govorjenja), druga~e3(To je 
druga~e, Ne gre druga~e, slu`bo boste morali pustiti). Posebna je zaimenska raba s 
spremno oznako poud(arjalno), ki dodatno opozarja na modifikacijsko povedkovo 
vlogo, npr. poud. kak{no1(Kak{no imajo po stanovanju), kar3 poud. (^evlji so {e kar), 
nasproti kako3(Kako se imate, ste vsi zdravi, Kako pa o~etovo zdravje, Kako si), za 
katerega je povedkovni{ka raba o~itno navadnej{a. Povedkovni{kost pogosto ima 
tudi socialnozvrstno oznako, ki poudarja predvsem prilo`nostno pogovarjalno uporabo, npr. fair3 (knj. pog. To ni fair tudi To ni fer3), boglonaj (neknj. ljud. Boglonaj za 
pija~o, biti za (bog)lonaj), ~ez2 (neknj. pog. posestvo ~ez dati, imeti ljudi ~ez*), hec2 
(neknj. pog. To je bil hec, ko je pri{el) ipd. 

2.1 Pogosti spremstveni kvalifikator poud(arjalno) a) opozarja predvsem na ekspresivno in preneseno povedkovo rabo razli~nih besednih vrst: medmetni povedkovniki – 
bla2 (poud. Mi delamo, on pa samo bla, bla), bum2 (poud. Spotakne se in bum po tleh), 
bumf2 (poud. Mi pa bumf po vratih), cap2 (poud. Zdrsne in cap), ~avs2 (poud. Lisica se 
priplazi in ~avs po zaj~ku), ~of2 (poud. Po`ene se in ~of v vodo), hop1 (poud. Stekel je 
iz hi{e in hop na konja nasproti hop2 velel. medm. Hop, re~e in pes sko~i ~ez palico), 
hops (poud. Vlak je pripeljal, pes pa hops v vagon), hopsa1 (poud. Stopil je z voza in 
hopsa na konja nasproti hopsa2 medm. Sko~i, hopsa); prvotna povedkovni{ka raba je 
tipi~na za sklope, npr. bogpomagaj (poud. Kadar pije, je z njim bogpomagaj tudi bog 
pomagaj2 povdk. zv. v ^e bodo oni zmagali, potem bog pomagaj, poud. Nem{~ino 
govori, da bog pomagaj nasproti bog pomagaj razpolo`. medm. zv. v Bog pomagaj, vse 
bo zapravil; b) samostalni{ki povedkovniki – govor2(O tem bo {e govor, poud. Ni 
govora, da bi ga {e ~akal), krona2 (poud. To je bila krona njihovega prizadevanja); 
c) prislovni povedkovniki – fantasti~no2 (poud. Na izletu je bilo fantasti~no), 
izklju~eno (poud. Izklju~eno je, da bi se sporazumeli); ~) in {e leksemi z isto besedotvorno podstavo groza2(Groza je, ~e ti gre vse narobe), grozno2 (poud. Grozno je 
bilo poslu{ati take neumnosti), grozota2 (poud. Kaj ni bilo grozota, kar se je dogajalo) ipd. 
2.2 Na pomenskoskladenjsko nesistemskost glede prikazovanja prednostne rabe 
leksemov ka`e neupo{tevanje v vsakdanjosti sicer zelo deklarirane povedkovni{ke 
rabe. Prek neupo{tevanja dolo~enih zelo `ivih zvez se posredno odra`a tudi ne`ivost 
ponazarjalnega gradiva. Tako SP ne izkazuje povedkovni{ke rabe pri besedah kot 

