GEOGRAFSKI OBZORNIK D A N S K A - D E Ž E L A O T O K O V , M O S T O V I N N I Z K I H Nevenka Cigler UDK 911.2:551.4(489) DANSKA - DEŽELA OTOKOV, MOSTOV IN NIZKIH VZPETIN Nevenka Cigler, Tončka Dežmana 6, 4000 Kranj, Slovenija V članku predstavljam nekaj značilnosti danskega reliefa, ki smo ga geografi spoznali na osemdnevni ekskurziji s teren- skim delom med prvomajskimi počitnicami leta 1997. Poleg raziskovanja pokrajine smo obiskali tudi nekaj šol in nave- zali stike z učitelji geografije, ki preraščajo tudi v izmenja- vo učencev. UDC 911.2:551.4(489) DENMARK - THE LAND OF ISLANDS, BRIDGES AND LOW HILLS Nevenka Cigler, Tončka Dežmana 6, 4000 Kranj, Slovenia The article shows some interesting characteristics of the Danish relief the geography teachers explored during their excursion last spring. One of the goals of the trip was also establish- ing contacts with the Danish schools and geography teach- ers, which is already resulting in the student exchange. Dežele na severu Evrope so se mi vedno zdele odmaknjene in skrivnostno privlačne. Med njimi tudi Danska, domovina Hamleta in Hansa Christia- na Andersena, katerega čudno lepe, a žalostne prav- ljice so nam bogatile otroštvo. Z ustanovitvijo Druš- tva slovensko-danskega prijateljstva je davna želja po obisku te dežele postala uresničljiva. Tako smo se gorenjski geografi v prvomajskih po- čitnicah odpravili na sedemdnevno študijsko potova- nje po njenih polotokih in otokih ter spoznavali de- želo, njene ljudi in celo pouk geografije na dveh gim- nazijah. Ob tem smo dali priložnost tudi Dancem, da so spoznali Slovenijo, ki jo dotlej sploh niso poz- nali, ali pa jo zamenjevali s Slovaško. Slika 1: Danska pokrajina na Jyllandu je podaljšek severnonemške nižine. Pogled po ravnini zaustavljajo le hiše in pasovi dreves, ki zmanjšujejo moč vetra. Veter izkoriščajo z veternicami, ki v Danski proizvedejo okoli 3,5 % potrebne energije. (Foto: J. Cigler.) GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Zemljevid prikazuje izoblikovanost površja Danske (vir: Norden, Man and Environment, Berlin, 1987). 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Ob oseki se morje umakne za nekaj km in prepusti pesek na milost in nemilost vetru. Veter, ki je posebno močan pozimi, pesek dviga ter ga ponekod odnaša in drugod nanaša. Blizu obale Vatenskega morja je nanesel do 2 m visoke nasipe, ki plimi preprečujejo razlivanje v notranjost, vetrovom pa odnašanje peščene prsti. Za nasipi, ki jih na izpostav- ljenih mestih umetno povišujejo, je območje maršev, ki so porasli z značilno travo in grmičevjem. (Foto: J. Cigler.j Slika 4: Pogled s 146 m visokega Himmelbergeta naj/llandu. Pokrajina je razgibana. V dnu nekdanje tunelske doline, ki se vleče 70 km daleč proti Silkeborgu, leži eno od številnih podolgovatih jezer, ki jih poleti s pridom izkoriščajo turisti, športniki in ribiči. (Foto: J. Cigler.) 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Pogled z mostu čez Ve/le Fjord na industrijsko mesto Vejle, ki leži ob izlivih več potokov v morje. O fjordu, kakršne poznamo iz Skandinavije, ni mogoče govoriti. Morenske grebene je že zdavnaj uravnala erozija. (Foto:J. Cigler.) Spoznavanje danske pokrajine smo začeli v de- želi Schlezwig-Hollstein na polotoku Jutlandiji (dan- sko Jylland, nemško Jütland) in ga končali na otoku Man v vzhodnem delu države. Preučevali smo niz- ke peščene obale na zahodu polotoka in višje, raz- členjene na vzhodu. Povzeli smo se na dva najvišja »vrhova«: 