je Komis i j a za pouk geogra f i j e pri Zvez i geografskih društev Jugoslavi je načrtovala ta s i m p o z i j , bi mora la dosledneje upoštevati dogovor in sklepe V . j jupozi ja. Tako bi v večji mer i zagotovila kontiiuiteto dela n.i področju d idak - tike i'1 metodike pouka geog ra f i j e . M o r d a j e zato, zavedajoč se zalitevnosti in Zgovornost i de la , ob koncu s impoz i j a pozabila na zakl jučke. Kljub temu s o - delujoči ugotav l jamo, da je dvodnevno delo p reve j a l a skrb za posodabl janje ¡„ aktualizacijo vzgojnoizobraževalnega p rocesa pr i pouku geogra f i j e na vseli stopnjah v smis lu uresničevanja skupnih vzgojnoizobraževalnih smoirov šo le v naši s oc i a l i s t i čn i samoupravni družbi na osnovi najsodobnejših dosežkov z n a - nosti . Tretji dan je bil namenjen ekskurzi j i po Sumadi j i . M i r a Verbič POSVETA O METODOLOGIJI GEOGRAFSKEGA PROUČEVANJA N A R A V N I H NESREČ I N OGROŽENOSTI SLOVENSKE ZEMLJE PO N A R A V N I H NESREČAH - LJUBLJANA, 13. - 15.10.1983 Na 12. jugoslovanskem geogra fskem kongresu v Črn i gor i j e bila podčrtana p o - treba intenzivne jšega proučevanja naravnih nesreč ( po t resov , poplav, p l a zov , suš i t d . ) z vidika g eog ra f i j e . Ob sog las ju Zveze geogra fsk ih društev Jugos l a - vije in na osnovi reso luc i je zadnjega kongresa j ugoslovanskih geogra fov je Katedra za f iz ično geogra f i j o Oddelka za g eog ra f i j o F i loz - 'ske fakultete ( d r . I . Gams, d r . D . Rad in ja , d r . F . Lovrenčak, M . Bat, mag . D . P lut ) o r gan i z i r a l a Zvezni s impoz i j o metodologiji geogra f skega proučevanja naravnih n e s r e č , Geografski inštitut Antona Mel ika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ( d r . I . G a m s , d r . M . S i f r e r , mag . M . A d a - mič O r o ž e n ) pa posvet o ogroženosti s lovenske z em l j e po naravnih nes rečah . Prizadevnim organ iza to r j em posvetovanj , z last i pa d r . Ivanu Gamsu , je u s p e - lo pritegniti v r s to strokovnjakov raz l i čn ih s t rok , k i s e ukvar j a jo s p roučeva - njem naravnih nesreč iz razl ičnih metodoloških in vsebinskih v id ikov . Za l ni mogoče navesti števi lnih zanimivih in kor istnih ide j , zato naštejmo le r e f e rente in naslove pr ispevkov. V okviru Zveznega simpozija o metodologij i g e o g r a f s k e - ga proučevanja naravnii nesreč so bili predstav l jeni naslednji pri spevki : 1. G a m s : Tematika in potrebnost geogra f skega proučevanja naravnih nesreč v Jugoslavi j i 15. Radinja: Naravne nezgode v geografski luči J. Lapa jne : Poskus k las i f ikaci je nesreč M. Orožen A d a m i č : Pregled in poskus osvetlitve nekaterih elementov p r e u č e - van ja naravnih nesreč 69 J. Lapajne: Ocenjevanje potresne ogroženosti B. Krivokapič: Geografski aspekt oštecenja od zemljotresa 13.8.1981 u banjalučkom seizmičkom području D . Kladnik: Kompleksno proučevanje učinkov potresov v manjših regionakiih enotah na primeru Breginjskega kota I . G a m s , M . Bat: Metodologija kart i ranja ogroženosti visokogorskih dolin R. Lazarev ič : Metodika istraživanja i borbe protiv klizišta A . Bognar: Tipovi klžišta u SR Hrvatskoj A . Ma l i c : Vremenske nepogode i promet I . Gavr i lov ic : Predvidjanje poplavnog talasa kao oblik pasivne zaštite od ka- tastrofalnih poplava J . Ridjanovič, M . Počakal: Hidrografske značajke poplavnih terena na pore- č ju Save u regi j i Zagreba F. Bernot : Opozarjanje pred snežnimi plazovi in kataster snežnih plazov , R. Pl lana: Snežne lavine v SAP Kosovo Skupaj z Geografskim inštitutom A . Melika pr i S A Z U je bila organizirana stro- kovna ekskurzi ja po južnem robu Ljubljanskega b a r j a in po krajih popotresne