Slovarska obravnava povedkovnika 11 

faca, figa poud., gnoj zmer., goska zmer., gospa poud., gospodi~na poud. (biti `e cela 
gospodi~na), gri`a1 ~lov., slab{., manko poud. (Rad pije, to je velik manko tudi napaka 
tudi pomanjkljivost – pri vseh treh ni oznake povdk.), moda knj. pog. (Take obleke so 
iz mode, Ta izraz je zdaj v modi), model (biti model za osebo v romanu), nadloga, 
grob, moder2 (tudi ni primerov kot On je moder), namenjen (biti namenjen v kino, 
poud. Ta poklic mu je namenjen), primeren (Izraz ni primeren, ni primera kot Film 
ni primeren za otroke), ustrezen (Ta mera ni ustrezna, ni primera kot Ta dr`a ni 
ustrezna za hrbtenico), moderno2(Danes je moderno biti podjetnik), fascinantno 
ipd. Povedkovni{ka raba bi morala biti ozna~ena tudi pri primerih kot npr. fajn neknj. 
ljud., fejst neknj. pog., kar posredno potrjuje tudi spremna socialnozvrstna oznaka. 

2.2.1 Neozna~ena povedkovni{kost – v precej primerih tipa te`aven, iz~rpan izkazana povedkovni{ka raba ni ozna~ena. V SP-ju je sicer zgled Ta otrok je zelo 
te`aven, vendar brez ustrezne oznake povdk.; v SP-ju je tudi zgled za medel v biti ves 
medel od lakote (in spet brez ustrezne oznake povdk.). Podobno je {e s primerom 
slaboten v biti slaboten od starosti, medtem ko pri iz~rpan ni niti povedkovni{kega 
primera. Tudi zgleda pri neodlo~en1(Tekma je {e neodlo~ena) in pri omahljiv (biti 
zelo omahljiv) nista ozna~ena. Pogovarjalna raba npr. naporen v Fant je v~asih zelo 
naporen v SP-ju ni izkazana. 
2.2.2 V SP-ju so primeri z neupravi~eno oznako povdk., ko je glagol biti {e polnopomensko rabljen, npr. pri mimo2, v Jagode so mimo, Nevarnost je mimo v pomenu 
’ne obstajajo/obstaja ve~’ – prepri~ljivej{a in predvsem korektnej{a je povedkovni{ka raba v Ta obleka je mimo v pomenu ’ta obleka ni ve~ moderna’ ipd. In, ali se 
lahko govori o povedkovni{ki rabi kri`kra`2v Kri`kra` je rekel, zamahnil z roko in 
voda je pritekla? 
2.2.3 Nesmiselno je povedkovni{ko rabo izra`ati z ne`ivimi leksemi kot hvalno, 
kazno, kljub2, npr. hvalno star. v Hvalno je, da sodeluje. Podobno {e pri bes2v To se 
mora nehati – ni bes, mrzko2 neob~. Mrzko mi je bilo pri du{i nasproti `ivi rabi zoprno2v Zoprno mu je bilo poslu{ati opravljanje, tudi neprijetno2v Neprijetno mi je 
bilo, ko sem jo sre~al ipd. 
2.3 S povedkovni{kega vidika je pretvorbno posebna raba neosebnih oblik tipa gledano (Hi{a je na levi strani ulice, gledano od postaje, publ. Strogo gledano, je bil ta 
ukrep nepotreben), govorjeno (Odkrito govorjeno, fant ni po{ten), hvala2 
(Prijateljem iskreno hvala), dogovorjeno (Torej prideva jutri. Dogovorjeno); 
tipi~no nadome{~anje osebne glagolske oblike je npr. pri rabah tipa luk1 {alj. v Sosed 
ga pa rad luk. 
2.4 Za povedkovni{ko rabo so tipi~ne tvorbe z nikalnico, npr. nedvomno2 poud. 
(Nedvomno, naloga je zelo dobra), negotovo2 (Negotovo je, ali bo dobro prevladalo 
slabo), nelogi~no2(Nelogi~no je, da mu ugovarja), nenavadno2(Nenavadno je, da 
niso protestirali, Nenavadno mi je pri srcu – pri navadno ni ne ustreznih primerov 
in ne oznake povdk.). V nekaterih primerih pa je to sistemsko re{eno, npr. nenormalno2(Nenormalno bi bilo, ~e ne bi tako ravnal nasproti normalno2v Normalno je, da 
se po operaciji slabo po~uti), neobi~ajno2(Neobi~ajno je bilo, da ni telefoniral 
nasproti obi~ajno2v Izgovoriti si, kakor je to obi~ajno, `ive` in stanovanje), nepomembno (Nepomembno je, kaj si on misli pri tem nasproti pomembno2v Pomembno 

