Bi li kazalo ces. kralj. okrajne glavarje voliti za deželne poslance ? Slišimo, da bodo ustavoverci, pri nas ob enetn trdi liberalci in kosmati nemskutarji, tudi na Stajeiskem in Koroskem pri bližnjib volitvah v deželne zbore po nekaterib krajib za kandidate postavili dotične ces. kralj. okrajne glavarje. Bi li kazalo, da bi jim tudi slovenski volilci svoje glase dali? Na važno prašanje nam odgovarjajo jasno in glasno kranjski Slovenci, da to nikakor nebi kazalo. Pri* volitvab na Kranjskem so v soboto 7. julija tamošnji ustavoverci, liberalci in nemškutarji, slovenskim volilcem ponujali 4 ces. kralj. okrajne glavarje: Vesteneka v Trebenjem, Mahkota v Črnomelju, Dralko-ta v Radoljici in Dollhoffa v Kočevju. Toda slovenski volilci niso nobenega hotli izvoliti. Prvi 3 so piav sramotno propali. Vestenek je od 148 glasov vjel komaj 26, Dralko od 49 samo 14 in Mabkot od 63 kar le 7 revnih glasčekov. Le Dallboff je z 1 glasom zmagal z pomočjo 11 nepostavno izvoljenih Kočevarjev in se je zato precej ugovor ali protest vložil zoper njegovo volitev. To je veudar jasen dokaz, kako močno so slovenski volilci na Kianjskem bili prepričani, da nikakor ne kaže ces. kralj. okrajnib glavaijev voliti za deželne poslance. Ko bi tega prepričanja ne imeli, bi jih v poslance bili izvolili ali vsaj ne tako strašno sramotno propasti dali. In resni6no, če le nekatere uzroke takega postopanja premislimo, moramo kranjskim Slovencem popolnem prav dati. Brez dvombe bi kmetski ljudje po svojih prihodnjib poslancib radi odložili marsikaj, kar so jim nemški in nemškutarski liberalci iu ustavoverci naložili, zlasti želijo ztnanjšanje stroškov in toraj polajšanje davkov. Toda 6e mislijo to dose6i s tem, da si izvolijo okrajnega glavarja za poslanca, se utegnejo pac močno ukaniti. Okrajni glavar je kot c. k. uradnik odvisen od ministrov, ki so vzeti iz liberalne večine državnega zbora. Brž ko bi se tedaj kmetom nepovoljnib liberalnib naprav v deželnem zboru lotil, bi se tudi mahoma zaraeril ministrom. On bi tedaj bil prisiljen v deželnem zboru ali molčati, in takega lipovega boga ne potrebujemo, ali pa bi moral na škodo kmetskim volilcem z liberalci vleči, in takega poslanca ne smemo voliti, če nam je za naše lastne koristi še kaj mar. Glavarji tedaj nikakor ne sodijo za deželne poslance. Mnogo kmetskih ljudi toži, da so okrajna glavarstva prevelika, komisijoni strašno pogosti in dragi, uradovanje tu pa tam polževo počasno itd. Da bi tukaj glavarji kot deželni poslanci mogli res pomagati, to je tako neverjetno, da ni treba besedice več povedati. Naposled pa si vsak razumnik lehko sam domisli, zakaj da liberalni nemskutarji sedaj okrajne glavarje za svoje kandidate izbirajo? To delajo samega strahu in slabosti ter se vsled tega močno bojijo propada pri volitvab. Zato se skrivljejo za brbte glavarjev, ker vidijo, da imajo ti velik upljiv na uradnike, na volilue koinisarje, na župaue ali predstojnike itd. Ta upljiv bi ti lisjaki radi za sebe porabili in tako vsaj po zvijačab zmagali. Toda slovenski kmetje na Kranjskem so zvijačo brž zapazili iu okrajni glavarji, kateri so bili od nemskutarjev za kandidate postavljeni, so revno propali. Upamo, da bodo Slovenci enako storili tudi drugod, ce bi treba bilo! Okrajnib glavarjev voliti za deželne poslaace pač nikakor ne kaže.