Nekatere značilnosti reforme vzgoje in izobraževanja Reforma vzgoje tn izobrazevanja ima^ izhotii&ča v konceptu perma-nentnega izobraievanja delovnega človeka za njegovo samoupravrto družbeno nalogo in proizvodne funkcije. Zato ob izobraievenju za delo (ki predstavlja celoten kom-pfeks izobrazevanja pred vključitvj-10 v opravijanje opravtl m nalog v zdruzenem delu) rn ob izobrazeva-nju ob delu (ofa rednem opravfjanju delovnih nalog tudi usposablja) po-stavtjamo v ospredje zlasti izobra-ževanje iz dela. ki naj poteka v skla-du z interesi posameznikov, pro-grami razvoja organizacij združe-nega dela ter družbenimi razvojm-mi potrebami V takih okvirih je naslajai tudi, zakonski zapts usmerjenega izo-. brazevanja. Predstavljal naj bi vse-binsko nadaljevanje zakona o osnovni Soli in uveljavljal tudi dolo-čita zakona o svobodni menjavi na področju vzgoje in izobraievanja. Ko razmiSljamo o vzgoji in izo-braievanju v usmerjenem sistemu pogosto pozabljama na izreden pomen osnovne 5oie, ki ob vedno vefijem vraSdanju v življenje in de-javnosti v krajevm skupnosti daje iolajočim pornembne razsežnosli nadaljnjega razvoja. Oblika celo-dnevne osnovne So\e predstavlja neposredno podiago usmerjenega izobraževanja, katera po eni stram krept marksislično zasnovanost m omogoča pateto pedagoikih pnje-mov, hkrati pa ob krepitvi poiite-hntčnih znan) daje mladini izhodi-S4a za taije razumevanje proizvo-dnlh odnosov. Kreprtev osnov-nofiolskih znanj bo omogočala uspeino vključevanje mladiti v usmerjeno nobralevanje. Pedago-&kt delavci v osnovnih Solah bodo morali dati poudarek na mdividua-lizacijo in specifikacijo v delu 3 So-lajodfmi, Poklicno usmerjanje je velika. trajna in sisiematitna naloga lako pedagoSkih kot strokovnih delav-cev v Solsivu In strokovnlh usta-(KMhi PokHcno uMnsffM^s pa bo U3pe4no te ob lesnem sodolovanju z organlzs-ijamt zdruzenega deia m ustrezmmi službami v njem. Usmerjeno izobrazevanje zajema celoten sistem izobraievanja \n vse vTste izobrazevanja. Del usmerjenega izobraievanja predstavtjajo tudi programi sred-njega izobrazevanja. Predlog zako-na opredeljuje Iri program« in st-cer- • proflram m prtdobttov izo-brub« all irednjl pfogrim (hi bo VHbovil zaokroženo sptoino In ¦trokovno t«or«ULno tiobrazbo t»r prsktlčno znan}« In bo z*QOtavl|al tpoiobnoitl In tpretnotti z« z«6»-l«k dela - tra)al bo od 2 do 4 l«l); to so pfognml Wv*ih glmnazl) aH •r»dn)lh tol aH programi nadgrad- • program » lxpopoln)*van}« (bo omogočal razflr)an|«, pogteb-i«n|« poumunlh Mitavfn prt-dobit«n« Uobrub« kot tudi r«vf-)ai4« spratnoati in ¦posobnoatl v okvfru ta prtdobl)«n« tacobrub«), • to m programi blvtlh delovod-skth tol all skrajianl prograinl (bo> do krajil - 2 l*tnl - in boffo omogtf. L«ll prtdobivanf« pos«m«znlh •trokovnih znan| 1«f razvtiaH «po-sobnost In »prvtnoatj za oprav-Mn|* dotočenih d*l In natog v pro-bnrodnsm dolu. V tlsdnjl program •• bodo vključevall tudl mladi z napopolno oanovno iolo). RajtNka m*d progrcmi »rsdnfega izofara-famniB bi skra|ianlmi programf \m le v zahtevnotU In tra^nju Innev kvailtell vaebln«- Solajoče pa 6aka prav pri odto-Canjii za usmeritev odgovorna fia-loga. Odločfti se bodo morali za usmerttev znotraj katere bodo do-segli* rezultate na različnih stop-njah, kar bo predvsem advisno od njihovth uspehov v vzgojno-Jzobra-zevafnem procesu. V zakonskem tekstu je poudarjen pomen nadaljevalnega npita. kot