12 Andreja @ele 

je, da vsi sodelujejo), nesmiselno2(Nesmiselno je {e naprej ~akati nasproti smiselno2v Smiselno je bilo mol~ati), neugodno2(Ob teh besedah ji je bilo zelo neugodno nasproti ugodno2v Ob nenavadnem sre~anju ji ni bilo ugodno), neumestno2 
(Neumestno bi bilo, ~e bi se po{alil na njegov ra~un nasproti umestno2v Umestno 
bi bilo, ~e bi prenehali s tem), neveselo2 omilj. (Bilo je neveselo nasproti `alostno2v 
@alostno je, da toliko ljudi na svetu strada, @alostno, da tega ne vemo, in {e izpust. 
Sorodnik ga je izdal, `alostno) ipd. 

V drugih primerih pa je z izpustom oznake povdk. ta sistemskost ru{ena, npr. pri 
nesprejemljiv (biti nesprejemljiv za nasvete nasproti sprejemljiv v biti sprejemljiv za 
novosti, ki tudi nima oznake). 

2.5 Predlo`na povedkovni{ka raba izra`a povedkovni{ko rabo predlogov. T. i. 
povedkovni{ki predlog oz. predlo`ni morfem ne napoveduje ni~ drugega kot povedkovodolo~ilno vezljivost in hkrati seveda tudi prvotno povedkovni{ko rabo tak{ne 
predlo`ne zveze. 
Nujna bi bila izpostavitev predlo`nomorfemskih povedkovnikov v primerih hvala 
za2(Prijateljem iskreno hvala za pomo~, Hvala bogu za sre~ne okoli{~ine), ilustrativno za2(Ilustrativno za to miselnost je, da z ni~imer ne sogla{a), primerjalno isto 
velja pri zna~ilno za2(Zna~ilno zanj je, da zelo glasno govori) in karakteristi~no za2 
(Karakteristi~no zanj je, da se hitro razjezi). 

2.5.1 Izpredlo`ni vidik v SP-ju daje povedkovni{ki status nekaterim predlogom (pri 
za predl. 6. povedkovni{ki) Zdeti se za malo, kar samo potrjuje njihovo morfemskost 
v povedku, npr. za2v glasovati za, biti za ali proti (nasproti Premisliti o vsem, kar 
govori za in proti, kjer za ni enoumno povedkovni{ki). 
2.5.2 Povedkovni{ko rabo najbolj `ivo (pogovorno) izra`ajo sklopi, npr. zamalo 
(Tudi tebi bi bilo zamalo, ~e bi te tako obravnavali, Ne bo se mu zdelo zamalo), 
zaman2v Ves trud je bil zaman, Njihovo prizadevanje je bilo zaman (prim. {e 
zastonj3 knj. pog. v Vse prizadevanje je bilo zastonj) – v SP-ju ni primera za zamar, 
niti ni upo{tevana zveza imeti za mar. Upo{tevani so sklopi tipa naokoli/naokrog, 
napoti, nared, navzkri`, izven, npr. naokoli2 neknj. pog. v Teden je bil hitro naokoli, in 
primerjalno naokrog2 neknj. pog. v Od takrat {e ni leto naokrog. Ozna~ena je povedkoni{ka raba {e pri nared neob~. (biti nared za kaj, Vedno so nared, da nastopijo, 
Prtljage {e nima nared, biti nared v pol ure), napoti (Umakni se, da ne bo{ napoti, 
biti napoti drug drugemu, biti napoti sam sebi), narazen2 poud. (Po nazorih sta si 
dale~ narazen), nasproti2 star. (Vsi so ti nasproti), navzkri`2 poud. (@elje posameznikov so si pogosto navzkri`, Pazite, kaj delate, da ne bo kaj navzkri`). Vendar raba 
navkljub1v delati navkljub in {e primerjalno navzlic1 neob~. v delati o~etu navzlic ni 
povedkovni{ka; isto velja tudi za t. i. nepravi predlog – ~e je raba imeti kaj zoper 
povedkovni{ka, pa to ne velja za rabo glasovati zoper ipd. 
Tipi~en primer sklopnega povedkovnika pa je npr. vseeno2(Njim je vseeno, kako 
`ivimo). 

