99 NOVOSTI NA PODRO ČJU OBVLADOV ANJA NEŽELENIH U ČINKOV SISTEMSKEGA ZDRA VLJENJA Innovations in the management of adverse effects of systemic therapy Lejla Hedži ć, dipl. m. s. Onkološki inštitut Ljubljana Oddelek hospitalne zdravstvene nege in oskrbe lhedzic@onko-i.si IZVLE ČEK Rak je bolezen, ki globoko poseže v življenje vsakega bolnika in njegove družine. Ob misli na rak se spontano sprožijo negativna ob čutja. Bolezen sama po sebi vzbuja vrsto strahov, bojazni in dvomov. Danes je v onkološki zdravstveni negi uporabljen proces zdravstvene nege s holisti čnim pristo- pom k bolniku, pri čimer bolniku zagotavljamo individualno, sistemati čno in neprekinjeno zdravljenje in zdravstveno nego. Velik vpliv pri obvladovanju neželenih u činkov sistemskega zdravljenja ima prav medicinska sestra s svo- jim zdravstvenovzgojnim delom z bolniki in njihovimi svojci. Klju čne besede: sistemsko zdravljenje, neželeni u činki, obvladovanje ne- želenih u činkov ABSTRACT Cancer is a disease that deeply intervenes into the life of each patient and his / her family. Negative feelings are spontaneously triggered at the very 100 thought of cancer. The disease itself raises a series of fears, anxieties, and do- ubts. Present oncology nursing applies nursing care with a holistic approach in order to provide the individual patient with a systematic and continuous treatment and care. Nurses, with their work in health education of patients and their relatives, have a major impact in the prevention of adverse effects of systemic therapy. Key words: systemic treatment, adverse effects, prevention of adverse effect UVOD Zaradi slabega razumevanja bolezenskih procesov in celo strahu pred mo- žnostjo okužbe se je onkološka zdravstvena nega, kot specializirano podro čje zdravstvene nege, pri čela razvijati pozno, šele v drugi polovici 20. stoletja. Fizi čna oslabelost bolnika, neprijeten vonj razpadajo čih tumorjev, neuspešno lajšanje bole čine in strah pred okužbo so brezupno in depresivno vplivali na takratno negovalno osebje. Ob velikih znanstvenih napredkih skozi leta je svoj napredek doživela tudi onkološka zdravstvena nega. Predvsem z razumevanjem rakave bolezni, na- činov zdravljenja in neželenih u činkov se je zgodil tudi premik k poudarjanju pomembnosti zdravstvenovzgojnega dela. Sistemsko zdravljenje raka zahteva dobro psihofi zi čno pripravo bolnika na zdravljenje. Sistemsko zdravimo raka s citostatiki (kemoterapijo), hormonski- mi in biološkimi oziroma tar čnimi zdravili ter z imunoterapijo. Prav vse oblike sistemskega zdravljenja raka lahko spremljajo neželeni u činki, ki jih mora me- dicinska sestra znati predvideti ter pravo časno prepoznati. Namen prispevka je opisati posamezna podro čja sistemskega zdravljenja raka in novosti na podro čju obvladovanja neželenih u činkov. 101 Hormonsko zdravljenje in novosti pri obvladovanju neželenih u činkov Hormonsko zdravljenje je ena od najstarejših oblik zdravljenja raka. Hormon- sko zdravljenje se uporablja pri hormonsko odvisnem raku dojk, raku prostate in redko tudi drugih rakih (rak telesa maternice, rak jaj čnikov) ter pri karcino- idnem sindromu (Graši č Kuhar, 2009). Hormonsko zdravljenje je pomemben del zdravljenja hormonsko odvisnih ra- kov, kot so npr. rak dojk, prostate, endometrija. Neželeni u činki hormonskega zdravljenja so v primerjavi z akutnimi neželenimi u činki citostatikov nava- dno razmeroma blagi, vsekakor pa ne zanemarljivi. Hormonsko zdravljenje je u činkovito le pri hormonsko odvisnih rakih, to so tisti, ki za svojo rast in razvoj potrebujejo steroidne hormone (estrogen, progesteron, androgen). Ti so izraženi pri 60 do 80 % bolnic z rakom dojk, hormonsko zdravljenje raka pa se uporablja tudi pri raku prostate, redkeje pa pri raku telesa maternice, raku jaj č- nikov in pri karcinoidnem sindromu. Pri ve čini bolnikov se z leti hormonsko odvisni rak spremeni v hormonsko neodvisnega. Namen hormonskega zdra- vljenja je čim bolj zmanjšati raven ženskih in moških spolnih hormonov ali prepre čiti njihovo vezavo na receptorje v rakavih celicah (Pajk, 2009). Najpogostejši neželeni u činek hormonskih zdravil pri raku dojk so vro činski oblivi, ki ga tudi v praksi omenja ve čina žensk. Ravno ti so najizrazitejši in najbolj mote či na za četku jemanja hormonskih zdravil (pogosto se kažejo kot nočno potenje). Kasneje se omenjeni neželeni u činek omili in za ženske ni ve č tako mote č. Žal ustreznih zdravil za obvladovanje in zdravljenje ve čine omenjenih u činkov zgodnje menopavze ni, je pa pomembno, da se z vsako bolnico pogovorimo o težavah, ji svetujemo osvežujo č tuš in lahka obla čila za bolj miren spanec (Mavri č, 2009). Obstajajo tudi alternativni na čini zdravljenja vro činskih oblivov. Ena od ugo- tovitev raziskave, ki so jo opravili v bolnišnici za zdravljenje raka v južni An- gliji, je, da je akupunktura lahko na čin obvladovanja no čnega potenja brez zdravil. Študija je pokazala, da bi lahko s tradicionalno akupunkturo zmanj- šali vro činske oblive ter izboljšali telesno in čustveno po čutje (Jackson, et al., 2010). 102 Pogost je tudi vpliv na vaginalno sluznico (suha nožnica), pri čimer so danes na voljo lubrikanti in z njihovo uporabo lahko omilimo ta neželeni u činek (Mavri č, 2009). Med poznimi neželenimi u činki je zvišana ogroženost za rak endometrija, zato danes bolnice prihajajo na redne ginekološke kontrole, z vaginalnimi ultrazvo- ki in lahko tudi z biopsijo endometrija. Pri razsejanem raku dojk je možnost pojava t. i. reakcije “fl are” na hormonsko zdravljenje, ki se izraža kot kostna bole čina, vaginalna krvavitev, in možno tudi kot hiperkalcemija. Neželeni u činki hormonskega zdravljenja lahko povzro čajo miši čno-sklepne bole čine, občutek jutranje okorelosti ter vplivajo na zmanjšanje kostne gostote, saj se zlasti pri bolnicah z osteopenijo pove ča tveganje za osteoporozo in zlom ko- sti. Novost na podro čju obvladovanja neželenih u činkov je stalno spremljanje kostne gostote. Pri osteopeniji zdravnik uvede zdravljenje s kalcijem, pri oste- oporozi pa predpiše jemanje bisfosfonatov. V poštev pride tudi oralna upora- ba vitamina D. Ob jemanju hormonskih zdravil je potrebna tudi redna fi zi čna aktivnost, kajti ve čina bolnikov se zaradi omenjenih neželenih u činkov ne želi oziroma ne more gibati (Pajk, 2009). Hormonsko zdravljenje ima še druge spremljajo če neželene u činke, kot so depresivna stanja, zmanjšan libido in spolna nemo č pri moških, zadrževanje teko čine v telesu, izpuš čaj na mestu injiciranja, ginekomastija, ki jo prepre ču- jemo z obsevanjem dojk pred zdravljenjem. Če neželeni u činek lahko povzro či nadaljnje zaplete in je korist zdravljenja majhna, se lahko zdravnik odlo či za prekinitev zdravljenja. Če je možno, zdravilo zamenjajo z drugim, ki ima za bolnika morda manj neželenih u činkov (Graši č Kuhar, 2009). Pomembno je, da medicinska sestra neželene u činke hormonskih zdravil po- zna, jih pravilno oceni in ovrednoti. Vloga medicinske sestre pri obvladovanju neželenih u činkov hormonskega zdravljenja je danes predvsem pri poslušanju in pogovoru z bolnikom, ki pa mora biti jasen in natan čen, da nas bolnik razu- me (Mavri č, 2009). 