173 m visoki Ejer Bavanehoj in 146 m vi- soki Himmelbergjet sredi Jyllanda. Naša geografska pozornost je bila usmerjena predvsem na značilne reliefne oblike. Čeprav Dan- sko uvrščamo med skandinavske dežele, geomorfo- loško in geološko ni del Fenoskandije. Izjemi sta gra- nitni otok Bornholm v Baltskem morju in Ferski otoki v Severnem ledenem morju, ki so del severnoatlant- ske bazaltne cone. Podlaga večine Danske je iz ter- ciarnih peskov in glin (večji del Jyllanda) ter i z kred- nih apnencev (severni Jylland in vzhodni deli otokov Sjelland, Man, Lolland). Današnje površje Danske je posledica ledeniškega preoblikovanja v r iški in würmski ledeni dobi. Celinski ledenik i z Skandina- vije je potem, ko se je umaknil, pustil za seboj ogrom- no morenskega gradiva. S temi nanosi je pokrito tudi morsko dno v priobalnem pasu. V pokrajini se zelo izrazito vidi, do kod je sega- la meja zadnje, wurmske poledenitve. Led tedaj ni več pokrival zahodnega dela Jyllanda, zato ta del polotoka že od riške poledenitve preoblikujejo in zni- žujejo plimovanje, valovanje, veter in morski toko- vi. Ker je obalna ravnica zelo široka, morje obale ne ruši več, pač pa valovi neprestano premetavajo in meljejo pesek. Izjema so le izjemne plime in vihar- no vreme, ko lahko pride do katastrofalnih poplav celo do 10 km globoko v notranjosti polotoka. To je danes edino območje Danske, ki je ostalo naravno, od človeka skoraj nedotaknjeno. Ekološko je izred- no občutljivo. Poseg človeka v sipine lahko poruši na- ravno ravnotežje, zato na tem delu niso dovoljene gradnje. Izjema so območja, kjer morje in veter pe- sek le nasipavata. Tam so za nasipom številne po- čitniške hišice, kjer Danci prežive veliko prostega ča- sa. Za nakup se zelo zanimajo tudi Nemci, a je Dan- ska za zdaj edina članica Evropske zveze, ki tujcem 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Nekaj nenavadnega za Dansko so klifi na vzhodni obali otoka Men, ki se strmo dvigajo do 128 m visoko nad mor- sko gladino. Otok leži južno od največjega danskega otoka Sjellanda in je zgrajen iz belih krednih apnencev. V ledeni dobi sta dva kraka ledenika od severovzhoda in jugovzhoda narinila na kamninske plasti še morensko gradivo, ki je prodrlo tudi v razpoke v podlagi, kar se v steni vidi kot temnejši vzorec. Bogatijo ga tudi tanke plasti vtrošnikov iz črnega kremena, ro- ženca, ki jih abrazija in erozija luščita iz osnove in se nabirajo v obliki nekakšnega sivega pločnika na vznožju stene. Ker je roženec težak, ga valovi ne odplaknejo v globino tako kot apnenec in glino, ki se rušita na obalo. ¡Foto: J. Cigler.) Slika 7 : Z vrha klifa so na obalo speljane mnoge poti. Nad klifi je lepo ohranjen bukov gozd. Drevesa na robu klifa se krčevito oklepajo tal, da jih ne bi potegnilo v globino. (Foto: J. Cigler.) 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 8: Na osrednjem Jyllandu leži 173 m visoki Ejer Bavanehoj z razglednim stolpom. Plošča v vznožju stolpa razglaša »goro« za najvišji vrh na Danskem, a smo na zemljevidu nedaleč stran odkrili koto z meter večjo nadmorsko višino, vendar z nje, bojda, ni nikakršnega razgleda. (Foto: J. Cigler.j 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK ne dovoli nakupa zemlje, če niso v državi stalno na- seljeni. Območje osrednjega in vzhodnega Jyllanda ter otokov, ki ga je izoblikovala zadnja, wurmska poledenitev, je drugačno. Na izoblikovanost relie- fa so tu vplivali drugačna zgradba podlage, tekto- nika, predvsem pa celinski led. Obale