2.6 Pomenskoskladenjsko kategorialnost povedkovnika poudarja in potrjuje njegova razli~na besednovrstnost (motivacijska ozna~itev bi bila samostalni{ki/pridev

Slovarska obravnava povedkovnika 13 

ni{ki/prislovni/medmetni povedkovniki) in posledi~na razli~nokategorialnost, npr. 
pri povedkovni{ki rabi besed za, prav, kaj, ~avs, kri`2 ipd. 

2.6.1 Verjetno prav izhodi{~na pomenskoskladenjska raba ni dovolj trdno merilo za 
ve~jo sistemati~nost pri doslednej{em (predvsem slovaropisnem) dolo~anju povedkovni{kosti. Tako npr. v SP-ju ni povedkovni{kih oznak pri samostalnikih kot lepotec/lepotica povedkovni{ko pa je ozna~ena raba besede lepota2 neob~. v Lepota ga je 
videti. Povedkovni{ke rabe ni izkazane tudi pri izglagolskih samostalnikih tipa 
dreka~, maza~, me~ka~. Povedkovni{ke oznake tudi nimajo zaznamovano uporabljane besede tipa drek, intriga, rit, zgaga, npr. To je drek / To je za en drek; `ivost 
rabe je okrnjena, ker ni eksplicitno upo{tevana povedkovni{ka raba (z oznako 
povdk.) `ivalskih in drugih zmerljivk, ki tudi niso ozna~ene s povdk., npr. gad, glista, 
krava, metulj, osel, pra{i~, pijavka, katerih ~love{kost je navadno ozna~ena s 
poud(arjalno). 
2.6.2 Na drugi strani pa je vpra{ljiva povedkovni{ka vloga besed in, plus, manj, 
minus, mno`eno, deljeno, npr. in1 poud. v Tri in {tiri je sedem primerjalno s plus3v Pet 
plus {tiri je devet, manj5v Deset manj tri je sedem primerjalno z minus3v Deset minus 
tri je sedem, mno`eno v [tiri mno`eno s pet je dvajset primerjalno s pomno`eno v Tri 
pomno`eno s pet je petnajst, deljeno v Deset deljeno s pet je dve ipd. 
Ni izkazanih rab On je in/avt. Dolo~eni povedkovniki zahtevajo vez navadno v dvojini ali mno`ini oz. imajo tovrstne mo`nosti vsaj izpostavljene, npr. Sva si kvit, Z 
njim je kvit ipd. 

2.6.3 Posebna kategorija so tudi naklonski povedkovniki tipa lahko2, mo`no, nujno2, 
potrebno, te`ko2 ipd. Zlasti pogovarjalno `iva je raba z lepa, te`ka (SP ju ozna~uje 
samo s poud(arjalno)) v Ta je pa lepa!, Ta bo pa te`ka! nasproti lepo2, te`ko2, podobno {e huda poud. Shuj{al sem, huda je bila; tudi ni upo{tevana zelo `iva zveza kot 
Ta je pa lovska ipd. 
2.6.4 Posebno uporabni{ko `ivi so opisi vremenskih razmer s prislovnimi povedkovniki hladno2(Danes je hladno), jasno2v Jutri bo jasno in toplo (nasproti 
obla~no v Obla~no je, kmalu bo de`, jasno2v Ni mi jasno, kako si to dosegel 
(nasproti o~itno2v O~itno je, da to ni mogo~e), ju`no2 (Danes je ju`no), kopno (Ko 
je bilo kopno, so za~eli kopati), ledeno2(Na plo~niku je bilo ledeno), megleno2(Bilo 
je megleno nasproti megla v Zunaj je megla, kar SP ni ozna~il), mra~no (V sobi je 
postalo mra~no, poud. Bilo mu je mra~no pri du{i nasproti mrak v Zunaj je mrak, kar 
SP ni ozna~il), son~no2(Popoldne je bilo son~no nasproti sonce v Zunaj je sonce, 
kar SP nima), temno2(Postalo je temno, Temno je kot v rogu nasproti tema~no2v 
Tema~no je bilo, da je bilo treba pri`gati lu~ in tudi tema v Zunaj je tema – slednje SP ni ozna~il), mraz2v Bilo mi je mraz (SP nima primerov kot Mraz je / Je mraz, 
mrzlo2(Ob reki je bilo ledeno mrzlo). Niso povedkovni{ko ozna~ene tudi posebne 
rabe kot Je `e dan, Je `e jutro ipd. 
2.7 S slovaropisnega vidika, ki zahteva besednovrstno opredelitev geselske oz. podgeselske besede, bi torej moral biti povedkovnik kot samo pomenskoskladenjska 
kategorija {e dodatno besednovrstno opredeljen kot pridevni{ki, prislovni, samostalni{ki ali medmetni povedkovnik z oznakami prid. povdk., prisl. povdk., sam. povdk. ali 