obnove v Breginjskem kotu in v Beneški Slovenci. Referati, predstavljeni v okvi- ru Zveznega simpozija o metodologiji geografskega proučevanja naravnih nesreč, so objavl jeni v zborniku, ki je bil izdan pred začetkom posvetovanja (urednic: D . Rad in ja ) . Geografski inštitut A . Melika 7 n C SAZU pa j e pripravil zelo odmeven posvet o ogroženosti slovenske zeml je po naravnih nesrečah, na katerem so sodelo- val i ugledni strokovnjaki razl ičnih strok, ki proučuje jo naravne nesreče. Po - svet so pozdravil i republiški sekretar za LO M . Košir ter akademika J . M i l - činski in S . I leš ič . Predstavljeni so bili naslednj i r e f e r a t i : I . G a m s : Naravne nesreče v Sloveniji v p reg l edu V . Ribar ič : Prvine naravne potresne nevarnosti v Slovenij i M . Orožen Adamič : Nekatere kapacitete seizmičnih območij Slovenije M . S i f r e r : Ogroženost po rečnih poplavah F. Bernot: Obmorske poplave A . G r i m š i č a r : Zemel j sk i plazovi D . Radinja: Usadi v subpanonski Sloveniji I . G a m s , F. Bernot: Snežni plazovi A . K ran j c : Ogroženost Sloveni je po toči K . Natek: Prvine ogroženosti Slovenije po suši 70 C . Zrnec : Prvine ogroženosti po pozebi D . Radinja: Ž led T. Titovšek: Gozdni požari S. Bleiweiss: Vetrolomi in snegolomi J. Vavpetič: Ogroženost po streli Oba posveta sta poRazala tudi š i r šo družbeno korist poznavanja naravnih ne- s r eč . V bodoče bi bilo potrebno raziskovanje različnih strok medsebojno uskladiti, večjo pozornost pa nameniti večdisciplinskemu delu. poskušati o r g a - nizirati skupno IN DOK službo, večjo pozornost pa posvetiti tudi izobraževanju prebivalstva glede naravnih nesreč in objavljanju poljudnoznanstvenih razprav o naravnih nesrečah. Umestna je ideja o ustanovitvi strokovnega sveta za na - * ravne nesreče v Sloveniji , ki bi usklajeval raziskovalna hotenja posameznikov. Dušan Plut GEOGRAFSKA TRANSFORMACIJA PODEŽELJA - I I I . JUGOSLOVANSKO-POLJSKI GEOGRAFSKI SEMINAR I I I . jugoslovansko-poljski geografski seminar je najnovejša akc i j a v do l go l e t - nem sodelovanju jugoslovanskih in poljskih geografov. Od prvih začetkov s o - delovanja pred četrt sto let ja , ki ga j e začel in sprva tudi vodil p r o f . d r . Svetozar I l e š i č , se je sodelovanje razš i r i lo domala r i vse republike in po - kraj ine. Osrednje vsebinsko j e d r o j e bila vedno problematika i z rabe kme - ti j skega zeml j išča in kmetijske pridelave. S tem so se geogra f i na Pol jski akademiji znanosti v Varšavi pod vodstvom prof . d r . Jerzya Kostrowickega dolga leta intenzivno ukvar ja l i z namenom, da bi pr ipravi l i karto tipologije izrabe tal v vzhodnoevropskih državah. Jugoslavija se je temu delu pr idruži la sprva z razi skovalno nalogo "Karta izrabe tal in t rans formaci ja agrarne pok ra - j i ne " , katere rezultati so sondne študije, ki so izhajale v jugoslovanskih g e o - grafskih revi jah, tudi v Geografskem vestniku 1963, z barvnimi kartami o p r e m - ljene pa v Geographici Polonici 5 leta 1965. Pravkar minuli I I I . seminar , ki ga > organiz i ra la Katedra za regionalno geo - gra f i jo Oddelka za geograf i jo na Filozofski fakulteti v Ljubl jani ob sodelovanju Katedre za geogra f i jo Pedagoške akademije v Mar iboru in mar iborskega aktiva GDS v Mariboru 19. te r v Ljubljani 20. in 21.10.1983, pomeni nadaljnji korak k vsebinski razširitvi sodelovanja na področju geog ra f ske t rans formaci je po - deže l ja , kar je bil tudi delovni naslov seminar ja . Že l j a po pr imer ja ln ih p r ika - zih geografske problematike preobrazbe podeželja na Poljskem in v Jugoslavi j i s icer ni bila uresničena. Prispevki jugoslovanskih geografov so bili zelo he - 71