so razčlenje- ne. Zalivi ob izl ivih rečic v morje se marsikje ime- * nujejo fjordi, čeprav nimajo z njimi nič skupnega. Jeziki kopna, ki molijo v morje, so namreč le deli nekdanjih morenskih grebenov, ki se nadaljujejo tudi pod morjem. Reke imajo majhno erozijsko moč, ker imajo malo vode in neznaten padec. Drugače je bilo ob koncu ledenih dob, ko se je talil led in so imele veliko več vode. Mnogi današnji zalivi so ob zaključku nekdanjih »tunelskih dolin«, ki potekajo v smeri prodiranja ledu. Najdaljše so dolge do 75 km. Za nekatere so zna- čilne poglobitve, v katerih so nastala podolgovata jezera. Morenski nasipi nad njimi se ponekod str- mo dvigajo od 5 0 do 100 m visoko in so pomemb- na prvina razgibanosti danske pokrajine. Večino bre- gov teh nekdanjih dolin v obliki črke V je površin- sko spiranje preoblikovalo in imajo danes položne bregove. Dansko sestavlja več kot 4 0 0 otokov, od katerih je okoli 100 naseljenih. To dejstvo predstavlja pro- metni problem, ki so ga Danci uspešno reševali že od najstarejših časov predvsem z izkoriščanjem vodnih poti. S preprostimi plovili so posamezniki do- segali obale Ferskih otokov, Islandije, Grenlandije in celo Kanade. Od 10. do 12. stoletja so Vikingi ob- vladovali evropske obale od Velike Britanije do Sre- dozemlja z eno najbolj sposobnih in okretnih mor- naric tistega časa. Kasneje so živahne pomorske tr- govske zveze vodile v hanzeatska mesta v zaledju Severnega in Baltskega morja, plovba skozi ožino Oresund pa je navrgla državi bogate dohodke od mitnin. Pojav parnika in zgraditev Kielskega preko- pa leta 1 895 so vzhodnim danskim pristaniščem pri- zadejala hud udarec: odvzela sta jim posredniško vlogo, močno pa se je skrčil tudi promet skozi oži- no Oresund v Baltsko morje. Razmah avtomobilizma je zahteval povezavo oto- kov s cestami in z mostovi. Prav tu so Danci dosegli vrhunske uspehe po tehnični in umetniški plati. Mno- gi njihovi mostovi so prave mojstrovine. Največja med njimi je nedvomno Great Belt, najdaljši most na sve- tu med otokom Fynom in Sjellandom, ki so ga gra- dili med letoma 1994 in 1998. Most je dolg 18 km Slika 9: Pogled z najvišje danske »gore« na samotno kmetijo pod njo. Samotne kmetije in zemljiška razdelitev na celke so značilnost Danske, ki izvira iz obdobja po ukinitvi fevdalizma leta 1788, kar je bilo 60 let prej kot pri nas. Fevdalna posest je bila tedaj proti odškodnini razdeljena med kmete, ki so na svojem kosu zemlje postavili hišico. Kmetije, ki so se postopoma modernizira- le, se danes trudijo gospodariti sonaravno. (Foto:J. Cigler.j in je kombinacija s predorom, namenjen pa je cest- nemu in železniškemu prometu. Približno na pol raz- dalje se naslanja na otoček Sprogo. Med Spregom in Sjellandom poteka povezava po 8 km dolgem dvo- cevnem predoru od 10 do 4 0 m pod morskim dnom, nad morjem pa po 6,8 km dolgem mostu, ki visi na dveh 2 0 0 m visokih nosilcih z razponom 1624 m ter na 7 stebrih. Razdalja med morsko gladino in mo- stom je 65 m in omogoča neovirano plovbo. Kabla, ki nosita viseči most, imata v premeru 85 cm. Drugi del mostu med Spnagom in otokom Fynom je 2 0 0 m krajši in po njem tečeta železnica in cesta 1 8 m nad morsko gladino. Danska je tako dobila tudi novo naj- višjo točko v državi, saj je 2 0 0 m visoki nosilec vi- sečega mostu 2 7 m višji od najvišje vzpetine. Zani- mivi pa so tudi drugi mostovi, ki se med seboj raz- likujejo, vendar pa je vsak od njih po svoje lep in poživlja sicer manj razgibano dansko pokrajino. 9