14 Andreja @ele 

medm. povdk. – glede na to, katere slovni~ne (oblikoslovne) kategorije posameznih 
besednih vrst vklju~uje oz. ohranja. 

3 Sklep 

Aktualna trenutna stanjskost je v sloven{~ini navadno izra`ena z zlo`enim povedkom in povedkovniki oz. povedkovi dopolnilniki niso ni~ drugega kot pomenske 
determinante povedkov, zato ostajajo na stav~no~lenski ravni (prilo`nostna pomenskoskladenjska raba ne more biti besednovrstno odlo~ilna). Z vezljivostnega vidika 
se to lahko razlaga, da obvezno nevezljivo dopolnilo povedek pomensko determinira (determinator) – je dolo~evalni dopolnilnik v vlogi povedkovega dolo~ujo~ega 
dopolnila, ki povedek pomenskodolo~ujo~e dopolnjuje. 

^eprav je povedkovnik v SP-ju eksplicitno (tudi v komentarju Spremne besede na 
str. VIII) predstavljen zgolj kot izto~nica/geslo, in nikoli kot podizto~nica/podgeslo, ga potrjuje kot pomenskoskladenjsko kategorijo in hkrati – posledi~no kot oznako za drugotne skladenjske vloge. Po pri~akovanju je bistveno ve~ povedkovnikov 
z drugotno pomenskoskladenjsko rabo dolo~enega leksema, npr. blagor2 (Blagor ti, 
da si zdrav, Pravi blagor je, da se je dobro kon~alo), greh2(Greh je bilo dati denar 
za tako neumnost, Greh bi bilo, ~e ne bi izrabili lepega vremena) ipd. Pogosti 
spremstveni kvalifikator poud(arjalno) opozarja predvsem na ekspresivno in preneseno povedkovo rabo razli~nih besednih vrst. Prek neupo{tevanja dolo~enih zelo `ivih 
zvez se posredno odra`a tudi ne`ivost ponazarjalnega gradiva. Tako npr. SP ne izkazuje povedkovni{ke rabe pri besedah kot faca, figa poud., gnoj zmer., goska zmer., 
gospa poud., gospodi~na poud. (biti `e cela gospodi~na), gri`a1 ~lov., slab{. ipd. Nujna 
bi bila izpostavitev predlo`nomorfemskih povedkovnikov v primerih hvala za2 
(Prijateljem iskreno hvala za pomo~, Hvala bogu za sre~ne okoli{~ine), ilustrativno za2(Ilustrativno za to miselnost je, da z ni~imer ne sogla{a) ipd. Povedkovni{ko 
rabo najbolj `ivo (pogovorno) izra`ajo sklopi, npr. zamalo (Tudi tebi bi bilo zamalo, ~e bi te tako obravnavali, Ne bo se mu zdelo zamalo), zaman2 ipd. S slovaropisnega vidika, ki zahteva besednovrstno opredelitev geselske oz. podgeselske besede, 
bi moral biti povedkovnik kot samo pomenskoskladenjska kategorija dodatno 
besednovrstno opredeljen, torej ozna~en kot pridevni{ki, prislovni, samostalni{ki 
ali medmetni povedkovnik. 

