702 Listek. jednem dejanji, spisala E. Girardin, poslovenil V. Mandelc, in opera .,Cavalleria rusti-cana". Izmed teh iger so bile za naše gledališče nove ,,Dolenjska železnica", ,,Dama s kamelijami", ,,Ravna pot, najboljša pot" in ,,Miška". — V obče je treba priznati, da je prvi mesec tekoče gledališke dobe minil dokaj uspešneje nego lani, zakaj uprizorili so se večinoma dobri proizvodi in tudi slovensko občinstvo zahaja pridueje k predstavam nego v lanski sezoni, ko so se že precej pri drugi predstavi pokazale prav nevšečne praznine. Otvoritvena predstava seveda ni bila kaj srečna, zakaj ,,Dolenjska železnica" je delo brez posebne literarne vrednosti, in nje uprizoritev ob početku gledališke dobe se je dala opravičiti zgolj glede" na istočasno otvoritev dolenjske železnice. Igra sama po sebi je predolga, kar se sosebno čuti v prvem dejanji, mimo tega ni Idealizirana najsrečneje. Občinstvo se ni moglo ogreti zahjo in je izrecno pohvalilo prav za prav le g. Borštnika, čegar naloga pa je premalenkostna in prepasivnn, da bi zakrila druge ne-dostatke. Izimši g. Verovška, ki je bil vsekakor preeleganten župan, navzlic temu pa precej lesen, ugajali so nam drugi predstavljatelji večjih nalog še dosti; tudi ljudski prizori so bili dobri, dasi naposled nismo vedeli, čemii tolikanj hrupa za nič ! — V Du-masovi ,,Dami s kamelijami", katero ocenjati bi bila do cela nepotrebna stvar, pridobila si je zlasti gospa Borštnikova v težavni nalogi Marguerite Gautierjeve obilo zaslužene pohvale in je sosebno krasno pogodila končni prizor, kjer je razvijala prirodno in uprav pretresujočo tragiko. Izmed drugih igralcev je hvalno imenovati g. Borštnika kot Ar-manda Duvala; gg. Lovšin in Danilo sta ustrezala. Gospoda Verovška, ki je prevzel nalogo očeta Duvala, bilo je zgolj jokavo vzdihanje, iu sicer tam, kjer ni bilo nobene potrebe. Igralo se je decentno, sicer pa za pariški salon tu in tam precej nerodno. — Tretjo novost, krasno in dovtipno pisano ,,Miško" je vzprejelo občinstvo prijazno, kakor se spodobi, dasi igralci niso povsod zadeli lahkega konverzacijskega tona. Očitati bi se dalo ,,Miški" zgolj to, da ji snov ne zadošča za tri dejanja; ali pisatelj je položil vanjo toliko esprita, da se ta nedostatek največ ne čuti. Sosebno nežno, presrčno in zajeduo psihološko resnično je opisana ,,Miška" sama, deklica, ki prvič ljubi. Gospodičina Slav-ceva jo je predstavljala, lahko rečemo, izborno ; g. Borštnik je igral sicer točno, kakor smo temu že vajeni, vender se nam je zdelo, da je premalo pointiral. — O drugih igrah bodi samo povedano, da so se izvajale v obče povoljno —: ,,Naša kri" pač pre-robato; posebe o jednodejanskih igrah pred operami pa bi želeli nekoliko več izbirčnosti, da se ne bodo dajale stvari kakor ,,Ravna pot, najboljša pot" in famozni ,,Mylord Car-touche", pri katerih se občinstvo samo nesmrtno dolgočasi! — Naše operne predstave so dosegle letos višino, na kakeršuo se vzpne le malo-katero gledališče v provinciji. Nečemo sicer trditi, da je bila vsaka predstava celotno dovršena, toda na novoangažirane soliste je naše gledališče lahko ponosno. Primadona gospodičina Leščinska, koloraturna pevka gospodičina Riha, tenorist g. Beneš, baritonist g. Nolli in basist g. Vašiček, vsi razpolagajo od prvega do zadnjega z lepim, obsežnim in zvonkim glasom, prikupno zunanjostjo in odlično igro. Želeli bi samd, da se jim že skoro poda prilika nastopiti v novih nalogah. Brez dvojbe dosežejo prav tisti uspeh kakor doslej še pri vsakem nastopu! Hrvaško-slovenska pesmarica. Zagrebško »Kolo« vabi na naročbo hrvaško-slovenske pesmarice, ki bode na 25 tiskanih polah obsezala v partituri okolo 150 zborov ter stala 1 gld. Poleg skladeb najboljših hrvaških skladateljev bodo vflnjo vzprejete tudi skladbe slovenskih skladateljev, zlasti Hajdrihove, Ipavčeve, Majerjeve, Maškove, Ned-vedove, Sattuerjeve, Vašakove in Foersterjeve. Uredil bode pesmarico znani strokovnjak in pevovodja »Kola«, gosp. N. pl. Faller, Knjiga, na katero opozarjamo vse prijatelje hrvaške in slovenske glasbe, izide o Veliki noči prihodnjega leta.