sploSnega pogoja nadaljevanja w visoko izobfaževanje Dejansko bo opravljata institucija nadaljevalne-ga izprta selektivno vlogo tn omo-gofiala diferenciacijo med zna-njem. ki je potrebno za vkljufteva-nje v deto in znanjem, ki je polreb-no za uspeSno nadaljevanje na vi-sokem izobraževanju. Nadaljevalni izpil pa bo tudi krepko zavrl preha-janje med usmeritvami. saj ga bo potrebno opravlisti na centru usmerjenega izobraževanja. na ka-terem se poufiuje usmerrtev, v kate-ri se bodo želeli uCenci 6olati na visoki stopnji. Znoira) posameznlh usmeritev tkaterih je v Ijubljanski regiji 31) imemo posamezne programe, ki omogočajo izobralevanje za več sorodnih poklicev, 0 fltevilu in vrsti programov se bodo uporabniki m izvajaici poypvorili v posebnih izo-brazevalnrti skupnoslih ob predpo-stavki, da bodo delegatski odnosi posabno na strani aporabnikovde-lovali in zagotavfjalf vptiv delavcev in detovnih Ijudi na izobraževaine koncepte. Vsak proflram se bo deltl na enotni \n tzbtmi del. Enotni dei bo vseboval vsebino znan), sfcupnih za vse poklice, tzbirni del pa vsetjt-ne znanj le za dolofeno skupino poklicev - posebno pa prakso. De-lovna praksa. ki bo orgamzirana v prvem in drugem letniku usmerje-nega zobraževanja v organizactjah združenega deia, postavlja prednje velike nafoge saj bodo morale OZD pripraviti do februarja 1981. ko bo stekla delovna praksa. programe za njeno izvajanje v organizactjah zdruienega dela. izbtrati in peda-goSko usposobiti mštrukforje za prakso in zagoloviti pnmemo deto za prakiikante oz tudiustreznona: grado po opravljenem delu. Oejansko bo oveljavitev sistema usmerjenega izobrazevanja odvi-sna od kvalitete v zdruzenem defu,_ v katerem morajo reorganizirati ka-drovske Miizbe in plamrati oziroma razmt&fjati o razvoiu !e v tesni pove-zavi s kačrovskim potenciak>m. ka-lerega bo usmerilo v svojo de>av-nost mehanizmi kot so Stipendijska polilika (zanimivo bo videti, kohko organtzacij združenega deia bo upoStevalo dogovor o skupnem razpisu izobraževalnih in kadrov-skih fttipendtj), zagotavljanje mate-rialntfi in drugih pogojev za razvoj izobraževanja v doloienih strokah, itd. Ob pripravijanju kadrovskih pia-nov v zdruzanem delu pa bodo mo-rale organizacije zdrutnega dela pripraviti programe za izvajanje pripravnižtva m za nsdaljnjo izpo-polnjevsnje ze zaposienih delav-cev. Slehemi delavec mora najti moznosti in perspektivo v izobraie-vatnih programih ir> si postavili dlj v izobrazavanju. Pred organizaci)ami zdrulenega dela je naloga. da sklenejo samo-upravni sporazum, s katefim se bo-do kot uporabniki aporazumefi z organizacijami izvajalcevo medse-bojnih pravicah in obveznostih. Žal pa v predlogu Se m preneiena ideja o Solninah, katera predsiavija ene-ga 06 anahromizmov usmerjenega izobrazevanja Tudi o -drobnih- novitetah vfzo* braievainem ststemu bi se dalo MftMcai tapiaatt - «1 |vmaga oom-n}evan|a z vpisom ocen v indekse udeleienca usmerjenegd izobraie-vanja in moznosljo ugovorov na ocene do novostf pri pedagoikih delavcih v usmer>enem tzobraževa-nju. V predtogu so dofozbe, ki ure-iajo dejavnosti domov učencev in Studentov, na novo pa so obiikova-na določila o vzgojnrh ukrepih, k( jih izreKa komisija pedagottih de-lavcev in učencev Zakon o usmeffenem izobrazeva-nju nioramo uveljaviii v delovnih organizacijah. pa bo verjetno ludt izvajabki det bolj uspeSen v njego-«m uresmCevanju JANKO PUČNIK