103 Citostatsko zdravljenje raka in novosti pri obvladovanju neželenih u činkov Za četki kemoterapije sodijo v 40. leta 20. stoletja, ko so odkrili prve citostati- ke. Osnovni princip kemoterapije je uni čevanje rakastih celic s kemi čno snov- jo in s tem zdravljenje bolnika z rakom. Cilj kemoterapije je čim bolj selektiv- no uni čenje rakastih celic in čim manjše uni čevanje zdravih celic, vendar pa se vplivu na zdrave celice ne moremo povsem izogniti (Ocvirk, 2009). Citostatsko zdravljenje je najpogostejši in še vedno naju činkovitejši na čin sistemskega zdravljenja raka. Danes poznamo že ve č kot petdeset razli čnih citostatikov za zdravljenje razli čnih vrst raka. Neželeni u činki zdravljenja s citostatiki so posledica u činka na zdrave celice, ki jih kemoterapija prav tako prizadene (Pajk, 2009). Po mehanizmu delovanja razvrš čamo citostatike v ve č skupin. V vsaki sku- pini je ve č, praviloma sorodnih citostatikov s podobnim mehanizmom delo- vanja. Prihajajo vedno novi citostatiki, katerih prednost je po navadi v manjši toksi čnosti. Tako so novejši citostatiki iz skupine antraciklinov ali derivatov platine manj toksi čni in enako u činkoviti. V zadnjem desetletju so prišli v uporabo tudi novi, u činkoviti citostatiki, kot so zaviralci topoizomeraz, ta- ksani in še drugi. U činkoviti so tudi pri tistih vrstah raka, za katere do sedaj nismo imeli na voljo u činkovitih sistemskih zdravil (Zakotnik, et al., 2007). Neželeni u činki pri zdravljenju s citostatiki so posledica toksi čnega delova- nja citostatikov ne le na maligne celice, ampak tudi na hitro dele če se celice zdravih tkiv. Poleg splošnih u činkov na zdrava tkiva imajo citostatiki tudi specifi čen u činek na dolo čene organe, ki se kaže v obliki takojšnjih ali po- znih zapletov zdravljenja (Pajk, 2009). Dejavniki, ki vplivajo na neželene u činke zdravljenja s citostatiki, so: vrsta in odmerek citostatika, farmakokinetka in farmakodinamika citostatika ter interakcije citostatika z drugimi zdravili, lastnosti bolnika in bolezni, kot so razširjenost bolezni, spremljajo če bolezni bolnika, starost bolnika, stanje zmogljivosti bolnika in tudi vpliv so časnega obsevanja bolnika (Borštnar, 2009). 104 Na obvladovanje neželenih u činkov sistemskega zdravljenja ima medicinska sestra s svojim strokovnim delovanjem velik vpliv. Strokovna zdravstvena nega onkološkega bolnika, ki prejema sistemsko zdravljenje, bistveno vpli- va na kakovost življenja bolnika med zdravljenjem in po njem. Informira- nje bolnika o bolezni in izbranim na činom zdravljenja je dolžnost zdrav- nika. Medicinska sestra mora bolnika informirati o preventivnih ukrepih za obvladovanje oz. omilitev neželenih u činkov, ki jih povzro ča sistemsko zdravljenje rakave bolezni. Prav tako mora medicinska sestra bolnika spod- bujati pri izvajanju preventivnih ukrepov in ocenjevati njihovo u činkovitost. Velja pravilo, da je informiranost bolnika klju čna za njegovo aktivno so- delovanje. Informacije moramo podajati razumljivo, na bolnikovo željo jih tudi ve čkrat ponovimo. Priporo čeno je postopno podajanje informacij glede na bolnikovo stanje in njegove zmožnosti dojemanja. Velikokrat bolniki do- lo čenemu neželenemu u činku (npr. stomatitisu) ne pripisujejo takšnega po- mena, kot bi želeli mi, in pogosto šele neželeni u činki bolnika prepri čajo, da imajo preventivni ukrepi pomembno vlogo (Skela Savi č, 2002). Ker predstave o raku, ki so danes prisotne, po nepotrebnem še dodatno obremenjujejo bolnike, ki se soo čajo z diagnozo raka, bi bilo treba z dobro usmerjenimi kampanjami razbliniti nekatere negativne mite. Trenutno je ve- čina kampanj, povezanih z rakom, usmerjena v preventivo in opozarjanje na zdrav življenjski slog. To je vsekakor smotrno, a bi bilo treba sporo čila uravnotežiti tudi z ozaveš čanjem o bolezni in napredkih v zdravljenju ter tako poskušati nekoliko nevtralizirati izrazito zastrašujo čo podobo, ki jo ima bolezen. Promocija zdravja z napotki in priporo čili proti raku bolezni ne bo izkoreninila. Pravzaprav ustvarja nov mit, da obstaja “recept proti raku” (Žagar, 2015). V časih je bilo zdravljenje s kemoterapijo napornejše in bolniki so imeli veli- ko ve č neželenih u činkov kot danes. S podpornimi zdravili danes veliko bo- lje ublažimo neželene u činke kemoterapije, prav tako pa se tudi u činkovitost zdravil izboljšuje (Pajk, 2009). Zelo pomembno je, da bolniki dobijo natan čne in to čne informacije, ne samo o sami bolezni, ampak tudi o poteku zdravljenja, neželenih u činkih, 105 predvsem pa, kako se lahko z njimi spopadajo in kam se lahko obrnejo po pomo č. Ustrezne informacije so klju čen element, ki lahko pripomore, da bol- niki med zdravljenjem ohranjajo ob čutek nadzora, ki je pomemben pri bolj pozitivnemu doživljanju zdravljenja. Medicinska sestra mora poleg strokov- nosti in primernosti posameznih informacij upoštevati tudi verbalno in ne- verbalno komunikacijo bolnika. Predvsem je pomembno, da bolnika pou či in seznani s tistimi neželenimi u činki, ki jih povzro čajo citostatiki v njegovem zdravljenju (Bernot, et al., 2009). Neželene u činke kemoterapije delimo tudi glede na to, na katere organske sisteme vplivajo. Za vsak citostatik mora medicinska sestra poznati njegovo delovanje, neželene u činke, kako jih obvladujemo in zdravimo. Zaradi delovanja citostatika na kostni mozeg nastanejo okvare v dozorevanju krvnih celic, ki nastanejo iz mati čnih celic v kostnem mozgu, kar imenuje- mo mielosupresija. Febrilna nevtropenija je urgentno stanje zaradi mogo čih zapletov okužbe. Bolniki v takšnem septi čnem stanju potrebujejo zdravni- ško pomoč ter empiri čno širokospektralno antibioti čno zdravljenje, usmer- jeno proti najverjetnejšim povzro čiteljem okužbe. Za obvladovanja febrilne nevtropenije, če je ogroženost za nastanek te ve č kot 20-%, lahko bolniku zdravnik onkolog ob naslednjih ciklih citostati čnega zdravljenja predpiše še zdravljenje z rastnimi faktorji za zve čanje števila belih krvni čk. Redkeje je prizadeto dozorevanje rde čih krvni čk, kar lahko vodi do slabokrvnosti. V ča- sih je potrebno zdravljenje s transfuzijo krvi ali zdravljenje z injekcijami rastnega faktorja, ki pove ča nastajanje rde čih krvni čk. Še redkeje je moteno dozorevanje krvnih ploš čic (trombocitov), kar lahko vodi do pove čane na- gnjenosti h krvavitvam (Borštnar, 2009). Pomembno je, da medicinska sestra bolnika zdravstveno vzgoji, nadzoruje in spremlja. Poznati mora stopnje nevtropenije in tveganje za okužbo ter iz- vajati splošne ukrepe, ki so potrebni pri bolniku z nevtropenijo in so usmer- jeni k zmanjšanju nastanka okužb. Pri trombocitopeniji bolnika pou čimo o možnosti pojava neželenega u činka padca trombocitov. Razložimo mu, da trombociti pomagajo pri strjevanju krvi in zaustavljanju krvavitev. Bolniku svetujemo, da po odpustu iz bolnišnice vodi dnevnik o pojavu krvavitev ali podplutb in ob pojavu glede na stopnjo opisane nujnosti o tem obvesti oseb- 106 nega zdravnika. Pri anemiji pa je pomembno, da bolnika pou čimo, da ob znakih prekomerne utrujenosti, vrtoglavice, zaspanosti obiš če svojega oseb- nega zdravnika (Bernot, et al., 2009) Pogost neželeni u činek kemoterapije je tudi vnetje ustne sluznice. Medicin- ska sestra ima pomembno vlogo pri obvladovanju stomatitisa pri bolniku. Pred pri četkom zdravljenja s kemoterapijo bolnika pou či o preventivnih ukrepih, razloži mu neželene u činke na ustno sluznico, seznani ga z de- javniki tveganja, ki še dodatno povzro čajo poškodbe ustne sluznice, ter ga opozori, da naj vsako spremembo sporo či medicinski sestri ali zdravniku. Pou čimo ga, da je najbolj priporo čljivo izpiranje ust z žajbljevim čajem ali s pripravljenimi raztopinami za izpiranje ust. Če se v ustih pojavijo razjede, je v časih potrebno lokalno zdravljenje z izdelki, ki vsebujejo antimikrobne in protiglivi čne sestavine, le redko pa je potrebno sistemsko zdravljenje z antibiotikom (Borštnar, et al., 2015). Ve čina bolnikov kot najpogostejši razlog strahu pred pri četkom zdravljenja s kemoterapijo navaja strah pred bruhanjem in slabostjo. Ta strah je danes odve č, saj se je z uvedbo novih, u činkovitejših zdravil za prepre čevanje in zdravljenje slabosti bistveno izboljšala kakovost življenja bolnika, ki se zdravi s citostatiki. Izbira antiemetika je odvisna od vrste sheme predpisa- ne kemoterapije ter od nagnjenosti posameznega bolnika k slabosti oziroma bruhanju. Danes skoraj ne sre čujemo ve č bolnikov, ki bi neustavljivo bruhali (Borštnar, 2009). Za obvladovanje neželenega u činka slabosti oziroma bruhanja svetujemo bolnikom, da redno jemljejo antiemeti čna zdravila tudi takrat, ko jim ni sla- bo in ko ne bruhajo. Svetujemo jim, naj se izogibajo uživanju ocvrte, mastne, za činjene in zelo sladke hrane ter hrane z mo čnim vonjem. Naj izvajajo vaje za sproščanje, globoko dihanje ali meditacijo, ko jim je slabo. Uživajo naj hrano, ki ne obremenjuje želodec, in pijejo teko čino po požirkih preko dneva (Bernot, et al., 2009). Izguba las (alopecija) je najpogostejši neželeni u činek, ki nastane zaradi de- lovanja zdravil za zdravljenje raka na hitro dele če se celice lasnega folikla. 107 Izguba las se za čne dva do tri tedne po za četku zdravljenja s kemoterapijo. Ne poznamo na čina, ki bi prepre čil popolno izpadanje las, poznamo pa na- čine, ki lahko upo časnijo izpadanje las, in sicer z ohlajanjem lasiš ča (ledena kapa). Uspeh hlajenja lasiš ča pri obvladovanju ali zmanjševanju alopecije pri bolniku je glede na kemoterapije zelo spremenljiv. Rezultat ohranjanja las je pogosto nepredvidljiv in je odvisen od razli čnih dejavnikov. Na Nizozem- skem so izvedli strukturirano raziskavo s pregledom literature, objavljene od leta 1970 do februarja 2012, o izdelkih, ki vplivajo na u činkovitost hlajenja lasiš ča za obvladovanje odpadanja las. Ugotovili so, da je u činkovitost hlaje- nja lasiš ča za ohranitev las odvisna od odmerka in vrste kemoterapije, z manj ugodnimi rezultati pri višjih odmerkih, pri čemer se kaže, da je temperatura pomemben dejavnik. Razli čne študije kažejo, da je za ohranitev las potrebna podkožna temperatura lasiš ča pod 22 °C. Vendar moramo poudariti, da bol- nikom z razširjenim rakom ne priporo čamo ohlajanja lasiš ča, ker zmanjša dotok citostatika tudi v predele lasiš ča (Manon, et al., 2012). Nekateri citostatiki in tudi tar čna zdravila lahko povzro čijo pordelost dlani in stopal, ki jo lahko spremljata tudi peko ča bole čina in otekanje kože na dlaneh ter podplatih, redko se pojavijo celo mehurji in razpoke, pogosteje pa luščenje. Pojavi se lahko v prvih 24 urah po prejetju zdravila, pogosteje pa čez dva do tri tedne po prejetju zdravila, neredko šele po drugem ali tretjem ciklusu zdravljenja. Bolnika opozorimo na takšen možen neželeni u činek zdravil in mu svetujemo skrbno nego dlani in stopal, vsak dan vsaj trikrat. U činkovita so vlažilna mazila in krema, ki vsebuje se čnino (ureo). Ob poja- vu mo čnejše rde čine jim svetujemo, naj kožo mažejo še pogosteje. Pomagajo tudi hladne kopeli in primerna udobna obutev (Borštnar et al., 2015). Ta r čna zdravila in imunoterapija ter novosti na podro čju obvladovanja neželenih u činkov Do nedavnega sta temelj sistemskega zdravljenja raka predstavljali kemote- rapija in hormonsko zdravljenje. V zadnjih letih pa so v onkologiji na voljo tudi tar čna zdravila, ki so bodisi monoklonska protitelesa ali majhne mole- kule. Monoklonska protitelesa pridobivajo s pomo čjo zapletenih biotehnolo- ških postopkov, majhne molekule pa s kemi čno sintezo (Šeruga, 2015). 108 Najpogostejši neželeni u činki zaviralcev tirozin kinaz, ki so peroralna zdra- vila in jih bolniki jemljejo doma vsak dan ve č tednov, pa so edemi, slabost, stomatitis, driska, miši čni krči, izpuščaj po koži, blaga mielosupresija. Za- viralci kinaz se presnavljajo v jetrih in lahko vplivajo na njihovo delovanje (Jezeršek Novaković & Pajk, 2009). Za varno in u činkovito tar čno zdravljenje potrebujejo medicinske sestre zna- nje in ustrezne spretnosti. Medicinska sestra mora poznati zdravila, ki jih bolnik prejema. Mora se seznaniti z bistvenimi farmakološkimi lastnostmi zdravil, preden pristopi k izvajanju zdravljenja z zdravili ali u čenju bolnika za samostojno jemanje zdravil. V fazi ocenjevanja medicinska sestra ugota- vlja, katero zdravilo je predpisano, zakaj je predpisano in kako ga dajemo (Rašković Malnaršič, 2003). Medicinska sestra mora poznati neželene u činke posameznih tar čnih zdravil, kako pravilno odreagirati ob takojšnji alergi čni reakciji na zdravilo, kot tudi poznati poznejše neželene u činke dolo čenega tar čnega zdravil. Medicinska sestra mora biti usposobljena za ustrezno pripravo tar čnega zdravila ( če tega ne opravlja bolnišni čna lekarna) in ga na ustrezen na čin znati tudi aplicirati (Bernot, 2006). Pri zdravljenju s tar čnimi zdravili ima pomembno vlogo zdravstvenovzgojno delovanje medicinskih sester. Namen je seznaniti bolnika z na činom in po- gostostjo jemanja tar čnih zdravil, z neželenimi u činki in njihovim prepozna- vanjem, z obvladovanjem neželenih u činkov, o skrbi za boljše po čutje med zdravljenjem. Neželeni u činki tar čnih zdravil so odvisni tudi od vrste tar čnih zdravil in prisotnosti tar č v normalnih tkivih (Tominc, 2015). Sestavni del na črtovanja tar čnega zdravljenja je u čenje bolnika in svojcev o predpisanih zdravilih. Medicinske sestre imajo pri tem pomembno vlogo. Učenje je odvisno od predpisanega zdravila in od potreb bolnika. Bolniki imajo razli čne potrebe po u čenju, kar terja razli čne pristope s strani medicin- ske sestre. Cilj u čenja je, da bolnik pozna naziv zdravila, razume namen da- janja, na čin dajanja, pri čakovane rezultate in možne neželene u činke. Dobro razumevanje omogo ča varno in u činkovito samostojno jemanje zdravila in 109 spremljanje možnih neželenih reakcij na zdravilo. Bolnika, ki bo zdravilo je- mal doma, medicinska sestra pou či, kako naj jemlje zdravilo, kako pogosto, kako dolgo, kako naj shranjuje zdravilo in kaj naj naredi, če izpusti kakšen odmerek zdravila. Poleg tega bolnika seznani z možnimi interakcijami zdra- vila z drugimi zdravili ali s hrano (Raškovi ć Malnarši č, 2003). Imunsko zdravljenje raka je najnovejši in doslej še najmanj uporabljan na čin sistemskega zdravljenja raka. Obstajajo razli čni, obetavni na čini imunskega zdravljenja raka, ki pa so ve činoma še v fazi raziskav. Imunoterapijo s citoki- ni, interferoni in/ali interlevkini uporabljamo danes le pri nekaterih bolnikih s tistimi vrstami raka, ki so za citostati čno zdravljenje neob čutljivi, kot sta rak ledvic in maligni melanom. Medicinska sestra mora poznati neželene učinke imunskega zdravljenja, kot so porast telesne temperature ter splošno slabo po čutje nekaj ur po aplikaciji zdravila. Pogoste so tudi spremembe bar- ve kože in izpuš čaji. Pojavijo se lahko tudi alergi čne reakcije, okvare ustne sluznice in sluznice prebavnega trakta (Pajk, 2009). RAZPRA V A V onkološki zdravstveni negi se medicinska sestra in zdravnik skupaj do- govarjata in odlo čata o prilagoditvi zdravil za sistemsko zdravljenje glede na psihofi zi čno stanje bolnika. Medicinska sestra in zdravnik tudi skupaj sodelujeta pri premagovanju in obvladovanju neželenih u činkov sistemske- ga zdravljenja. Napredek na podro čju zdravljenja raka je izziv tudi za zdra- vstveno nego, saj od onkoloških medicinskih sester zahteva pridobivanje specialnih znanj. Stopnja negotovosti in tesnobe se lahko pove ča, če bolniki pri zdravljenju raka doživljajo nepri čakovane neželene u činke med samim zdravljenjem. Presečna študija, ki je bila izvedena v splošni bolnišnici v Tajvanu, kaže, da učinkovitost zdravstvene vzgoje zmanjšuje negotovosti, tesnobo ter zvišuje samopomo č pri bolnikih z rakom. Bolnike so razdelili v dve skupini. Prva skupina ni bila deležna zdravstvene vzgoje, v drugi skupini bolnikov pa so medicinske sestre izvajale zdravstveno vzgojo za bolnike. Rezultati so po- kazali, da lahko zdravstvena vzgoja s strukturiranimi navodili medicinskih 110 sester zmanjša negotovost in zvišuje raven samooskrbe in nadzora bolnikov nad njihovo boleznijo ter zdravljenjem. Zdravstvena vzgoja lahko zmanjša negotovost bolnika in njegovih bližnjih v zvezi z boleznijo in obvladova- njem neželenih u činkov sistemskega zdravljenja (Lien, et al., 2010). ZAKLJU ČEK Strokovni pristop obravnave celotnega zdravstvenega tima pripomore k laž- jemu obvladovanju neželenih u činkov. Bolnik, ki bo dobro pou čen in sezna- njen s svojo boleznijo in z možnimi neželenimi u činki zdravil, bo imel med zdravljenjem manj zapletov, zdravljenje bo lažje prenašal, kakovost življenja ter okrevanje bolnika bosta precej izboljšana. Zaradi kratkih hospitalizacij in velikega števila ambulantnih obravnav je v delovnem procesu zelo malo časa namenjenega zdravstveni vzgoji bolnika, razlagi o neželenih u činkih sistemskega zdravljenja in njihovem obvladova- nju. V ta namen imamo zato pripravljeno pisno literaturo, ki nam je v pomo č pri pou čevanju bolnikov o obvladovanju neželenih u činkov sistemskega zdravljenja. Glede na gospodarsko rast, širjenje populacije, tehnološki napredek in še druge dejavnike, ki bodo v prihodnosti zaznamovali zdravstveni sistem, lah- ko predvidevamo, da bodo potrebne spremembe ustaljenih na činov dela in izvajanja zdravstvenovzgojnega dela. Kakšne bodo te spremembe, pa bodo v prvi vrsti narekovali bolniki in njihove potrebe. LITERA TURA Bernot, M., Lokar, K., Hribernik, S., Horvat, M., Lokajner, G., Mlakar Mestnik, D., et al., 2009. Zdravstvena nega pri neželenih u činkih zdravljenja raka s citostatiki. In: Kotnik, M., Duratovi ć, A., Lokar, K., Bernot, M., eds. Kaj mora medicinska sestra vedetio sistemskem zdravljenju raka in zdravstveni negi?. Ljubljana: Onkološki in- štitut Ljubljana: pp. 35-63. Bernot, M., 2006. Zdravstvena nega bolnika na sistemskem zdravljenju ob odpustu 111 iz bolnišnice in pri ambulantni obravnavi. In: Logonder, M.M., Lokar, K., Skela Savi č, B., eds. Med bolnišnico in domom: izziv medicinski sestri za kontinuira- no onkološko zdravstveno nego. Rogla: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 46-53. Borštnar, S. 2009. Neželeni u činki sistemskega zdravljenja. In: Kotnik, M., Durato- vi ć, A., Lokar, K., Bernot, M., eds. Kaj mora medicinska sestra vedeti o sistemskem zdravljenju raka in zdravstveni negi?. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana: pp. 27-30. Borštnar, S., Bernot, M., Horvat, M., Jezeršek Novakovi ć, B., et al., 2015. Napotki za premagovanje neželenih u činkov sistemskega zdravljenja raka? 2. izdaja. Lju- bljana: Onkološki inštitut. Graši č Kuhar, C., 2009. Neželeni u činki hormonskega in biološkega zdravljenja. In: Kotnik, M., Duratovi ć, A., Lokar, K., Bernot, M., eds. Kaj mora medicinska sestra vedeti o sistemskem zdravljenju raka in zdravstveni negi? Ljubljana: Onkološki In- štitut Ljubljana: pp. 64-71. Jackson, L., Young, T., Robinson, N., McCourt, C., Maher, EJ., 2010. Using traditi- onal acupuncture for breast cancer-related hot fl ashes and night sweats. Journal Of Alternative And Complementary Medicine (New York, N.Y .) pp. 1047-57. Jezeršek Novakovi ć, B. ˛& Pajk, B., 2009. Sistemsko zdravljenje raka. In.: Novakovi ć, S., Ho čevar, M., et al. Onkologija: raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. Ljublja- na: Mladinska knjiga: pp. 156-83. Lien, C., Chen, S., Tsai, P ., Chen, K., Hsieh, Y ., Liang, L., 2010. Effectiveness of nursing instruction in reducing uncertainty, anxiety and self-care in breast cancer women under- going initial chemotherapy. The Journal Of Nursing; V ol. 57 (6), pp. 51-60. Manon, M. C., Smorenburg, H., V an Den Hurk, J. G., Nortier, W. R., 2012. Factors Infl u- 112 encing the Effectiveness of Scalp Cooling in the Prevention of Chemotherapy-Induced Alopecia. Acta Oncologica, pp. 497-504. Mavri č, Z., 2009. Zdravstvena nega pri neželenih u činkih biološkega in hormonskega zdravljenja. In: Kotnik, M., Duratovi ć, A., Lokar, K, Bernot, M., eds. Kaj mora medicin- ska sestra vedetio sistemskem zdravljenju raka in zdravstveni negi?. Ljubljana: Onkolo- ški inštitut Ljubljana: pp. 72-77. Ocvirk, J., 2009. Osnove sistemskega zdravljenja raka. In: Kotnik, M., Duratovi ć, A., Lokar, K., Bernot, M., eds. Kaj mora medicinska sestra vedeti o sistemskem zdravljenju raka in zdravstveni negi?. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana: pp. 9-15. Pajk, B., 2009. Neželeni u činki sistemskega zdravljenja in podporno zdravljenje. In.: Novakovi ć, S., Ho čevar, M., Strojan, P., Žgajnar, J., et al. Onkologija. Ljubljana: Mla- dinska knjiga: pp. 172-181. Raškovi ć Malnarši č, R., 2003. Vloga medicinske sestre pri izvajanju medikamentozne terapije. Obzor Zdr N. 37 (3): pp. 229-232. Skela Savi č, B., 2002. Vloga in pomen informiranja bolnikov z rakom. In: Štabuc, B., Primic-Žakelj, M., Bergant, O., Zdešar, A., Fras, A.P ., eds. Dolžnosti in pravice v zvezi z zdravjem - pravice bolnikov z rakom / X. seminar „In memoriam dr. Dušana Reje“. Lju- bljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku; Onkološki inštitut Ljubljana; Inštitut za varovanje zdravja R Slovenije, pp. 51-65. Šeruga, B., 2015. Vrste onkoloških tar čnih zdravil, In: Marin ček Gari ć, G. ed.. Tar č- na zdravila – Trendi in novosti. 42. Strokovni seminar, Zre če 10. in 11. april 2015. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev, babic in zdra- vstvenih tehnikov Slovenije, pp. 15- 24. Tominc, I., 2015. Neželeni u činki zdravljenja s tar čnimi zdravili. In: Marin ček Gari ć G, ed. Trendi in novosti. 42. Strokovni seminar, Zre če 10. in 11. april 2015. Ljublja- na: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Onkologiji pri Zbornici 113 zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev, babic in zdravstvenih teh- nikov Slovenije, pp. 77-84. Zakotnik, B., Borštnar, S., Čufer, T., Skela Savi č, B., Pajk, B., 2007. Napotki za pre- magovanje neželenih u činkov sistemskega zdravljenja raka. Ljubljana: Onkološki inštitut. Žagar, B., 2015. Podobe raka.Anthropos 1-2 (237-238). Ljubljana: pp. 186-206.