Boj slovenskega učitelja za pripadajočo mu petletnino. iii. Siučaj učitelja Ferluge. Dne 7. marca 1897 je gosp. učitelju Štefanu Ferluga na Opčinah dospel tretji petletni povišek ter je isti uložil že dne 5. maja 1897 prošnjo, da se mu ta dospeli petletni povišek v znesku letnih 80 gld. prizna in likvidira. Delegacija mu je z odlokom od 11. maja 1898, torej po več nego enem letu, zavrnila to prošnjo brez vsakega razloga. Proti temu se je g. Ferluga pritožil na mestni svet, ki pa je to pritožbo odbil, s priprosto motivacijo, da je ukrep delegacije opravičen z obzirom na Ferlugovo vedenje v nacijonalno-političnem obziru. Da se v pravi luči pokaže postopanje teh dveh slavnih zastopov, omenjamo naslednje: Proti g.Ferlugi se ni nikoli vršila nobenadisciplinarna preiskava, vkljub temu, da je on sam zahteval to, izvedši, da se mu hoče odrekati kvinkvenij, in da je v dotični seji mestnega sveta referent dr. Josip Luzzato sam predlagal, da se najprej uvede natančna preiskava o vedenju g. Ferluge in na podlagi tega še le presodi, ali mu je priznati petletni povišek ali ne, mestni svet pa je ta predlog odklonil in je brez vsake preiskave potrdil odločbo dolegacije, a da si ni nikdo in nikoli upal trditi, kako nepravilno dejanje od strani g. Ferluge, temveč so vsi referenti vedno priznavali, da je g. Ferluga uzoren učitelj in je isti glede svojega službovanja od vseh strani vedno vdobival le priznalne dekrete. Proti temu sklepu, ki mu je bil dostavljen marca meseca 1899, je g Ferluga po odvetniku dr. Gregorin-u uložil pritožbo na upravno sodišče radi kršenja zakona in se je dne 8. m. m. vršila razprava, na kateri je g. Ferlugo zastopal gosp. dr. Tavčar. Občina tržaška je prigovarjala nekompetenco upravnega sodišča iz dveh razlogov in sicer: Prvi razlog je bil, da v Trstu nimamo šolskega zakona, da so učiteljske plače regulirane po sklepu mestnega sveta od dne 14. julija 1871, ki ni bil odobren od državne oblasti, da torej pravice učiteljev, izhajajoče iz tega sklepa, imajo značaj zasebnih pravic, da torej mestni svet tržaški ni mogel kršiti nobenega zakona, ker v tem obziru nobeden zakon ne obstoji. Drugi razlog, na katerega se naslanja občina tržaška za nekompetenco upravnega sodišča, je ta, da se dotično določilo glasi, da pravico petletnega poviška imajo definitivni in vredni uČitelji (maestri meritevoli), da spada torej v slobodno presojo dotične šolske oblasti, kdo da je po njenem menenju »vreden« (meritevole). Upravno sodišče pa je spoznalo, da je občina trž. kršila državni šolski zakon od 14/5 1. 69, ki ustanavlja okvir za dotične deželne zakone in po katerem je učiteljem osigurana pravica do dostojnega zakonitega plačila, in da ima pravico do kvinkvenija vsaki učitelj, kateri ni kaj zakrivil, s čemer bi postal nevreden; da pa g. Ferluga z ničemer ni zapravil te svoje pravice, ker ni dokazano nikako dejanje proti njegovim službenim dolžnostim ali proti ugledu učiteljskega stanu, ker splohnibilnikoli v disc i pli n ar ni preiskavi in ker napadana odločba sploh takega nepravilnega dejanja niti ne trdi in ne more trditi. Upravno sodišČe je obsodilo torej tržaško občino, da mora priznati in plačevati g. Ferlugi zahtevani petletni povišek. Ta siučaj kaže zopet v svitli luči nezaslišano postopanje naše delegacije in našega mestnega sveta, ki sta uzornemu učitelju, očetu sedmih otrok, poštenemu državljanu hotela vzkratiti letnih 80 gld. le radi tega, ker nihotel zatajiti zvestobe do svojega rodu! Toda pokazalo se je, da ti zastopi — hvala Bogu! — niso še vsemogočni, — ampak, da tudi za njih velja včasih — zakon. Po »Edinosti".