Literatura 

^echová, Marie idr., 1996: ^e{tina – Ve~ a jazyk. Praha: ISV Nakladatelství. 

^ermák, Franti{ek, 2001: Jazyk a jazykovmda (PVehled a slovníky). Praha: Nakladatelství 
Karolinum. 

Dane{, Franti{ek idr., 1987: Vmtné vzorce v ~e{tinm. Praha: Academia.
Gramatyka wspóJczesnego jazyka polskiego, 1984. Morfologia, SkJadnia. Warszawa.
Grepl, Miroslav, Karlík, Petr, 1998: Skladba ~e{tiny. Praha: Votobia.



Slovarska obravnava povedkovnika 15 

Grepl, Miroslav, Komárek, Miroslav, KoVenský, Jan idr., 1986, 1987: Mluvnice ~e{tiny (2 – 

Tvarosloví, 3 – Skladba). Praha: Academia.
Isa~enko, A. V., 1954, 1960: Grammati~eskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovac
kim. Morfologija 1, 2. Bratislava: Izdavatel’stvo Slovackoj akademii nauk.


Jakopin, Franc, 1968: Slovnica ruskega knji`nega jezika. Ljubljana: DZS.
Kati~i}, Radoslav, 1986: Sintaksa hrvatskoga knji`evnog jezika. Zagreb: JAZU.
Kozlev~ar, Ivana, 1969/70: O pridevniku v povedni rabi. Jezik in slovstvo 15/1. 210–215.
Mel’~uk, I. A., 1995: Russkij jazyk v modeli »smysl – tekst«. Moskva – Dunaj: Dunajski sla


visti~ni almanah.
Morfológia slovenského jazyka, 1966. Bratislava: Vykladatel’stvo Slovenskej akadémie vied.
Ore{nik, Janez, 1992: Udele`enske vloge v sloven{~ini. Ljubljana: SAZU.
Pogorelec, Breda, 1972: Dopolnilnik (povedkov prilastek) v slovenski skladnji. Linguistica


12. 315–327. 
Pogorelec, Breda, 1974: Dopolnilnik (povedkov) v slovenski skladnji. Jezik in slovstvo 20.
120–122.
Quirk, Randolph idr. 1985, 201994: A Comprehensive Grammar of the English Language.


London – New York: Longman.
[vedova, N. Ju., 1980: Russkaja grammatika II.(Sintaksis). Moskva: Nauka.
Topori{i~, Jo`e, 1976, 42000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Vidovi~ Muha, Ada, 1984: Nova slovenska skladnja J. Topori{i~a. Slavisti~na revija 32/2.


142–155.
Vidovi~ Muha, 2000a: ^as v besedi (Tipologija leksikalne ve~pomenskosti). Orel, Irena (ur.
)


36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: 
Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji`evnost, Center za sloven{~ino kot 
drugi/tuji jezik. 85–109. 
Vidovi~ Muha, 2000b: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: 
Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 

Vinogradov, V. V., 1947: Russkij jazyk (grammati~eskoe u~enie o slove). Moskva, Leningrad: 
GUPI. 

@ele, Andreja, 2000: Tipologija poved(kov)ne rabe v Slovarju slovenskega knji`nega jezika. 
Jezikoslovni zapiski 6. 57–65. 

@ele, Andreja, 2001: Tipologija pridevni{ke vezljivosti. Jezikoslovni zapiski 7. 163–195. 

Viri 

Simeon, Rikard, 1969: Enciklopedijski rje~nik lingvisti~kih naziva. Zagreb: Matica hrvatska.


Slovar slovenskega knji`nega jezika (SSKJ) I–V, 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana:
DZS.
Slovenski pravopis (I Pravila, II Slovar), 2001. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU.
Topori{i~, Jo`e, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba.