Zgodovinski Z | Ljubljana | 75 | 2021 | št. 3-4 (164) | str. 303–588 HISTORICAL REVIEW Javier Á. Domingo and Luigi Finocchietti, Saint Jerome in Rome. Historical and Archaeological Hypotheses • Ve s n a Badurina Stip evi , Le Vite e la Traslazione di san Girolamo nei testi croato-glagolitici • Andrej Nared, Der brief ist nicht ausganngen. Razmišljanja o(b) zlati buli, ki je Kranjci niso dobili • Izidor Janžekovi , Etni ni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša • Martin Bo ek, Cunard Line and its operations within the Habsburg Monarchy • Gary B. Cohen, Historical Scholarship on the Habsburg Monarchy (1526–1918) in North America • Irena Selišnik, Status državljanstva ob nastanku nove Države SHS. Strategije izbire • Aleš Gabri , Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna no do poznega jutra asopis Z Č | Ljubljana | 75 | 2021 | št. 3-4 (164) | str. 303–588 HISTORICAL REVIEW Izdaja ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana Zgodovinski časopis ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Mednarodni uredniški odbor: dr. Kornelija Ajlec (SI), dr. Tina Bahovec (SI), dr. Bojan Balkovec (SI) (tehni čni urednik), dr. Rajko Bratož (SI), dr. Ernst Bruckmüller (AT), dr. Liliana Ferrari (IT), dr. Ivo Goldstein (HR), dr. Žarko Lazarevi ć (SI), dr. Dušan Mlacovi ć (SI) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo Repe (SI), dr. Franc Rozman (SI), Janez Stergar (SI), dr. Imre Szilágyi (H), dr. Peter Štih (SI) (odgovorni urednik), dr. Marta Verginella (SI), dr. Peter V odopivec (SI), dr. Marija Wakounig (AT) Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji, prav tako morajo poskrbeti za avtorske pravice za objavljeno slikovno in drugo gradivo, v kolikor je to potrebno. Ponatis člankov in slik je mogo č samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaklju čena 2. novembra 2021. Prevodi: Saša Mlacovi ć (angleš čina, nemš čina) Oblikovanje in oprema: Vesna Vidmar Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel.: (01) 241-1200, e-pošta: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Letna naro čnina: za leto/letnik 2021: za ne člane in zavode 32 €, za društvene člane 24 €, za društvene člane – upokojence 18 €, za društvene člane – študente 12 €. Cena tega zvezka v prosti prodaji je 16 € (z vklju čenim DDV). Naro čnina za tujino znaša za ustanove 45 €, za posameznike 35 € in za študente 25 €. Pla čuje se na transakcijski ra čun: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Sofi nancirajo: Publikacija izhaja s fi nan čno pomo čjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Prelom: ABO grafi ka d.o.o. – zanj Igor Kogelnik Tisk: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, december 2021 Naklada: 780 izvodov Zgodovinski časopis je evidentiran v naslednjih mednarodnih podatkovnih bazah: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si BULLETIN OF THE HISTORICAL ASSOCIATION OF SLOVENIA (HAS) International Editorial Board: Kornelija Ajlec, PhD, (SI), Tina Bahovec, PhD, (SI), Bojan Balkovec, PhD, (SI) (Tehnical Editor), Rajko Bratož, PhD, (SI), Ernst Bruckmüller, PhD, (AT), Liliana Ferrari, PhD, (IT), Ivo Goldstein, PhD, (HR), Žarko Lazarevi ć, PhD, (SI), Dušan Mlacovi ć, PhD, (SI) (Deputy Editor-in-Charge), Božo Repe, PhD, (SI), Franc Rozman, PhD, (SI), Janez Stergar (SI), Imre Szilágyi, PhD, (H), Peter Štih, PhD, (SI) (Editor-in-Chief), Marta Verginella, PhD, (SI), Peter V odopivec, PhD, (SI), Marija Wakounig, PhD, (AT) The authors are responsible for the contents of their articles, they must also secure copyrights for the published photographs and fi gures when necessary. Reprints of articles, photographs, and graphic material are only allowed with explicit permission of the editorial offi ce and must be cited as sources. The editing of this issue was completed on November 2, 2021. Translated by: Saša Mlacovi ć (English, German) Design: Vesna Vidmar Headquarters and Mailing Address: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia, phone: +386 1 241-1200, e-mail: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Annual Subscription Fee (for 2021): non-members and institutions 32 €, HAS members 24 €, retired HAS members 18 €, student HAS members 12 €. Price: 16 € (V AT included). Subscription Fee: foreign institutions 45 €, individual subscription 35 €, student subscription 25 € Transaction Account Number: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Co-Financed by: Slovenian Research Agency Printed by: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, December 2021 Print Run: 780 copies Historical Review is included in the following international databases: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis KAZALO – CONTENTS Razprave – Studies Javier Á. Domingo and Luigi Finocchietti, Saint Jerome in Rome. Historical and Archaeological Hypotheses ....................................310–326 Sveti Hieronim v Rimu. Zgodovinske in arheološke hipoteze Vesna Badurina Stip čevi ć, Le Vite e la Traslazione di san Girolamo nei testi croato-glagolitici ...............................................................328–340 Vitae and Translatio Sancti Hieronymi in Croatian Glagolitic Texts Andrej Nared, Der brief ist nicht ausganngen. Razmišljanja o(b) zlati buli, ki je Kranjci niso dobili ....................342–389 Der brief ist nicht ausganngen. Contemplations about the Golden Bull Never Received by Carniolans. Izidor Janžekovi č, Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša ..........................................................390–421 Ethnic "Stereotypes” in Early Modern Europe: Russian and Turkish National Costumes Martin Boček, Cunard Line and its operations within the Habsburg Monarchy ......................................................422–437 Cunard Line in njeno delovanje v habsburški monarhiji Gary B. Cohen, Historical Scholarship on the Habsburg Monarchy (1526–1918) in North America .....................................438–474 Prou čevanje zgodovine habsburške monarhije (1526–1918) v Severni Ameriki Irena Selišnik, Status državljanstva ob nastanku nove Države SHS. Strategije izbire ........................................................476–491 Citizenship during the Establishment of the Newly-Founded State of Slovenes, Croats and Serbs. Strategies of Choice. Aleš Gabri č, Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna no č do poznega jutra........................................................492–515 Ban on Branko Hofman’s Novel or a Six-Year-Long Night Till the Late Morning Zapisi – Notes Harald Krahwinkler, »Heidenfrage und Slawenfrage« als Forschungsthema der Missionsgeschichte. Zu Hans-Dietrich Kahls letztem Sammelband ..............................518–528 »Pogansko in slovansko vprašanje« kot raziskovalna tema v zgodovini misijona. O zadnjem zborniku Hansa-Dietricha Kahla Rok Stergar, Vasilij Melik – zgodovinar dolgega 19. stoletja (ob stoletnici rojstva) .....................................................................530–535 Vasilij Melik – A Historian of the Long Nineteenth Century (Marking the Centenary of His Birth) Danijela Trškan, Štefan Trojar in za četki raziskovanja pouka zgodovine v Sloveniji (ob devetdesetletnici rojstva) ....................536–538 Štefan Trojar and the Beginnings of Research of the History Teaching in Slovenia (Marking the 90th Anniversary of His Birth) Jubileji – Anniversaries Prof. dr. France Martin Dolinar – osemdesetletnik (Jure V ol čjak) ...........540–544 Prof. Dr. France Martin Dolinar – On the Occasion of His 80th Birthday Sedemdeset let Vaska Simonitija (Lilijana Žnidarši č Golec) ...................545–548 Vasko Simoniti’s 70th Birthday V spomin – In memoriam Akad. prof. dr. Tomislav Raukar (Stari Grad na Hvaru, 29. 12. 1933– Zagreb, 2. 7. 2020) (Dušan Mlacovi ć) ...........................................550–552 Acad. Prof. Dr. Tomislav Raukar (Stari Grad on Hvar, 29. 12. 1933– Zagreb, 2. 7. 2020) Profesor Nobuhiro Shiba (1946–2021) (Peter V odopivec) .......................553–558 Professor Nobuhiro Shiba (1946–2021) Ocene in poro čila – Reviews and Reports Jure V olčjak, Listine Nadškofi jskega arhiva Ljubljana 1140–1500 (Matjaž Bizjak)...............................................................................560–561 Steiner, Philip, Die Landstände in Steiermark, Kärnten und Krain und die josephinischen Reformen. Bedrohungskommunikation angesichts konkurrierender Ordnungsvorstellungen. (1789–1792) (Filip Draženovi ć) .........................................................................562–566 Anna Procyk, Giuseppe Mazzini’s Young Europe and the Birth of Modern Nationalism in the Slavic World (Marta Verginella) ........567–569 Roman Hans Gröger, Oktober 1918: Ein Beitrag zum 100. Jahrestag des Völkermanifests (Rok Stergar) ................................570–572 Anali Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku LIII/1 (2015), LIV/1 (2016), LIV/2 (2016) (Jože Ma ček) ...........................................................573–578 * * * Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski časopis ...........................580–583 Instructions for Authors Letno kazalo Zgodovinskega časopisa 75, 2021 ......................................584–588 Annual Content of Zgodovinski časopis – Historical Review 75, 2021 Razprave I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 390 Izidor Janžekovi č Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša Izidor Janžekovi č, mag., Srednjeevropska univerza na Dunaju, A-1100, Dunaj, Quel- lenstraße 51, izidor.janzekovic@gmail.com; janzekovic_izidor@phd.ceu.edu Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evro- pi: ruska in turška narodna noša Članek predstavi zgodnjenovoveške etni čne »stereotipe« v Evropi. Med številnimi stereotipi so tudi obla čila pogosto dojemali kot tipi čna za dolo čeno ljudstvo. Glavna zna čilnost ruske narodne noše je bila dolga brada in kožuh ali krzno, medtem ko je bila turška ozna čena kot »poženščena« in je vklju čevala turban. Izhodiš če članka je razpredelnica ljudstev iz 18. stoletja, t. i. štajerski Völkertafel, ki je tukaj prvi č v celoti prevedena v slovenš čino. Članek sledi tem stere- otipom do 16. stoletja, ko se je pove čalo število antropoloških in etnografskih tekstov. Meja med hipoteti čnim objektivnim opisom, napako, stereotipom in predsodkom je sicer zelo tanka, pogosto odvisna od opazovalca in perspektive. Avtor pokaže, da so bila ljudstva v vzhodni in jugovzhodni Evropi pogosto združena pod širšo državno oziroma imperialno identiteto znotraj ruskega in otomanskega imperija. Klju čne besede: etni čni stereotipi, narodi, štajerski Völkertafel, zgodnji novi vek, Rusija, Tur čija. Izidor Janžekovi č, MA, Central European University Vienna, A-1100 Wien, Quellenstraße 51, izidor.janzekovic@gmail.com; janzeko- vic_izidor@phd.ceu.edu Ethnic "Stereotypes” in Early Modern Euro- pe: Russian and Turkish National Costumes The paper analyses the early modern European ethnic stereotypes and various sources that spread such stereotypes. These ethnic stereo- types were produced and reproduced in many languages and across the national boundaries in early modern Europe. Among many stere- otypes or characteristics, clothing was often perceived as people- or nation-specifi c. E.g., the Russian national costume contained ‘fur’ and long beards, while the Turkish included a turban and was characterized as ‘womanly.’ The starting point of the paper is the eighte- enth-century’s Styrian Völkertafel. Step by step, these stereotypes were traced back to the sixteenth century when there was an inc- rease of new ethnographic images. This work draws upon a variety of sources, from textual to visual, to show how thin the line is between a hypothetical objective description, error or misrepresentation, stereotype and prejudice. Keywords: ethnic stereotypes, Styrian Völker- tafel, early modern era, Russia, Turkey. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) | 422–437 391 Uvod »Najbolj prefi njeni in najbolj prodorni so tisti vplivi, ki ustvarjajo in ohranjajo zakladnico stereotipov. O svetu izvemo, preden ga vidimo. Ve čino stvari si predsta- vljamo, preden jih doživimo. Če izobraževanje ne izostri naše zavesti, ti predsodki [preconceptions] globinsko upravljajo z našo percepcijo. Dolo čene predmete ozna čijo kot znane ali tuje, poudarjajo č razlike tako, da se nam tisto rahlo znano zazdi zelo znano, tisto nekako tuje pa silovito tuje.« 1 Walter Lippmann (1889–1974), vplivni politi čni komentator, urednik in »o če modernega novinarstva«, 2 je prvi opredelil stereotipe kot »podobe v naših glavah«. Opozoril je, da javno mnenje mnogo manj oblikujejo oziroma izkrivljajo slike, ki jih vidimo zunaj naših glav, torej zunanje okolje ali hipoteti čna objektivna resni čnost, kot pa notranje »podobe v naših glavah« oziroma subjektivna ob čutja. Lippman- nova knjiga Javno mnenje je še danes, torej skoraj sto let po izidu, temeljno berilo za ve čino družboslovnih ved. Lippmann je jedrnato povzel, da »v ve čini primerov ni tako, da najprej vidimo in potem dolo čimo, ampak najprej dolo čimo in potem vidimo. Iz tiste buhte če, bren čave zmešnjave zunanjega sveta izberemo tisto, kar nam je kultura že dolo čila, in obi čajno opazimo le tiste stereotipne oblike, ki nam jih je kultura utrdila.« 3 Lippmannovi sklepi v zvezi s stereotipi in skrbjo za izkrivljanje slike sveta niso pomembni samo za sodobni svet, temve č tudi za zgodnji novi vek. Najbolj izstopajo č oziroma viden del človeške identitete in posledi čno ste- reotipov so obla čila. Že od domnevno Kvintilijanovega reka vestis virum facit je znano, da »obleka naredi človeka«. 4 Toda ali obleka naredi tudi ljudstva ali narode? Čeprav naj bi že Karel Veliki »nosil narodno, se pravi frankovsko obleko«, 5 so se šele konec 18. in v za četku 19. stoletja pojavili izrecni pozivi k narodni noši. Šved- ska naj bi bila prva evropska država, ki je zahtevala nacionalna obla čila (svenska (nationella) dräkten), ki bi sledila identiteti, gospodarstvu in okolju države, ne pa francoski modi, ki je veljala za nepotrebno razkošno. Wagner je tak razvoj dogod- 1 Lippmann, Javno mnenje, 83. Lippmann, Public Opinion, 89–90. 2 Carey, The Press and the Public Discourse. Adams, Walter Lippmann. Riccio, Walter Lippmann. 3 Lippmann, Javno mnenje, 79. Lippmann, Public Opinion, 81. Lippmann, Phantom Public. 4 Erasmus, Adagiorum chiliades quatuor, 212. 5 Vestitu patrio, id est Francico, utebatur. Einhard, Vita Karoli Magni, XXIII. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 392 kov zasledil tudi na Danskem in v nemških deželah konec 18. stoletja. 6 Pomisleki so bili nacionalno-ekonomske in pragmati čne narave, a so tudi želeli, da bi bila nacionalna obla čila simboli čna potrditev razli čne narodno-kulturne identitete. Seveda so bila obla čila razli čna glede na podnebje in okolje, saj jih je bilo treba prilagoditi dostopnim surovinam in naravnim elementom, kot so veter, temperatura, vlaga itd. Toda obla čila so vedno veljala tudi za enega najbolj pomembnih pokaza- teljev osebne in družbene identitete. Po Rolandu Barthesu imajo obla čila vrednost le kot struktura kolektivnih norm in oblik, ki mešajo etiko in estetiko. Trdil je, da obla čila opredeljujejo normativne vezi, kot so spol, religija in družbeni status, ki prepovedujejo, prenašajo in nadzirajo obla čila v skladu z njihovim družbenim in zgodovinskim kontekstom (npr. obla čilni redi). Barthes je trdil, da je vsak sistem obla čenja lahko mednarodni ali regionalni, nikoli pa nacionalni. 7 Slednjemu zgo- dnjenovoveški Evropejci ne bi pritrdili, saj so »odkrili« številne tipi čne narodne noše. Klju čni evropski etni čni stereotip v odnosu do ruskih obla čil je bil krzno, turška obla čila pa so obveljala za poženš čena. Tako zgodnjenovoveška Rusija kot Tur čija sta bila multietni čna imperija. 8 Etni čne identitete so se prekrivale in mešale; ena identiteta ni nujno vedno izklju- čevala druge. V tem času seveda še ne govorimo o narodih kot politi čnih entite- tah, kot so se izoblikovali v »dobi nacionalizma« v 19. stoletju. Številna ljudstva v zgodnjem novem veku so bila združena pod eno državno oziroma imperialno identiteto. Podobno kot danes so namre č države oziroma narodi dolo čali etni čne meje in identitete. Tako so bila ljudstva v jugovzhodni Evropi, ki so živela znotraj otomanskega imperija, pogosto ozna čena kot »evropski Turki« ali »Grki«. Izhodiš če članka je štajerski Völkertafel ali razpredelnica ljudstev iz 18. stoletja. Takšne razpredelnice so bile vrh stereotipiziranih podob in ponujajo veliko informa- cij o zgodnjenovoveških evropskih stereotipih, zato sem vir iz nemš čine prevedel v slovenščino. Nato sem stereotipom o ruskih in turških narodnih nošah sledil vse do Johannesa Boemusa iz za četka 16. stoletja. Sledil sem Blochovi metodi l‘histoire régressive, tj. »branje zgodovine nazaj«. 9 Obi čajna zgodovinska metoda sledi vzro čno-posledi čnim povezavam od najstarejših do najmlajših, vendar retrogradna analiza to obrne na glavo in sledi tem povezavam nazaj. 10 Želel sem poudariti trajni zna čaj takšnih stereotipov, zato je članek mogo če brati naprej in nazaj. Stereotipi so se pogosto opirali na globoko ukoreninjene literarne konvencije o narodih. 6 Wagner, Die Nationaltrachtdebatte im 18. und 19. Jahrhundert. 7 Barthes, Histoire et sociologie du Vêtement. Barthes, The Language of Fashion. Izkl- ju čitev nacionalnega na čina obla čenja je sicer pretirana, kar dandanes dokazujejo npr. vojaške uniforme ali navijaški dresi. 8 Kappeler, Russland als Vielvölkerreich. İnalcık, Quataert, An Economic and Social History of the Ottoman Empire. Howard, A History of the Ottoman Empire. Suny, Kivelson, Russia’ s Empires. 9 Bloch, Apologie pour l‘histoire ou Métier d‘historien. Bloch, The Historian‘s Craft, 43–47. Bloch, Apologija zgodovine. Dollinger, Notre maitre Marc Bloch. Davies, Marc Bloch. 10 V Sloveniji je najbolj znano retrogradno analizo uporabil Andrej Pleterski na primeru Blejskega kota. Pleterski, Župa Bled. Pleterski, Metoda povezave retrogradne analize katastra s pisanimi in arheološkimi viri. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 393 Etnični »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi Naslov članka je nekoliko anahronisti čen, saj beseda stereotip v sedanjem pomenu takrat ni obstajala. Ta beseda še ni bila vklju čena v znameniti angleški slovar Samuela Johnsona iz leta 1755. 11 Prav tako besede stereotip ni bilo v še bolj slavni francoski Enciklopediji. 12 Prvi č se je namre č pojavila šele konec 18. stoletja, a se je hitro razširila v za četku 19. stoletja. 13 Šele z ameriškim angleškim slovarjem Noaha Webstra se je beseda pojavila v ve čjem slovarju. Vendar je te- daj imela druga čen pomen in je pomenila »fi ksno kovinsko ploš čo; torej ploš čo s fi ksnimi ali trdnimi kovinskimi vrstami za tiskanje knjig« in »umetnost izdelave plošč s fi ksnimi kovinskimi vrstami.« 14 Šlo je torej za tehni čni izraz v tiskarstvu, ki opisuje sekundarno kovinsko tiskarsko ploš čo pri procesu tiskanja namesto izvirnika. Šele Lippmannova knjiga Javno mnenje iz leta 1922 je prva opredelila stereotip v sodobnem antropološkem in sociološkem smislu. Čeprav so stereotipi sorodni, pa niso enaki predsodkom in diskriminaciji. Stere- otipi so splošna ali skoraj nezavedna prepri čanja, vezana na kognitivni del možganov, predsodki so ob čutki, povezani s čustvenim delom možganov, diskriminacija pa je ena od vedenjskih lastnosti kot reakcija na predsodek. Razlika med stereotipom in predsodkom je torej predvsem v čustveni konotaciji. 15 Stereotipi ne rabijo biti to čni ali napa čni, da bi bili stereotipi. Stereotipi so lahko negativni ali pozitivni, a do njih nimamo čustvenega odnosa, ampak jih dojemamo skoraj kot dejstvo. Po SSKJ je stereotip »ustaljena ali pogosto ponavljajo ča se oblika česa; obrazec, vzorec«, med- tem ko je predsodek »negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva«. 16 Nacionalni ali etni čni stereotipi sicer pogosto spodbujajo predsodke, ki lahko vodijo v hujše čustvene odzive. Meja med hipoteti čnim objektivnim opisom, stereotipom in predsodkom je sicer zelo tanka, kar predstavim v članku. Odnos do preu čevanja stereotipov je bil v zadnjem stoletju ambivalenten. Stereotipi namre č poenostavijo življenje in so klju čni za prilagoditev na novo okolje kot del kognitivne ekonomije in kognitivnih bližnjic. Ponavljanje stalnih vzorcev je eden klju čnih elementov stereotipov. To je torej precej problemati čen paradoks, saj so stereotipi nujni in u činkoviti, a s poenostavljanjem izkrivljajo realnost. 17 Kot je ocenila Mirjana Ule, »stereotipi pomenijo posploševanje delno to čnih, vendar ve činoma nepreverjenih, površnih sodb o človeku ali skupini ali skupnosti.« Dodala je, da so stereotipi »tipizirane sodbe, ki ravno zaradi svoje ohlapnosti in splošnosti 11 Johnson, A Dictionary of the English Language. 12 Diderot, Encyclopédie. 13 OED, s.v. stereotype. 14 Webster, American Dictionary of the English Language, s.v. stereotype. Konec 18. stoletja je priznani francoski tiskar Firmin Didot izumil besedo »stereotip«, a je bil sam proces v uporabi že desetletja pred njim. 15 American Psychological Association, Resolution on Prejudice, Stereotypes, and Discrimination. Dovidio et al., Stereotyping, Prejudice and Discrimination. Fiske, Stereotyping, Prejudice, and Discrimination. 16 SSKJ, s.vv. stereotip, predsodek. 17 Oakes, Haslam, Turner, Stereotyping and Social Reality. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 394 ne ustrezajo stvarnosti. So sodbe o vseh, ki ne veljajo za nikogar . V eljajo za nespre- menljive, toge, rigidne, izkrivljene predstave, ki ne upoštevajo individualnih razlik in družbenih sprememb.« 18 Posploševanje, nespremenljivost, togost in dolgotrajnost so klju čne zna čilnosti stereotipov in tema preu čevanja tega članka. Stereotipiziranje se izvrši po številnih parametrih, kot so starost, narodnost, spol, poklic itd., pri tem pa pride do poudarjanja znotrajskupinskih sorodnosti in medskupinskih razli čnosti. Ule je zapisala, da je stereotipiziranje »proces opisovanja ljudi na osnovi njihove skupinske pripadnosti.« 19 Kot je potrdila nedavna študija o »nacionalnih zna čajih«, etni čni stereotipi poudarjajo razlike in ignorirajo podobnosti med skupinami. 20 Stereotipi so samoizpolnjujo če, selektivne in etnocentri čne po- dobe in sodbe. Predstavljanje tujih ljudstev je bilo vedno vezano na mo č. Obi čajno podobe ustvarjajo tisti na poziciji mo či in le redkokdaj sebe opišejo v negativni lu či, podrejene pa v pozitivni. 21 Da se takšne podobe ne spreminjajo pogosto in so skoraj brez časne, je bilo ve čkrat opozorjeno v polju (post)kolonialnih študij. 22 Pravzaprav so se z zna čilnostmi ali stereotipi narodov oziroma ljudstev ukvar- jali že v zgodnjem novem veku. David Hume je v znamenitem eseju O narodnih zna čajih (Of National Characters), kot bi zgodnjenovoveški Evropejci imenovali etni čne stereotipe, priznal poenostavljeno naravo takšnih stereotipov. Opozoril je, da »razumni moški obsojajo takšne pavšalne sodbe«, vedo pa tudi, da se nekatere zna čilnosti »pojavljajo pogosteje pri enem ljudstvu kot pri njegovih sosedih.« 23 Pri razli čnih nacionalnih zna čajih je naštel in ocenil ve č vzrokov, ki jih je lo čil v dve kategoriji: fi zi čne in moralne vzroke. V nasprotju s sodobnikom Montesquieujem je sklepal, da imata narava in podnebje le omejen vpliv na narodni zna čaj. Po Humu je za razumevanje tovrstnih stereotipov klju čno »so čutje ali okužba vedenja« med posamezniki v družbi, ker je » človeški um zelo imitativne narave«. 24 Ta članek se manj obremenjuje z veljavnostjo stereotipov, ampak se osredoto ča na te klišejske podobe ali slike, tako tekstualne kot vizualne. Slednje v podzavest vtisnjene podobe, etni čne stereotipe ali nacionalne zna čilnosti preu čuje tudi imago- logija, ki je polje primerjalne književnosti in literarnih ved. Kot sta opisala urednika serije Brill Studia Imagologica Hugo Dyserinck in Joep Leerssen, se imagologija ukvarja s »preu čevanjem mednarodnih [cross-national] zaznav in podob, izraženih v literarnem diskurzu.« Imagologija se ukvarja z vsoto predstav, ki jih ena etni čna skupina daje o sebi ali pogosteje o »drugih« glede njihovih zna čilnosti in stereotipov, kar so v časih imenovali nacionalni karakter, zna čaj ali identiteta. 25 Na Zahodu je bila stalno prisotna radovednost, da bi z razli čnimi podobami predstavili razli čne ljudske ali etni čne zna čilnosti in zna čaje (sl. 1). 18 Ule, Socialna psihologija, 159. Ule, Socialna psihologija: analiti čni pristop. 19 Ule, Socialna psihologija, 159. 20 Terracciano et al., National Character, 99. 21 Deeg, Das Eigene und das Andere. 22 Fanon, Peau noire, masques blancs. Fanon, Črna koža, bele maske. Said, Orientalism. Said, Orientalizem. Bhabha, The Location of Culture. Wolff, Inventing Eastern Europe. 23 Hume, Of National Characters, 267. 24 Hume, Of National Characters, 273–275. 25 Dyserinck, Ausgewählte Schriften zur Vergleichenden Literaturwissenschaft. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 395 Slika 1. Klasi čni primer stereotipiziranja je recimo nizozemski tisk Gerrita Oortmana za otro- ke, da bi prepoznali zna čilnosti posameznih celin in posebne narodne noše v Evropi (Oortman 1794–1804). 26 Defi nicije podob ter cilji in na čela imagologije so se skozi leta spreminjali. Na za četku je bila osnovna predpostavka, da etni čni stereotipi kot taki obstajajo in esencialno veljajo, zato je bil cilj obnoviti resni čne podobe (image) in prepo- znati napa čne podobe (mirage). Vendar se je polje hitro razvijalo, idejo etni čnih stereotipov in resni čnih podob pa so izpodbijali in kritizirali. 27 Karl U. Syndram je trdil, da so vse podobe dejansko fi kcija in namišljeni vzorci avtorjev, zato bi moral biti poudarek imagologije na diskurzu. 28 Kulturne razlike so se za čele analizirati z vidika dojemanja, in ne esenc. To se pravi, da je recepcija dolo čenih vzorcev postala enako pomembna in izpovedna kot njihova produkcija ali reprodukcija. Interpretiral sem razli čne vrste virov, na primer slike, grafi ke, literarne fra- gmente, slovarje, knjige noš itd. Nekateri viri se doslej pri analizah »tipi čnih obla čil« niso upoštevali, kot so igralne karte ali zemljevidi. Izbral sem razli čne medije, ki se 26 Rijksmuseum in Koninklijke Bibliotheek hranita ve č razli čic Oortmanovih takšnih pedagoških tiskov s konca 18. in 19. stoletja, kar posledi čno pove veliko o širjenju in razširje- nosti etni čnih stereotipov. Muller, De Nederlandsche geschiedenis in platen, II, 179. Meyer, De volks- en kinderprent in de Nederlanden, 273. 27 Dyserinck, Zum Problem der ‚images‘ und ‚mirages‘. 28 Syndram, The Aesthetics of Alterity, 183–184. Za bolj podroben oris zgodovine imago- logije glej Beller, Leerssen, Imagology: The Cultural Construction and Literary Representation of National Characters, 3–75. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 396 ukvarjajo z ruskimi in turškimi narodnimi nošami, da bi poudaril, kako razširjeni so bili takšni etni čni stereotipi in kako so se širili. Stereotipi so bili utrjeni z raz- li čnimi odtenki in so se neposredno ali posredno širili med pismeno ter nepismeno populacijo. Seznam virov seveda ni iz črpen in upam, da pozornega bralca pisani prispevek ne bo iz črpal. Želel sem pokazati evropsko naravo stereotipov, zato sem vklju čil vire iz razli čnih jezikov, tradicij in regij Evrope. Evropejci, ki so producirali in reproducirali etni čne stereotipe, ve činsko niso uporabljali ruskih ali turških virov in kategorij, temve č so jih opisovali skozi svoje oči. Rusi in Turki so bili na obrobju Evrope in so bili v zgodnjenovoveški zahodni in srednji Evropi ozna čeni kot drugi. Pri tem je zanimivo videti protislovja med viri, ki so ti politi čni entiteti šteli enkrat k Evropi, drugi č k Aziji, kar ni nenavadno, saj sta obe državi segali na obe celini. V tem članku evropsko pomeni tuje Rusiji in Tur čiji oziroma otomanskemu imperiju, torej iz srednje, severne in zahodne Evrope, tj. nevzhodne in nejugovzhodne Evrope. Ti izrazi služijo kot (stereotipne) poenostavitve za obravnavanje zgodnjenovoveških evropskih etni čnih stereotipov. 29 Pričujo či prispevek se osredoto ča na zgodnjenovoveške eti čne evropejske etni čne stereotipe o Rusih in Turkih glede na tradicionalne »narodne« noše. Pri (fon) emi čnih in (fon)eti čnih pristopih, ki temeljijo na Pikovi klasifi kaciji, 30 gre za temeljna principa opazovanja v antropologiji: emi čni ali znotraj preu čevane družbene skupine oziroma z vidika opazovanca in eti čni ali zunaj preu čevane družbene skupine ozi- roma z vidika opazovalca. Pri tem je treba posebej poudariti, da ne gre za eti čnost v smislu moralnosti. Emi čni pristop torej temelji na notranjem pogledu in je skoraj brez interpretacije avtorja, medtem ko eti čni pristop temelji na zunanjem pogledu in je bolj interpretacija avtorja. 31 Pri tem seveda gre za idealne tipe, v realnosti je namre č težko lo čiti enega in drugega, saj se ta pristopa pogosto mešata. Primerljiva koncepta sta avtostereotipi in heterostereotipi, pri čemer so prvi obi čajno bolj pozitivni, čeprav prav štajerski Völkertafel delno izpodbija to temeljno predpostavko. Steirische Völkertafel Štajerska razpredelnica ljudstev ali narodov (Völkertafel) je oljna slika anoni- mnega slikarja iz Štajerske iz 18. stoletja (sl. 2). Temeljila je na prakti čno enakem 29 Narod oziroma pojem etni čnosti seveda ni stati čna enota, ampak gre za zelo dinami čen pojem. Narod v srednjem ali zgodnjem novem veku ni bil enak narodu od konca 18. in 19. stoletja naprej, ko so narodi postali politi čne entitete. Armstrong, Nations Before Nationalism. Anderson, Zamišljene skupnosti. Hobsbawm, Nacije in nacionalizem. Geary, Mit narodov. Gellner, Nations and nationalism. Smith, Ethno-Symbolism and Nationalism. V slovenskem zgodovinopisju je razvoj nacionalnega mita v starejši zgodovini predstavil Peter Štih, Miti in stereotipi. Na pri- meru slovenske etni čne identitete je »amplitude pomena etni čnosti« v zgodnjem novem veku v trilogiji člankov iz druge perspektive prikazal V anja Ko čevar, Ali je slovenska etni čna identiteta obstajala v prednacionalni dobi? 30 Pike, Language, 8–28. 31 Harris, Kulturanthropologie, 27. Harris, Culture, People, Nature. Haller, Ethnologie, 141. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 397 bakrorezu Josepha Friedricha Leopolda (Leopold-Stich) iz Augsburga z za četka 18. stoletja. Vsi izvirni citati, ki jih uporabljam v članku, so sicer iz štajerske razpredelnice ljudstev, čeprav je jezik Leopoldovega bakroreza bližje današnji standardni knjižni nemš čini (Hochdeutsch). Ta razpredelnica ljudstev se je ohranila v številnih razli čicah, od katerih so tri v zasebnih zbirkah, pet drugih razli čic pa je v javnih institucijah, in sicer Avstrijskem muzeju ljudskega življenja in ljudske umetnosti (Österreichisches Museum für Volkskunde; sl. 2) na Dunaju, v lokalnih muzejih v Bad Ausseeju (Kammerhofmuseum), Mooshamu (Heimatmuseum), gradu Möderndorf (Gailtaler Heimatmuseum) in v sprejemnih sobah nekdanjega samostana Machern na Mosellu (blizu Bernkastel-Kuesa). 32 Obe razli čici, Leopoldov bakrorez in štajerski Völkertafel, sta prakti čno enaki sliki z manjšimi razlikami in napisani v razli čnih nare čjih, vendar ju za namene tega kratkega članka predstavljam skupaj. 33 Vir oziroma slika še nikoli ni bila v celoti prevedena v slovenš čino in je kljub majhnemu obsegu precej zahtevno besedilo za prevajanje. V prevodu sem na predlog Davida Movrina ohranil izvirnikovo kolek- tivno ednino. Danes je sicer ta raba opešala, a je bila nedavno še precej pogosta. Tako recimo Fran Mil činski (1867–1932) v Butalcih izjavi: »To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strašil po deželi in robil živino in mladino.« 34 Pri prevajanju je sicer veliko odvisno od našega razumevanja histori čnega konteksta uporabe besede, ki je vedno ni mogo če popolno nadomestiti s slovensko ustreznico. 35 Razpredelnica predstavlja sedemnajst etni čnih zna čilnosti ali stereotipov: ve- denje, zna čaj, razum, znanje, ne čednost, bolezni, bogo častje itd. Gre za zgodovinski vir par excellence za zgodnjenovoveške etni čne stereotipe v Evropi. Čeprav so bili opisi skopi, so bili prežeti z mo čno sporo čilnostjo. Evropski narodi so razporejeni na osi, ki poteka od zahoda proti vzhodu, od Španca do Turka ali Grka. 36 Avtor oziroma slikar je obravnaval deset ali enajst narodov. Zadnji narod se namre č ime- nuje »Turek ali Grk«, kar si lahko razlagamo na dva na čina. Ker sta skupaj in imata enake zna čilnosti, so ju iz Evrope ali Zahoda dojemali kot en narod. Ker pa sta oba naroda izrecno omenjena, sta bila obravnavana kot dva lo čena naroda. Pravzaprav je to odraz dejstva, da je otomanski imperij multietni čna politi čna entiteta, kakor po defi niciji velja za vse imperije, zato je prišlo do »mešanja« politi čne oziroma državne identitete z etni čno identiteto. 32 Stanzel, Europäer – ein imagologischer Essay, 13–36, 44–54. 33 Na mestih, kjer sem v prevodu navedel LS, sem meril na zgodnejšo verzijo oziroma Leopoldov bakrorez. 34 Mil činski, Butalci, 12. 35 Pri prevodu sem si pomagal s številnimi nemškimi slovarji. Klju čen za razumevanje besedila je bil gotovo skoraj so časni Adelung, Grammatisch-kritisches Wörterbuch. Pri preva- janju v slovenš čino mi je pomagal Hudelja, Nemško-slovenski zgodovinski slovar. Naposled se za pregled prevoda in pomo č zahvaljujem profesorju Niku Hudelju. Za vse morebitne nejasnosti in napake seveda prevzemam popolno odgovornost. 36 Stanzel, Europäer – ein imagologischer Essay. Stanzel (ur.), Europäischer Völkerspiegel. Pageaux, Imagološke razprave, 25. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 398 Slika 2. Štajerska razpredelnica ljudstev iz 18. stoletja (Steirische Völkertafel). Ljudje severne in vzhodne Evrope se razlikujejo od predstavnikov zahodne Evrope. Celo sen čenje je na (tema čnem) vzhodu temnejše kot na zahodu. Klju čna stvar pri teh razpredelnicah ljudstev, ki jo mnogi raziskovalci spregledajo, je, da so bile šaljive narave. To je razvidno iz uporabe ve č retori čnih fi gur v besedilu, na primer stopnjevanje ali gradacija, primerniki in presežniki, nasprotje ali kontrast, pogrdenje ali disfemizem, tj. izrecne žaljivosti na ra čun bralca. Na primer Nemec umira v vinu, kar je bilo v skladu s podobo »Nemcev« že v Tacitovi Germaniji, da trpijo za dipsomanijo ali periodi čnimi pivskimi ekscesi. 37 Drug primer stopnjevanja in pogrdenja je po razumu, kjer je Poljak »manj pozoren« (Gering Achtent), Madžar »še manj« (Nochweniger) in Rus »sploh ni č« (Gar Nichts). Pri tem je v igri še komi čno pravilo treh ali vse v treh je popolno (omne trium perfectum). Razpredelnica je tudi polna dihotomij ali binarnih nasprotij, npr. Italijani so zahrbtni, medtem ko so Nemci odkritosr čni. Te retori čne fi gure so so časni avtorji spoznali v starejših priro čnikih za retoriko in humor. 38 Toda kot pravi pregovor, v vsaki šali je (bilo) zrno (stereotipne) resnice. 37 Tacitus, Pogovor o govornikih; Agrikola; Germanija. Stanzel, National Stereotypes in Literature, 4. 38 Zraven anti čnih vzorov (Demosten, Cicero, Kvintilijan) je bil v zgodnjem novem veku posebej priljubljen Erazmov priro čnik, ki je bil preveden v ve č jezikov in šel skozi ve č kot 150 ponatisov, hkrati pa je bilo izdanih ve č drugih priro čnikov za retoriko, napisanih v vseh ve č- jih evropskih jezikih. Erasmus, De Duplici Copia Verborum et Rerum. Susenbrotus, Epitome Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 399 Za temo etni čnih stereotipov v povezavi z narodnimi nošami je zraven upodobitev na vrhu še posebej zanimiva šesta vrstica, posve čena zna čilnim ali tradicionalnim narodnim nošam (Tracht der Klaidung). Čeprav sta besedili v obeh razli čicah enaki, so predstavniki ljudstev upodobljeni v razli čnih opravah. To je seveda v skladu z razvojem splošne mode, in sicer je moda na Leopoldo- vem bakrorezu opazno starejša od mode na štajerski razpredelnici ljudstev. Na Leopoldovem bakrorezu so bili pripadniki višjega plemstva ve činoma oble čeni v francosko modo iz za četka 18. stoletja, medtem ko so bili na štajerski razpre- delnici ljudstev naslikani pripadniki nižjega plemstva ali višjega meš čanstva proti koncu 18. stoletja. Besedilo samo sicer ni razkrilo veliko o samih obla čilih, saj je bil poudarek na zna čajih ljudstev, zelo malo pa je podatkov o tkanini, slogu, barvi itd. Tako je bil po na činu obla čenja Španec dostojen (Ehrbaar), Francoz nestanoviten (Unbeständig), Italijan spodoben (Ehrsam), Nemec posnemajo č (Macht alles Nach), Anglež je sledil francoski modi (auf Französchischeart), Šved je imel obleke iz usnja (V on Löder), Poljak je nosil dolge suknje (Lang Röckig), Madžar je imel ve čbarvna obla čila (Viel Farbig) itd. V bistvu je sploh pri prvih petih ljudstvih o čitna doktrina analogij oziroma ujemanja (correspondence), ki je bila zelo prisotna v zgodnjenovoveški Evropi. 39 Če je bil Španec čudovit po zna čaju in možat po zunanjem izgledu, je nosil dostojno obleko. Na drugi strani je bil Francoz lahkomiseln po vedenju in otroški po zunanjem izgledu, zato je nosil nestanovitno obleko. Besedilo in upodobitev na vrhu sta bila le nekoliko bolj v pomo č pri Rusu (Muskawith) in Turku ali Grku (Tirk oder Griech). Rus je imel obla čila s krznom (Mit böltzen). Čeprav je tudi na ruskem dvoru carja Petra Velikega (vl. 1682/96–1725) prevladovala francoska moda, je bil Rus prikazan kot pravoslavni duhovnik ali pop z dolgo brado, oble čen v krznen plaš č, obut v zimske krznene škornje ( ва ́ ленки), na glavi je imel tudi visoko ku čmo, ni pa imel me ča ali sablje. Pravzaprav je avtor za upodobitev izbral podobo, ki je najbolj ustrezala »podobam v njegovi glavi« in se je v svojih stereotipnih podobah skliceval na staro Rusijo in ne na Rusijo Petra Velikega. Dvor Petra Velikega je bil mnogo manj dovzeten za stereotipne upodobitve, saj se je bistveno »evropeiziral«. 40 Med upodobljenimi ruskimi stereotipi je bila tudi dolga brada, čeprav je Peter Veliki leta 1698 uvedel davek na brade, da bi »posodobil« rusko družbo. Peter je namre č menil, da gre pri ohranitvi dolge brade za staromodno modno izbiro. Nekateri so proti pla čilu lahko obdržali brado s tako imenovanim »novcem za brado«, na katerem je bilo na aversu zapisano »odvzeti denar« (ДЕНГИ ВЗѦТЫ); znesek pa je bil odvisen od položaja v družbi. 41 Obrazne dlake so zato hitro postale statusni troporum ac schematum. Peacham, The Garden of Eloquence. Opitz, Buch von der Deutschen Poeterey. Gracián, Arte de ingenio, tratado de la agudeza. Gracián, Agudeza y arte de ingenio. Harsdörffer, Poetischer Trichter. Bary, La Rhétorique française. Lamy, La Rhétorique ou l‘art de parler. Dumarsais, Des Tropes. Schüttpelz, Humor. 39 Faivre, Access to Western Esotericism, 10–15. 40 Hughes, Russia in the Age of Peter the Great. Hennings, Russia and Courtly Europe. 41 Za ukaz Petra Velikega glede brad iz leta 1705 glej Peter, Ук а з Импера т ора Пет ра I o бритi и боро дъ, 282–283. Anisimov, The Reforms of Peter the Great. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 400 simbol. Podobno je želela Rusijo modernizirati in vpeljati razsvetljenske vrednote kasneje Katarina Velika, a je leta 1772 odpravila davek na brade. Turek ali Grk je obla čilo nosil na ženski na čin (Auf Weiber Art). Ta stereotip se pojavi v literaturi še dandanes, saj so recimo v nedavnem katalogu na podlagi sultanove garderobe v 16. stoletju ocenili, da so osmanski »moški in ženske nosili podobna obla čila«. 42 To ena čenje, ki je delno posledica heteronormativnega orien- talizma, je temeljilo na razliki med nošama za spodnji del telesa, ki je bila v Evropi bolj lo čena med spoloma: hla če za moške in krila za ženske. V Tur čiji pa so tako moški kot ženske nosili şalvar oziroma precej ohlapne bele hla če (danes znane kot »haremske hla če«), 43 kot je videti na upodobitvi. Drugi vztrajni stereotip, povezan s turškimi obla čili, je bil turban, ki je upodobljen tudi na štajerski razpredelnici. Turek ali Grk sta sicer oble čena v skromna obla čila, čeprav so turban nosili moški višjega sloja v otomanski družbi. Slikar se je mo čno naslanjal na etni čne stereotipe, Turek ali Grk kot musliman, Madžar kot husar, Rus kot pravoslavni pop. V zgodnjenovoveški Evropi so nošo povezovali tudi z izpovedjo vere. Španski inkvizicijski zapisi se v številnih primerih po Sredozemlju sklicujejo na obla čila. Na primer, nekdanji ujetnik Don Andres de Villaro je leta 1670 pri čal, da je bil obtoženi odpadnik Gaspar de los Reyes »oble čen kot Maver nad pasom, pod pasom pa se mu je zdel kot kristjan« (vestido el medio cuerpo arriba como moro y de ay abajo le pareçio que como cristiano). 44 To krš čansko obla čilo pod pasom se je verjetno nanašalo na »oprijete« hla če, medtem ko je »oble čen kot Maver nad pasom« merilo na turban ali rde čo čepico (un bonete colorado). 45 Kot sta ugoto- vila Bennassar in Bennassar, so bili inkvizitorji obsedeni z vprašanjem, ali je bil posameznik oble čen kot »Turk« ali »kristjan«. Obleka je bila skoraj vedno prva to čka, ki jo pri če omenijo. 46 Ti zunanji znaki (verske) identitete so bili pomembni in splošno poznani. Laconicum Europae Speculum V prvi polovici 18. stoletja je bila objavljena serija devetih oziroma desetih latinskih tiskov z naslovom Lakonsko ogledalo Evrope (Laconicum Europae speculum). Podobe z napisi je zasnoval Paul Decker mlajši (1685–1742), Johann Wolfgang Baumgartner (1709–1761) je postavil le tisk za Nizozemca, same bakro- reze so izdelali razli čni bakrorezci (Christian Friedrich Lottes, Johann Georg Pinz, Philipp Andreas Kilian, Andreas Hoffer), uredil in izdal pa jih je Martin Engelbre- cht (1684–1756) v Augsburgu okrog leta 1730. Celotni naslov je daljši, Lakonsko ogledalo Evrope, v katerem je brez predsodkov, posmehovanja ali zani čevanja predstavljenih njenih devet posebej uglednih narodov in ljudstev, ki se v dolo čenih 42 Atil, The Age of Sultan Süleyman the Magnifi cent, 179. 43 Inal, Women‘s Fashions in Transition, 252. 44 Inquisición, Exp. 14. 45 Inquisición, Exp. 14. 46 Bennassar, Bennassar, Les Chrétiens d‘Allah, 389–394 Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 401 lastnostih in znamenjih razlikujejo, vse zaradi radovednosti in zabave. 47 V naslovu je torej pojasnjen tudi razlog za nastanek teh tiskov, izšli so »zaradi radovednosti in zabave« (curiositatis et oblectationis gratia). Podobno kot preostale razpredelnice ljudstev ti bakrorezi niso bili mišljeni kot predstavitev realnih podob, temve č so bili namenjeni zabavi in primerjanju. 48 Ve čina zna čilnosti ali stereotipov na Lakonskem ogledalu Evrope je enaka kot pri štajerskem Völkertafel, pri čemer se je avtor gotovo naslonil na predhodno upodobitev, to se pravi predvsem na Leopoldov bakrorez, ki je prav tako nastal v Augsburgu. Pridevniki se tudi tukaj pojavljajo v primerniku ali komparativu, čeprav naj bi vsak tisk stal zase. Toda poleg sedemnajstih stereotipov je »Lakon- sko ogledalo Evrope« dodalo še dodatnih devet zna čilnosti: njihov temperament, podnebje in ozra čje, nebesno (astrološko) znamenje, pija ča in hrana, mo č (potentia; samo za Nizozemca!), sposobnost za posel, umetnost in opravila, odnos do žensk, njihova etnogeneza, želje za skupno dobro. Posamezni narodi so bili upodobljeni kot ve čfi guralna alegori čna kompozicija na dvoru in s petindvajsetimi zna čilnostmi ali stereotipi v (baro čnih) kartušah, ki obkrožajo to kompozicijo. 49 Zna čilnosti so precej naklju čno razvrš čene okrog podob in pri vsakem narodu drugje. Eden teh tiskov je predstavljal Rusijo oziroma Moskovsko državo (Moscowita), okronano z grbom v š čitu in obdano s kartušami s stereotipi (sl. 3). Ruski dvor je predstavljen s carico na čelu, in sicer je predstavljena ali Katarina I. (vl. 1725–1727) ali Ana Ivanovna (vl. 1730–1740). Za našo temo so klju čna obla čila (Vestitus), ki so pri Rusih krznena (Pelliceus), čeprav na upodobitvi krznena obla čila ali ku čme ne izstopajo. V nasprotju s štajersko razpredelnico ljudstev ni upodobitve za Turka ali Grka, ki pa so bili dodani kasneje v izklju čno tekstualni verziji iz leta 1767. 50 Namesto tega je bil naveden Nizozemec (Batavus), čeprav niso bile naštete vse zna čilnosti ali stereotipi. Zanimiva je prvotna izklju čitev Turkov s seznama »devet posebej uglednih narodov in ljudstev« v Evropi. Morda so bili za Engelbrechta v Augsburgu Turki še bolj oddaljeni ali pa je povezoval »ugled« s krš čanstvom in Turke izklju čil. 47 Engelbrecht, Laconicum Europae Speculum. Pri prevodu sem si pomagal s številnimi latinskimi slovarji in glosarji. Klju čen za razumevanje besedila je za srednjeveško in zgodnje- novoveško latinš čino gotovo nepogrešljivi Du Cange, Glossarium mediae et infi mae latinitatis. Koristna sta bila tudi Niermeyer, Mediae latinitatis lexicon minus, in Bartal, Glossarium Mediae et Infi mae Latinitatis Regni Hungariae. Pri prevajanju v slovenš čino mi je pomagal Wiesthaler, Latinsko-slovenski slovar. Naposled se za pregled prevoda in rešitve mojih nerodnih prevodov zahvaljujem profesorju Martinu Benediku. Za pomo č pri dolo čenih izrazih se zahvaljujem pro- fesorju Davidu Movrinu. Za morebitne nejasnosti in napake sem odgovoren sam. Celoten prevod z latinskim izvirnikom je v Decker, Laconicum Europae speculum. 48 To »Lakonsko ogledalo Evrope« je v 18. stoletju izšlo v razli čnih oblikah in prevodih. Weitenauer, Compendium scientiarum et eruditionis omnigenae, 230–243. Med drugim so po- dobe izdali tudi v španš čini, ki jih hrani ekvadorski narodni muzej v Quitu (Casa de la Cultura). Podobe so namestili tudi na pregradno ali špansko steno oziroma paravan, ki ga hrani muzej Franza Mayerja v Ciudad de Méxicu. Kubiak, Obraz Innego. 49 Engelbrecht, Laconicum Europae Speculum. 50 Weitenauer, Compendium scientiarum et eruditionis omnigenae, 230–243. Z Grkom je avtor imel v mislih evropska oziroma balkanska ljudstva, ki so živela v otomanskem imperiju. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 402 Slika 3. Tisk za Ruse, Laconicum Europae Speculum (Engelbrecht 1730, nepaginirano). Slovar Dictionnaire universel, contenant généralement tous les mots françois Za razumevanje etni čnih stereotipov v Evropi je treba preveriti še enciklopedije in slovarje, ki pogosto veljajo za nesporne avtoritete. Univerzalni slovar Antoi- nea Furetièrea, ki naj bi vseboval vse francoske besede (1690), presenetljivo ne vklju čuje besed niti za Rusijo niti za Moskovsko kneževino ali podobno izpeljavo. Kljub temu pa so obstajali vnosi za dolo čen tekstilni material, kot je krzno (poil, pelage; ni gesla za fourrure), a Furetière v teh geslih Rusov ne omenja posebej. V francoščini je beseda za dlake in krzno enaka, to je poil. »Kar zadeva moške, so divjaki ve činoma poraš čeni in pokriti z dlako. V Evropi imajo dlake na vekah, obrveh, licih, bradi, trebuhu in sramnih delih.« 51 Ta povezava med poraš čenostjo oziroma dlakavostjo in divjaštvom je že takrat imela dolgo brado. 52 51 Furetière, Dictionnaire universel, s.v. poil. 52 Zanimiva je sicer napa čna etimologija besede barbar, ki jo je ponudil Kasiodor v 6. stoletju. Menil je, da gre pri besedi barbarus za sestavljanko iz latinskih besed barba (brada) in rus (polje), saj barbari niso živeli v mestih, ampak so bivali na poljih kot divje živali. Borst, Medieval Worlds, 3. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 403 Obstaja pa geslo za Turka (Turc), ki naj bi bil katerikoli »podložnik cesarja Orienta, ki je pripadnik sekte mohamedancev ... na čeloma imenujemo Turke vse podložnike Velikega Gospoda, ki ga ljudje kli čejo Veliki Turk.« Pri tem je precej eksplicitno videti ena čenje etni čne identitete z državno ali imperialno strukturo pod vodstvom sultana. Furetière je med drugim v geslu za Turka navedel še »obleka v turškem slogu« (un habit à la Turque), a je ni defi niral. Furetière je nadaljeval z navedbo porekla Turkov in razlago metafor s Turki, npr. »mo čan kot Turek«, »ob- naša se kot Turek v Moreji« (Peloponez) in tudi kot žalitev »kot Turek«, s čimer so izražali »barbarstvo, krutost, brezbožnost«. Nadalje je v geslu za Turquerie nave- deno, da gre za »način delovati kruto in barbarsko, kot se ga poslužujejo Turki.« 53 Pravzaprav je primerljiva podoba z izjemo brezbožnosti veljala za Ruse, ki so jih imeli za neotesane divjaške barbare. 54 Pri tem se je treba predvsem zaveda- ti, da vojne in kaznovalni sistem niso bili ni č manj kruti v zahodni Evropi. Med osemdesetletno vojno (1568–1648) proti Španiji so Nizozemci celo uporabljali izraz Liever Turks dan Paaps oziroma »raje turški kot papeški«. Turki so namre č sloveli po svoji krutosti, a je bila zelo znana tudi njihova relativna verska strpnost do t. i. »religij knjig«. 55 Seveda Nizozemci niso resno razmišljali o turškem jarmu, a so s tem želeli poudariti krutost Špancev in nestrpnost katoli čanov (cf. la leyenda negra). Posledi čno pa so spotoma še potrdili stereotip o krutosti Turkov. Čeprav so bila gesla za posamezna ljudstva precej skromna ali jih sploh ni bilo, so bila gesla za dolo čene obla čilne predmete, kot je na primer »Turban, ou Tulbent«, bolj izpovedna. Turban naj bi bil »pokrivalo [coëffure] ve čine vzhodnih ljudi in muslimanov«. Turbani naj bi bili izdelani iz »fi nega, umetelno zvitega blaga, ki obdaja glavo«. Nadaljeval je z opisom sultanovih in emirjevih turba- nov. 56 Zanimivo ni posebnega gesla za ku čmo, klobuk in kapa pa sta defi nirana kot »pokrivalo za glavo, ki ga uporabljajo moški po celotni zahodni Evropi.« 57 Tako so o čitno predvideli, da sta klobuk in kapa specifi čna za zahodno Evropo, medtem ko so v vzhodni in jugovzhodni Evropi nosili druga čna pokrivala, to se pravi ku čme in turbane. Igralne karte Géographie Igralne karte v zgodnjem novem veku so bile pogosto namenjene izobraževanju. Izdelanih je bilo ve č razli čnih vrst igralnih kart, vklju čno s kartami živali, poklicev, utrdb itd. 58 Igralne karte Geographie so bile ene od štirih izobraževalnih igralnih 53 Furetière, Dictionnaire universel, s.vv. Turc, Turquerie. Ludvika XIV . so zaradi njegove agresije pogosto imenovali »evropski Turk«. Piirimäe, Russia, the Turks and Europe, 75–76. Ob za četku devetletne vojne pa so ga v pamfl etih celo imenovali »francoski Atila«. Teutschmuth, Der französische Attila Ludovicus XIV. 54 Olearius, Vermehrte Newe Beschreibung Der Muscowitischen und Persischen Reyse. 55 Goffman, The Ottoman Empire, 110–111. 56 Furetière, Dictionnaire universel, s.v. Turban. Spohn, Alles getürkt. 57 Furetière, Dictionnaire universel, s.v. Chapeau. 58 Parlett, The Oxford Guide to Card Games. Parlett, A Dictionary of Card Games. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 404 kart, izdelanih za mladega Ludvika XIV . po naro čilu kardinala Mazarina. Preostale tri igralne karte so govorile o basnih, francoskih kraljih in plemenitih kraljicah. Besedila za igralne karte Geographie je napisal Jean Desmarets de Saint-Sorlin, risbe pa je prispeval fi renški grafi k Stefano della Bella leta 1644. V drugi polovici 17. in 18. stoletja so bile te karte ve čkrat ponovno izdane, kar pri ča o njihovi široki popularnosti in razširjenosti. 59 Pri geografskih opisih pa je tudi videti tanko mejo med hipoteti čnim objektivnim opisom in stereotipno podobo. Komplet kart Geographie je bil sestavljen iz 52 kart v štirih barvah, kot pri vsakem obi čajnem paketu kart danes. 60 Toda namesto src, karov, pikov in križev je bila vsaki barvi dodeljena celina, to so Evropa, Afrika, Azija in Amerika. V vsaki barvi je kralj ali R(oi) poosebljal celino (upodobljene so bile dejansko ženske fi gure, kot je bilo obi čajno za celine), medtem ko so bile karte od asa preko fanta ali VA(let) in kraljice ali D(ame) predstavljene kot ženske podobe držav. Karte, ki so predstavljale dvorne fi gure (Valet, Dame, Roi), so bile na konju ali na bolj eksoti čnih živalih, npr. Amerika je bila na ogromnih pasavcih, Azija pa na slonih. Vsaka karta države je imela kratko besedilo, ki je opisalo zastopano državo ali celino, vedno na na čin, ki je izdal takratne stereotipe. Evropo so na primer opisali 59 Desmarets, Bella, Jeu de la géographie. Desmarets, Bella, Jeux historiques des rois de France, reines renommées, géographie et metamorphose. Covens, Mortier, Jeu de g éographie. 60 O‘Donoghue, Catalogue of the Collection of Playing Cards, 115–116. Shirley, The Mapping of the World, 361. Slika 4. Igralna karta za Rusijo in Tur čijo (Desmarets, Bella 1644). Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 405 kot »manjši, a prvi del sveta zaradi svoje plodnosti, vrednosti, vljudnosti, znanosti, slave in bogastva svojih narodov ter sedeža krš čanstva. Nahaja se na severu, v hladnem in zmernem pasu.« 61 Rusija je bila as Azije, čeprav je v opisu navedeno, da je »ve čina hladnih in mo čvirnih dežel (Rusije) v Aziji, preostali del [...] z glavnim mestom Moskvo pa v Evropi« (sl. 4). Rusija in Tur čija sta (bili) na robu tako Evrope kot Azije, zato sta (bili) enkrat vklju čeni v Evropo, drugi č v Azijo. Rusija je bila upodobljena kot ženska, ki stoji s sulico na rami in v desni roki drži š čit. Nosila je tudi turban ali vsaj zelo podobno pokrivalo kot Tur čija in drugi narodi v Aziji. Tur čija je bila kra- ljica ali dama Azije (sl. 4). Bila je upodobljena kot bojevnica na konju z izvle čeno sabljo in v turbanu. Opis ne izdaja nobenih etni čnih stereotipov obla čil, temve č le geografska dejstva, kot so razli čne regije in reke. Zemljevida Evropa recens descripta in Asia noviter delineate Zanimivi viri za zgodnjenovoveške stereotipe so bili tudi zemljevidi z upodobitva- mi razli čnih ljudstev, kot je znameniti dekorativni zemljevid Evropa recens descripta (»Nedavno opisana Evropa«) iz leta 1617 in razli čne poznejše reprodukcije (sl. 5). Zasnoval ga je Willem Janszoon Blaeu (1571–1638), ugledni nizozemski geograf, 61 Desmarets, Bella, Jeu de la géographie. Slika 5. Willem Janszoon Blaeu, Evropa recens descripta (Blaeu 1635). Grški par , ki nosi turban in hidžab, je v spodnjem desnem kotu. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 406 kartograf in založnik, znan po svojem atlasu Theatrum Orbis Terrarum, sive, Atlas novus (»Razstaviš če sveta ali novi atlas«) iz leta 1635, ki je bil kasneje izpopolnjen in ve čkrat ponatisnjen. 62 V tem atlasu je objavil tudi zemljevid »Nedavno opisana Evropa«, ki je bogato okrašen z jadrnicami, morskimi pošastmi, živalmi in drugimi zanimivostmi. Na vrhu prikazuje devet ve čjih evropskih mest, ob straneh pa deset glavnih ljudstev Evrope. Zemljevid Evrope je sestavljalo pet parov ljudstev v »narodnih nošah« na levi in desni strani zemljevida pod razli čnimi imeni: Angli, Galli, Belgi, Castiliani, V enetiani na levi in Germani, Hungari, Bohemi, Poloni, Graeci na desni. Namenoma sem vklju čil Blaeujev zemljevid Evrope, ker je pomembno prika- zati, da ob časno sploh ne najdemo stereotipnih ali kakršnihkoli predstav o Rusih in Turkih v evropskem okviru. Razumeti je treba, da sta bili z evropske perspektive Rusija in Tur čija še vedno obrobni. Drug znamenit primer takšne odsotnosti so »Oblačila razli čnih narodov« (Variarum Gentium Ornatus) Sebastiana Vrancxa in Pietra de Jodeja iz za četka 17. stoletja, ki ne vklju čuje niti Rusov niti Turkov. 63 Na Blaeujevem zemljevidu Evrope ni bilo Rusov ali Turkov, toda grški par je nosil turban in na vrhu zemljevida je bil Konstantinopel. Tako predvidevam, da bi grški par predstavljal »evropske Turke«, podobno kot poznejši štajerski Völkertafel, kjer sta bila upodobljena skupaj. To zbliževanje in razhajanje Grkov in Turkov je zanimiv 62 Blaeu, Theatrum orbis terrarum. Prim. še nekaj generacij starejši prvi moderni atlas s 53 zemljevidi. Ortelius, Theatrum Orbis Terrarum. 63 Vranckx, Variarum Gentium Ornatus. Slika 6. Willem Janszoon Blaeu, Asia noviter delineata (Blaeu 1635). Ruski par nosi krznena obla čila in krznene kape ali ku čme na desni strani, drugi od spodaj navzgor. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 407 vidik zgodnjenovoveških etni čnih stereotipov glede otomanskega imperija v Evropi. Moskva in Rusija sta bili upodobljeni na drugem zemljevidu, posve čenem Aziji, torej »Na novo za črtani Aziji« (Asia noviter delineata) (sl. 6). 64 Turki ali Osmani so na tem zemljevidu presenetljivo manjkali, čeprav je bilo vklju čenih ve č njim podrejenih ljudstev, kot so bili Arabci, Armenci, Sirci in Tatari. To potrjuje domnevo, da je Blaeu Grke obravnaval kot sinonim za Turke (v Evropi). Blaeu je izdelal ve č zemljevidov, namenjenih dolo čenim regijam ali državam, vklju čno z (A)Natolijo in Rusijo. Na teh regionalnih zemljevidih je predstavil tudi njihova obla čila, ki pa se kljub svoji izklju čni pozornosti na manjši teritorij in manjšo skupino ljudi niso bistveno oddaljila od stereotipnih in splošnih podob. Knjiga noš Degli habiti antichi et moderni di diverse parti del mondo Knjige noš so sestavljale serije podob oseb v tradicionalnih obla čilih. Žanr knjig noš se je pojavil v drugi polovici 16. stoletja in se hitro razširil po Evropi. 65 Te knjige so ustvarile splošno lestvico ljudi, razdeljenih glede na socialni status, zna čaj in izvor posameznika. 66 Toda če so bili prejšnji vizualni viri ve činoma površni, vsaj v zvezi z obla čili, so knjige o nošah predstavljale ve č razli čic narodnih noš. Podobno kot pesniki, ki so uporabljali epitetone, 67 so jih kroja či in kostumografi uporabljali za like v igrah in operah, slikarji in kiparji pa pri oblikovanju raznih motivov na umetniških delih. Tako je bilo širjenje in vpliv tovrstnih virov še ve čji. Tradicija knjig noš je imela velik uspeh v zgodnjenovoveški Evropi. Cesare V ecellio (1521–1601) je ustvaril vodnik po svetovnih obla čilih in obi- čajih (428 lesorezov), ki je bil takojšnja uspešnica ob izdaji leta 1590 v Benetkah. Knjiga je prvi č na enem mestu združila žive opise obi čajev in natan čne upodobitve noš, dodal je tudi komentarje, polne natan čnih informacij v zvezi s tekstilom in oblogami. Njegove upodobitve so temeljile na neposrednih poro čilih o popotnikih v Benetkah in njihovih obla čilih, drugi so bili kopirani s slik ali na podlagi pripovedi. Vecellio je v časih udoma čil tuje mode, tako da jih je primerjal s slogi, znanimi v Benetkah ali na splošno v Italiji. Ta knjiga je bila delno namenjena tudi slikarjem, ki so jo lahko uporabili kot vzor čno knjigo. Druga razširjena italijansko-latinska izdaja iz leta 1598 je vklju čevala še ljudstva Amerike (503 lesorezi). 68 Za obla čila Rusov je V ecellio trdil, da so obla čila podobna obla čilom na Polj- 64 Blaeu, Theatrum orbis terrarum. 65 Deserps, Recueil de la diversité des habits. Bertelli, Omnium fere gentium nostrae aetatis habitus. Sluper, Omnium fere gentium nostrae aetatis nationum habitus. Anon., Mores Italiae. Weigel, Amman, Habitus praecipuorum populorum tam virorum quam feminarum. Boissard, Habitus variarum orbis gentium. Amman, Gyneceum, sive Theatrum Mulierum. Glen, Des habits, moeurs, ceremonies, façons. Franco, Habiti delle donne Venetiane. Jefferys, A Collection of the Dresses of Different Nations. 66 Racinet, The Complete Costume History. 67 Textor, Epithetorum opus perfectissimum. Poole, The English Parnassus. 68 Vecellio, Degli habiti antichi et moderni. V ecellio, Habiti antichi et moderni. V ecellio, The Clothing of the Renaissance World. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 408 skem. Podnebje je bilo zelo mrzlo, zato se »oble čejo s krznom živali«. Nosijo tudi »žametno kapo, obloženo s krznom, visoko in udobno za ušesa, saj je na prijeten na čin odrezana dovolj kratko, da jih pokrije. Nosijo obla čila iz žameta, satena ali druge tkanine, podložene s krznom glede na njihov status.« 69 V nadaljevanju je Vecellio podrobno opisal in predstavil obla čila ruske plemkinje, plemiškega veleposlanika iz Moskve, moskovskega pehotnega vojaka, moskovskega konjenika itd. Čeprav so vsi nosili razli čne dodatke oz. orožja, je skupni imenovalec za vse Ruse krzno. Pri obla čilih v Tur čiji je opisal sultana, muftija, poveljnika jani čarjev, Turka doma (v turbanu), sužnje, turške neveste, Turka v dežju itd. Turki »zelo pazijo na čisto čo, ko so na konju in dežuje, in zelo pazijo, da se ne zmo čijo ali umažejo. Na vrhu svojih turbanov, ki jih nosijo s ponosom, nosijo neke vrste kapuce, obi- čajno iz rde če klobu čevine, zvite tako, da so ob odprtju videti kot dežnik. Ob teh priložnostih na vrhu obla čil nosijo še eno pokrivalo iz grobe volne, ki ji pravijo klobu čevina, ki ne š čiti le njihovih obla čil, temve č tudi njihova telesa pred še tako mo čnim dežjem« (sl. 7). 70 V ecellio je predstavil precej kompleksne opise in podobe. Razlika v obla čilih, ki pa je tudi Vecellio ni opazil, je bila ta, ki temelji na verski pripadnosti. Na primer, kristjanom v zgodnjenovoveškem otomanskem imperiju ni bilo dovoljeno nositi obla čila dolo čenih barv. Ti obla čilni redi so bili sicer vedno fl eksibilni in pogosto kršeni. 71 Slika 7. Turek, ko dežuje (Vecellio 1598, 365). 69 Vecellio, The Clothing of the Renaissance World, 403 70 Vecellio, Habiti antichi et moderni, 365 71 Quataert, Clothing Laws, State, and Society in the Ottoman Empire. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 409 Potopis Rerum Moscoviticarum Commentarii Tradicija pisanja potopisov je imela dolgo zgodovino, ki je segala vsaj do anti čne Gr čije. V zgodnjem novem veku se je ob tem razvila še bogata kultura zbiranja, vse od enciklopedij, slovarjev, zbornikov, katalogov itd. Vrednost zbirk vseh vrst je bila brez primere in Jennifer Richards je celo trdila, da so bile zbirke »najosnovnejši gradnik renesan čne proze«. 72 V nasprotju s »kabinetnimi pisci«, ki obi čajno niso zapustili knjižnic, da bi pisali etnografi je razli čnih ljudstev, so nekateri diplomati in popotniki predložili prvoosebne zapise. Popotniki in diplomati so lahko zasliševali doma čine in kriti čno preu čevali obstoje čo literaturo s primerjavo napisanega z dejstvi na terenu. Baron Sigismund ali Žiga (von) Herberstein (1486–1566) je bil kranjski diplomat, pisatelj, zgodovinar in veleposlanik svetega rimskega cesarja na moskovskem dvoru. V skoraj 40-letni karieri je opravil približno 69 misij v tujini, potoval je po vsej Evropi, tudi v Tur čijo in Rusijo (sl. 8). Pohvalili so ga celo Habsburžani in ga bogato nagradili z naslovi ter posestmi. V Rusijo oziroma takrat še Veliko moskovsko kneževino je potoval dvakrat, v letih 1517 in 1526, in ta potovanja so bila izvrstno okno v ve činoma neznano rusko družbo. Marshall Poe je ocenil, da je bil Herberstein izvor stereotipov o Rusiji kot neevropski deželi s tiranskim despotom in zasužnjenim prebivalstvom. 73 Njegovi Rerum Moscoviticarum Commentarii (1549) ali Moskovski zapiski so bili glavni vir znanja o Rusiji v zgodnjenovoveški Evropi. Herberstein je bil na vseh svojih potovanjih kot veleposlanik pozoren opazovalec, saj je izjavil, da »tega in onega nisem preu čil površno, marve č sem poskušal prodreti do podrobnosti, seveda le do onih, ki so bile vredne spomina in koristne za javnost.« Dodal je še, da »jaz pa pišem zlasti zato, ker sem marsikaj videl, deloma pa sem povzel podatke iz mnogih zanesljivih poro čil.« 74 Tako je imel kot veleposlanik privilegirano izkušnjo kulture iz prve roke, vendar je še vedno deloval v zahodni ali srednjeevropski miselnosti, ki je Ruse predstavljala kot narod, ki živi pod despotom. To je seveda ironi čno, saj ve čina Evropejcev v tem času ni živela v posebej demokrati čnih okvirih. Pri njegovi knjigi je meja med (pot)opisom in stereotipizacijo tudi zelo tanka. Glede ruskih obla čil je Herberstein dejal: »Vsi se obla čijo enako. Nosijo namre č dolge obleke brez gub z ozkimi rokavi, skoraj po ogrsko. Kristjani zapenjajo obleke z gumbi na desni strani, Tatari pa, ki nosijo skoraj prav tako obleko, imajo gumbe na levi strani prsi ... Da bi prišel trebuh čim bolj do veljave, nosijo pas tem niže. Da, tako se nosijo sedaj tudi na Laškem, v Španiji in celo v Nem čiji.« 75 Ta povezanost z drugimi evropskimi ljudstvi ni naklju čna, saj je prej zapisal, da »ta slovanski rod izvira iz Jafetovega rodu«, 76 s čimer je meril na enega izmed treh Noetovih sinov, 72 Richards, Commonplacing and Prose Writing, 44. Moss, Printed Commonplace-Books, 139. Blair, Humanist Methods in Natural Philosophy. Knight, Bound to Read. 73 Poe, A People Born to Slavery, 4. Scheidegger, Perverses Abendland – barbarisches Russland. Geier, Russische Kulturgeschichte in diplomatischen Reiseberichten. Leitsch, Wes- teuropäische Reiseberichte über den Moskauer Staat. Bole, Podobe tujega v nemških potopisih. 74 Herberstein, Moskovski zapiski, 5–6. Herberstein, Rerum Moscoviticarum Commentarii, praefatio. 75 Herberstein, Moskovski zapiski, 66. Herberstein, Rerum Moscoviticarum Commentarii, 55. 76 Herberstein, Moskovski zapiski, 9. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 410 ki so po mnenju srednjeveških in zgodnjenovoveških piscev poselili tri celine: Sem Azijo, Ham Afriko in Jafet Evropo. 77 Herberstein je torej štel Ruse med Evropejce. Herberstein je v svoji knjigi izpostavil obla čila razli čnih slojev in za razli čne priložnosti. Opisal je » črna okrogla pokrivala« nadškofov, arhimandritov in škofov, pri čemer je posebej podrobno opisal obleko prav slednjih. 78 Bojarji oziroma nižje plemstvo naj bi se obla čilo »v dolge obleke in bele trdo ošiljene čepice, ki jih delajo v delavnicah iz klobu čevine, iz katere smo videli izdelane tudi barbarske plaš če.« 79 V bistvu je iz Herbersteinovega zapisa jasno, da je bilo krzno glavni izvozni artikel Rusije, pri čemer opiše razli čne vrste krzna, od soboljega, kunjega in lisi čjega do veveri čjega, risjega in bobrovega. 80 Herberstein je prepoznal pomembnost žival- skega krzna, saj so bile »bobrove kože zelo cenjene in skoraj vsi so imeli obrobe obla čil iz tega krzna, ker je črno, kar je naravna barva.« 81 Herbersteinova avtobiografi ja je vsebovala šest barvnih lesorezov Herbersteina v oblekah razli čnih veleposlaništev (sl. 8). 82 Ceremonialno obdarovanje z obla čili za tuje poslanike je bila anti čna praksa, ki so jo posvojili tako Turki kot Rusi. 83 Med drugim še doda v Moskovskih zapiskih, da mu je knez podaril častno obleko, »podloženo s soboljim krznom«, hkrati pa podaril »še po dvainštirideset soboljih kož, tristo hermelinov in tiso č petsto kož sibirskih veveric«, med prvim obiskom pa mu je Veliki knez Vasilij »podaril sani z izvrstnim konjem in na njih krzno belega medveda in še druge kožuhe«. 84 Prva izdaja iz leta 1549 še ni bila opremljena z ilustracijami, 85 kar pa so »popravili« oziroma dodali v kasnejših ponatisih. Herberstein se v Moskovskih zapiskih Turkov sicer ne loti posebej podrobno, a zapiše, da »evropski Turki, ki govore slovanski jezik, imenujejo Konstantinopel Carigrad, to je kraljevsko mesto.« 86 Tako so o čitno podložniki v jugovzhodni Evropi, ki so prišli pod otomanski imperij, obveljali za »evropske Turke«. Herberstein opiše (kazanske) Tatare, ki so takrat še mejili na vse bolj razširjajo čo se Rusijo, ki je leta 1552 dokončno osvojila Kazan. Herberstein poudari, da Tatari niso enaki Turkom in da čeprav so vsi »mohamedanske vere«, »nimajo radi, če jih kli čejo za Turke, ker je to ime zanje žaljivka.« 87 Kljub temu pa je opis oblek presenetljivo podoben kasnejšim opisom turških obla čil. Na primer, »moški in ženske se enako obla čijo in se ne razlikujejo niti v nakitu, samo da se ženske prekrivajo še s platneno ruto, medtem ko nosijo oboji platnene hla če, ki so podobne mornarskim.« 88 77 Reynolds, Medieval Origines Gentium. Kidd, The Forging of Races. 78 Herberstein, Moskovski zapiski, 42. 79 Herberstein, Moskovski zapiski, 70. 80 Herberstein, Moskovski zapiski, 74–76. Drugi zelo pomembni izvozni produkt je bil čebelji vosek, kar prepozna tudi Herberstein. To je razvidno še dvesto let kasneje na štajerski razpredelnici narodov, ko je »ruska žival« prav čebela. 81 Herberstein, Rerum Moscoviticarum Commentarii, 64. 82 Herberstein, Gratae posteritati Sigismundus Liber Baro in Herberstain. 83 Rothman, Accounting for Gifts, 423–424. Rudolph, The Material Culture of Diplomacy. 84 Herberstein, Moskovski zapiski, 158. 85 Herberstein, Rervm Moscoviticarvm Commentarii. 86 Herberstein, Moskovski zapiski, 26. 87 Herberstein, Moskovski zapiski, 108. 88 Herberstein, Moskovski zapiski, 110. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 411 Etnografska zbirka Omnium gentium mores, leges et ritus V renesansi so bili najzgodnejši etnografi v bistvu zbiralci znanja klasi čne antike, kar je bilo del mode zbiranja. Poro čila o portugalskih in španskih odkritjih so bila drugi dejavnik vzpona etnografskega pisanja. 89 Pisatelji v renesansi so pogosto samo reproducirali stereotipe anti čnih in srednjeveških avtoritet. Nemški humanist, kanonik in hebraist Johannes Boemus (ok. 1485–1535) je bil jasen pri- mer takšnega razmišljanja, saj je sestavil eno prvih etnografskih zbirk v Evropi. Boemus namre č ni veliko potoval, pisal pa je s pomo čjo knjig v knjižnici in raznih pri čevanj. Kasnejši »etnografi «, kot so Sebastian Münster, Jean Bodin, Giovanni Botero in John Barclay, so kopirali od njega. 90 Boemus je leta 1520 izdal knjigo Obi čaji, zakoni in obredi vseh ljudstev, nedavno zbrani pri mnogih zelo slavnih pisateljih. 91 Izrecno je izjavil, da je »ne- pristransko predstavil tako anti čne kot so časne obi čaje, tako dobre kot slabe.« Poleg tega je v predgovoru omenil pisce, na katere se je skliceval, ve činoma iz klasi čne antike, za čenši s »Herodotom, o četom zgodovine, Diodorjem Sikulom ... Cezarjem, Jožefom in poznejšimi pisatelji, Vincencijem, Enejem Silvijem ... in mnogimi drugimi slavnimi zgodovinopisci.« 92 V naslednjem stoletju je bila nati- snjena ve č kot petdesetkrat in prevedena v vse glavne evropske jezike, vklju čno v francoš čino, italijanš čino, španš čino, angleš čino in nemš čino. Zaradi te izjemne in hitre širitve je knjiga postala referen čna knjiga za informacije o razli čnih vidikih 89 Hodgen, Early Anthropology in the Sixteenth and Seventeenth Centuries, 116, 121. Bolgar, The Classical Heritage and Its Beneficiaries, 272. Nothaft, The Early History of Man. 90 Hodgen, Johann Boemus: An Early Anthropologist. 91 Boemus, Omnium gentium mores leges et ritus. Nothaft, The Early History of Man, 721–722. 92 Boemus, Omnium gentium mores leges et ritus, fol. IIII. Slika 8. Sigismund Herberstein v častnih obla čilih, ki so mu jih podarili habsburški cesar, ruski veliki knez in turški sultan (Herberstein 1560, nepaginirano). I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 412 znanih ter neznanih kultur, Boemus pa je bil prepoznan kot ustanovitelj etnografi je in antropologije. 93 V povezavi z obla čili posameznih ljudi je bil Boemus v časih bolj v časih manj natan čen. Ruska obla čila (V estitus Russanorum) so v celotnem »ljudstvu« in »med njimi in plemi či enaka, v njihovi obleki ni nobene razlike, razen če vojvoda nosi nekoliko ve čjo kapo kot preostali«. Boemus je nadaljeval, da so njihova obla čila »vseh barv razen črne: moški in ženske pa so oble čeni v tanke platnene suknje ali srajce do kolen«. Kot dodatke naj bi uporabljali še »široko in ohlapno obla čilo, ki ga okrožijo in okrasijo okrog vratu z zlato in rde čo svilo, toda malo druga čno od tistih, ki so jih nosili Grki; podobno imajo tudi Turki in vsi severnjaki, vendar imajo obla čila Rusov širše rokave, ki so obrobljeni oz. okrašeni z zlatom na prsih in ramenih ter obrobljeni okrog obodov s kožuhom vider.« 94 Ta precej podroben opis ruskih obla čil je seveda vklju čeval tudi krzno ali »kožuh vider«. Še zani- mivejša pa je izpostavljenost razli čnosti s (pravoslavnimi) Grki in podobnosti z (muslimanskimi) Turki. Zanimivo je, da je bila Tur čija (Turcia) v drugi knjigi, ki je bila posve čena Aziji, v nasprotju z Rusijo, ki je bila navedena in opisana v tretji knjigi, posve čeni Evropi; prva knjiga je bila posve čena izvoru ljudi in temu primerno Afriki. Dolžina vsake knjige je ustrezala tudi oddaljenosti in znanju nekaterih ljudstev: o afriških narodih je bilo zelo malo, o azijskih nekoliko ve č, pri evropskih pa najve č besedila. Za razliko od današnjih dni je bilo mesto Rusije in Tur čije glede na Evropo in Azijo na evropskih mentalnih zemljevidih nestabilno. Za obla čila Turkov (Vestimenta Turcarum) je Boemus podal veliko manj informacij kot o ruskih obla čilih. Izjavil je, da »moški in ženske nosijo dolga in velika obla čila, ki so bila pred tem odprta z režo, da bi se [ljudje] lahko bolje pokrili in upognili, ko o čistijo telo naravnih iztrebkov, pri čemer so zelo previdni, da ne obra čajo obrazov proti vzhajajo čemu soncu, kamor se obra čajo med molitvijo.« 95 To bi lahko bila ena redkih razlag obleke v zvezi z izlo čanjem telesnih teko čin. Zanimivo je, da je že pri Boemusu prišlo do tega ena čenja med turškimi moškimi in ženskimi v povezavi z njihovimi obla čili, vsaj z evropske perspektive. Zaklju ček Etni čni stereotipi ali nacionalni zna čaji, kot so jih ozna čili zgodnjenovoveški Evropejci, niso esencialni pojavi, ampak kulturni proizvodi, ki so se oblikovali med srečanjem z drugimi. Primera Rusije in Tur čije sta zanimiva, ker sta bili državi vedno izstopajo či iz Evrope, vedno prisotni, a z distanco. Pregledal sem besedila 93 Nothaft, The Early History of Man, 720–721. Schmidt, Deutsche V olkskunde im Zeitalter des Humanismus, 60–107, 146–58. Schmidt, Johannes Böhm aus Aub. Vogel, Cultural Variety in a Renaissance Perspective. Atkinson, Inventing Inventors in Renaissance Europe, 235–38. Pirillo, Relativismo culturale e ‚armonia del mondo‘, 67–77. 94 Boemus, Omnium gentium mores leges et ritus, fol. XLVII. 95 Boemus, Omnium gentium mores leges et ritus, fol. XXXIIII. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 413 in vizualne podobe ter poudaril vztrajno naravo takšnih stereotipov skozi zgodnji novi vek. Stereotipi so se namre č pojavljali v literarnih delih, politi čnih tekstih, izobraževalnih tiskih itd. Pri tem je treba razlikovati med sicer skromnimi opisi, napa čnimi in nepopolnimi posploševanji, stereotipi in predsodki. Vprašanje, ali so Evropejci Rusijo in Tur čijo šteli za del Evrope, je odvisno od konteksta ter vira. Čeprav sta bila Rusija in Tur čija mogo čna imperija, pa sta bila zaradi njune »barbarske narave« marginalizirana igralca v simbolnem in mentalnem okvirju zgo- dnjenovoveške »civilizirane« diplomacije. Kljub tej distanci pa sta bila pomembna igralca v Evropi. Pozni otomanski imperij v 19. stoletju je bil pogosto ozna čen in zasmehovan kot »bolnik Evrope« (sick man of Europe) in ne Azije. Združevanje in razdruževanje »Grkov« ali »evropskih Turkov« v celotni jugovzhodni Evropi s »Turki« je zanimiv vidik etni čnih ter državnih identitet v multietni čnih politi čnih tvorbah ali imperijih. Pripadnost je bila fl uidna in je pogosto nihala med »narodom« in državo. Še posebej od vzpona nacionalnih držav je vprašanje identitete postalo klju čnega pomena, posebej v odnosu do manjšin, kar je pogosto vodilo do prisilne kulturne homogenizacije in temne strani demokracije po Michaelu Mannu. Evropejci so bili prepri čani, da razumejo druge kulture, še preden so jih osebno videli, na podlagi knjig, polnih stereotipov o razli čnih ljudstvih. Pri preu čevanju teh virov je treba jasno razlikovati med tistimi besedili in podobami, ki so namenjeni predvsem zabavi, in tistimi, ki so napisani resno in obi čajno za strokovno javnost (npr. za kroja če in kostumografe pri knjigah noš). Krajša besedila in upodobitve so bili zabavni, saj so pove čevali razlike, da bi ustvarili šaljiv u činek. V endar ne bi bilo pošteno, če bi vse vire dali v en koš in jih vse zavrgli kot preprosto stereotipne. Na primer, Vecellio je porabil leta, da je zbral ves material in predstavil nošo številnih predstavnikov ruske in turške družbe, čeprav ni mogel popolnoma ubežati svoji realnosti in evropskemu okviru. Tako vsi Rusi nosijo krzno, vsi Turki pa turbane, tudi doma. Ta besedila in upodobitve je treba resno preu čiti, vendar jih jemati cum grano salis. Oblačila za Ruse in Turke od za četka 16. do konca 18. stoletja prikazujejo iste klju čne sestavine: krzno za Ruse in turbane za Turke, ki naj bi tudi nosili »ženska obla čila«. Prav to stalno ponavljanje in posploševanje dolo čen vzorec naredi za stereotip. Zanimivo bi bilo raziskati emične vire in kakšna je bila vloga obla čil v okviru izgradnje države in kako takšni »stereotipni viri« pomagajo ustvarjati ali krepiti ideje etni čne identitete. Te etni čne stereotipe z bogato zgodovino so Evropejci pogosto reciklirali, da so se ujemali z njihovimi podobami o drugih. Pri ocenjevanju takšnih in druga čnih podob je sicer treba biti previden, saj je meja med hipoteti čnim objektivnim opisom, napako, stereotipom in predsodkom zelo tanka, pogosto odvisna od opazovalca in perspektive. Viri Adelung, Johann Christoph: Grammatisch-kritisches Wörterbuch der hochdeutschen Mundart, mit beständiger V ergleichung der übrigen Mundarten, besonders aber der oberdeutschen, 1. Aufl . Leipzig: Bernhard Christoph Breitkopf und Sohn, 1774–1786. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 414 Amman, Jost: Gyneceum, sive Theatrum Mulierum. Frankfurt, 1586. Anon.: Mores Italiae. A manuscript on paper of an album of 105 water-color drawings of Italian costumes and scenes of daily life (some with titles), including two maps of Venice. 1575. Bartal, Antonius: Glossarium Mediae et Infi mae Latinitatis Regni Hungariae. Leipzig: B.G. Teubnerus, 1901. Bary, René: La Rhétorique française où pour principale augmentation l‘on trouve les secrets de nostre langue. Paris, 1653. Bertelli, Ferdinando: Omnium fere gentium nostrae aetatis habitus. V enice: Ferdinando Bertelli, 1563. Blaeu, Willem Janszoon: Theatrum orbis terrarum, sive atlas novus in quo tabulae et descrip- tiones omnium regionum. Amsterdam: G. & J. Blaeu, 1635. Boemus, Johannes: Omnium gentium mores leges et ritus. Augsburg: Grimm & Wirsung, 1520. Boissard, Jean-Jacques: Habitus variarum orbis gentium. Cologne, 1581. Covens & Mortier: Jeu de géographie où sont les quatre parties du monde. Amsterdam: Covens & Mortier, 1720. Decker, Paul mlajši: Laconicum Europae speculum = Lakonsko ogledalo Evrope (prevedel Izidor Janžekovi č). Clotho 3/1, 2021, 207-233. Deserps, François: Recueil de la diversité des habits qui sont de present en usage dans les pays d‘Europe, Asie, Affrique et Isles sauvages. Paris: Richard Breton, 1562. Desmarets, Jean de Saint-Sorlin, Stefano della Bella: Jeu de la géographie: jeu de cartes, estampe, représentant des régions et pays des quatre continents. Paris, 1644. Desmarets, Jean de Saint-Sorlin, Stefano della Bella: Jeux historiques des rois de France, reines renommées, géographie et metamorphose. Paris: Nicolas Le Clerc et Florent Le Comte, 1698. Diderot, Denis: Encyclopédie, ou dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers. Paris: André le Breton et al., 1751–1772. Du Cange, Charles du Fresne et al.: Glossarium mediae et infi mae latinitatis, 10 vols. Niort: L. Favre, 1883–1887. Dumarsais, César Chesneau: Des Tropes ou Des diferens sens dans lesquels on peut prendre un mème mot dans une mème langue. Paris: J.-B. Brocas, 1730. Einhard: Vita Karoli Magni, ur. G H Pertz, Georg Waitz, Oswald Holder-Egger. Monumenta Germaniae Historica. Hannover: Impensis bibliopolii Hahniani, 1911. Engelbrecht, Martin: Laconicum Europae Speculum. Augsburg, 1730. Erasmus, Desiderius: De Duplici Copia Verborum et Rerum Commentarii duo. Paris: Josse Bade, 1512. Erasmus, Desiderius: Adagiorum chiliades quatuor, centuriaeque totidem. Benetke: Aldo Ma- nuzio & Andrea Torresano, 1520. Franco, Giacomo: Habiti delle donne Venetiane. Venice, 1610. Furetière, Antoine: Dictionnaire universel, contenant généralement tous les mots françois tant vieux que modernes, et les termes de toutes les sciences et des arts, 2 vols. Hague: A. et R. Leers, 1690. Glen, Jean de: Des habits, moeurs, ceremonies, façons de faire anciennes et modernes du monde. Liège, 1601. Gracián, Baltasar: Arte de ingenio, tratado de la agudeza. Madrid: Roberto Lorenço, 1642. Gracián, Baltasar: Agudeza y arte de ingenio. Huesca: Juan Nogués, 1648. Harsdörffer, Georg Philipp: Poetischer Trichter . Die Teutsche Dicht- und Reimkunst, ohne Behuf der Lateinischen Sprache, in VI Stunden einzugiessen. Samt einem Anhang Von der Re- chtschreibung, und Schriftscheidung, oder Distinction. Nürnberg: Wolfgang Endter, 1647. Herberstein, Sigismund: Rervm Moscoviticarvm Commentarii. Wien: Johann Singriener, 1549. Herberstein, Sigismund: Rerum Moscoviticarum Commentarii. Antwerp: Ioannis Stelsi, 1557. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 415 Herberstein, Sigismund: Gratae posteritati Sigismundus Liber Baro in Herberstain. Vienna, 1560. Herberstein, Sigismund: Moskovski zapiski. Ljubljana: Slovenska matica, 2001. Hudelja, Niko: Nemško-slovenski zgodovinski slovar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. Hume, David. Of National Characters. V: Ibid., Essays, Moral and Political, 3rd edition. London: A. Millar and A. Kincaid, 1748, 267–288. Inquisición. Reference no. 1824, Exp. 14: Proceso de fe de Gaspar de los Reyes. Madrid: Archivo Historico Nacional, 1670: http://pares.mcu.es/ParesBusquedas20/catalogo/ description/3552173?nm. Jefferys, Thomas: A Collection of the Dresses of Different Nations. London: Thomas Jefferys, 1757. Johnson, Samuel: A Dictionary of the English Language. London: J. and P . Knapton et al., 1755. Lamy, Bernard: La Rhétorique ou l‘art de parler. Paris, 1675. Muller, Frederik: De Nederlandsche geschiedenis in platen: beredeneerde beschrijving van Nederlandsche historieplaten, zinneprenten en historische kaarten, 4 vols, Vol. II (jaren 1702 tot 1795). Amsterdam: Frederik Muller, 1877. Niermeyer, J.F.: Mediae latinitatis lexicon minus. Leiden: Brill, 1976. O‘Donoghue, Freeman M.: Catalogue of the Collection of Playing Cards Bequeathed to the Trustees of the British Museum. London: Longmans & Co, 1901. OED (Oxford English Dictionary). S.v. stereotype. URL: https://www.oed.com/view/Entry/189956. Olearius, Adam: Vermehrte Newe Beschreibung Der Muscowitischen und Persischen Reyse: So durch gelegenheit einer Holsteinischen Gesandschafft an den Russischen Zaar und König in Persien geschehen ; Worinnen die gelegenheit derer Orter und Länder , durch welche die Reyse gangen, als Liffl and, Rußland, Tartarien, Meden und Persien, sampt dero Einwohner Natur , Leben, Sitten, Hauß- W elt- und Geistlichen Stand mit fl eiß auffgezeichnet, und mit vielen meist nach dem Leben gestelleten Figuren gezieret, zu befi nden. Schleswig: Holwein, 1656. Oortman, Gerrit: In deeze prent zullen de kinderen kunnen opmerken: dat de aart van elk gewest, en de bijzondere kleeding van elk volk, de menschen van elkanderen zeer duidelijk doen onderscheiden. Amsterdam, 1794–1804. Rijksmuseum: https://www.rijksmuseum.nl/nl/ collectie/RP-P-OB-84.284 (29. 11. 2019). Opitz, Martin: Buch von der Deutschen Poeterey, In welchem alle ihre eigenschafft vnd zuegehör gründtlich erzehlet, vnd mit exempeln außgeführet wird. Breslau: Müller, 1624. Ortelius, Abraham: Theatrum Orbis Terrarum. Antwerp: Gilles Coppens de Diest, 1570. Peacham, Henry: The Garden of Eloquence, Conteyning the Figures of Grammer and Rhetorick. London: H. Iackson, 1577. Poole, Joshua: The English Parnassus: or , A Help to English Poesie. London: Thomas Johnson, 1657. Sluper, Johannes: Omnium fere gentium nostrae aetatis nationum habitus et effi gies. Antwerp: Joannes Bellerus, 1572. Steirische Völkertafel. Volkskundemuseum Wien: https://www.volkskundemuseum.at/online- sammlungen/oemv30905 (15. 11. 2019). Susenbrotus, Ioannes: Epitome troporum ac schematum et grammaticorum et rhetoricum ad auctores tum prophanos cum sacros intelligendos, nonminus utilis quam necessaria. London: Ioannes Kyngstonus, 1576. Tacitus, Publius Cornelius: Pogovor o govornikih; Agrikola; Germanija (prevedel Matej Hri- beršek). Ljubljana: DZS, 2004. Teutschmuth, Christian: Der französische Attila Ludovicus XIV. Sine loco, 1690. Textor, Johann Ravisius: Epithetorum opus perfectissimum. Basel, 1635. Peter: Ук а з Импера т ора Пет ра I o бритi и боро дъ. V: По лное с о брание зак онов Р оссийск ой Империи, То м IV: 1700–1712 гг. (1830), 282–283. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 416 Vecellio, Cesare: Degli habiti antichi et moderni di diverse parti del mondo, libri due. Venice: Damian Zenaro, 1590. V ecellio, Cesare: Habiti antichi et moderni di tutto il mondo di nuovo accresciuti di molte fi gure. V estitus antiquorum recentiorumque totius orbis. V enice: Giovanni Bernardo Sessa, 1598. Vecellio, Cesare: The Clothing of the Renaissance World: Europe, Asia, Africa, the Americas. London: Thames & Hudson, 2008. Vranckx, Sebastiaen, Pieter de Jode: Variarum Gentium Ornatus. Antwerp, 1605–1610. Rij- ksmuseum: https://www.rijksmuseum.nl/nl/collectie/RP-P-OB-7745. Webster, Noah: American Dictionary of the English Language. New York: S. Converse, 1828. Weigel, Hans, and Jost Amman: Habitus praecipuorum populorum tam virorum quam feminarum singulari arte depicti. Nürnberg, 1577. Weitenauer, Felix Anton von: Compendium scientiarum et eruditionis omnigenae: sive tabulae variis ss. patrum, theologorum, ac ascetarum doctrinis efformatae, ut moveant: exquisitis iuristarum, medicorum, philosophorum, philologorum, et historicorum sententiis, ac apho- rismis adornatae, ut doceant: praeclaris mathematicorum, ethicorum, et politicorum pro- blematibus, proverbiis, et observationibus illustratae, ut delectent. Augsburg: W agner, 1767. Wiesthaler, Fran: Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana: Kres, 1993. Literatura Adams, Larry Lee. Walter Lippmann. Boston: Twayne Publishers, 1977. American Psychological Association: Resolution on Prejudice, Stereotypes, and Discrimination. Washington, DC: American Psychological Association, 2006. Anderson, Benedict: Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007. Anisimov, Evgenii: The Reforms of Peter the Great: Progress Through Coercion in Russia. New York: M.E. Sharpe, 1993. Armstrong, John: Nations Before Nationalism. Chapel Hill: University of North Carolina Press, 1982. Atil, Esin: The Age of Sultan Süleyman the Magnifi cent. Washington: National Gallery of Art; New York: Harry N. Abrams, Inc., 1987. Atkinson, Catherine: Inventing Inventors in Renaissance Europe: Polydore Vergil‘s De inven- toribus rerum. Tübingen: Mohr Siebeck, 2007. Barthes, Roland: Histoire et sociologie du Vêtement [Quelques observations methodologiques]. Annales: Economies, sociétés, civilisations, 12/3, 1957, 430–441. Barthes, Roland: The Language of Fashion. London: Bloomsbury, 2013. Beller, Manfred & Leerssen, Joep (eds.): Imagology: The Cultural Construction and Literary Representation of National Characters: A Critical Survey. Studia Imagologica 13. Am- sterdam: Rodopi, 2007. Bennassar, Bartolomé & Bennassar, Lucile: Les Chrétiens d‘Allah: L‘histoire extraordinaire des renégats (XVI-XVII siècles). Paris: Perin, 1989. Bhabha, Homi K.: The Location of Culture. New York: Routledge, 1994. Blair, Ann: Humanist Methods in Natural Philosophy: The Commonplace Book. Journal of the History of Ideas, 53/4, 1992, 541–51. Bloch, Marc: Apologie pour l‘histoire ou Métier d‘historien, ur. Lucien Febvre. Cahiers des Annales, V ol. III. Paris, 1949. Bloch, Marc: The Historian‘s Craft. London: Longwood Press, 1954. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 417 Bloch, Marc: Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic. Ljubljana: Studia humanitatis, 1996. Bole, Andreja: Podobe tujega v nemških potopisih 16. in 17. stoletja. Vestnik za tuje jezike V/1–2, 2013, 57–66. Bolgar, R. R.: The Classical Heritage and Its Beneficiaries. Cambridge: Cambridge University Press, 1973. Borst, Arno: Medieval Worlds: Barbarians, Heretics and Artists in the Middle Ages. London: Polity, 1991. Carey, James W.: The Press and the Public Discourse. The Center Magazine, 20, 1987, 6–15. Davies, R. R.: Marc Bloch. History, 52, 1967, 265–282. Deeg, Stefan: Das Eigene und das Andere. Strategien der Fremddarstellung in Reiseberichten. V: Paul Michel (ur.), Symbolik von Weg und Reise. Bern/ Berlin/ Frankfurt am Main/ New York/ Paris/ Wien: Lang, 1992, 163–192. Dollinger, Philippe: Notre maitre Marc Bloch: l‘historien et sa methode. Revue D‘histoire Éco- nomique Et Sociale, 27/2, 1948, 109–126. Dovidio, J.F. & Brigham, J.C. & Johnson, B.T. & Gaertner, S.L.: Stereotyping, Prejudice and Discrimination: Another Look. V: C.N. Macrae & C. Stangor & M. Hewstone (ur.), Ste- reotypes and Stereotyping. New York: Guilford, 1996, 276–319. Dyserinck, Hugo: Zum Problem der »images« und »mirages« und ihrer Untersuchung im Rahmen der V ergleichenden Literaturwissenschaft. Arcadia, Zeitschrift für vergleichende Literaturwissenschaft, 1, 1966, 107–120. Dyserinck, Hugo: Ausgewählte Schriften zur Vergleichenden Literaturwissenschaft, ur. Elke Mehnert. Berlin: Frank & Timme, 2014. Faivre, Antoine: Access to Western Esotericism. Albany, NY: State University of New York Press, 1994. Fanon, Frantz: Peau noire, masques blancs. Paris: Éditions du Seuil, 1952. Fanon, Frantz: Črna koža, bele maske. Ljubljana: Studia humanitatis, 2016. Fiske, S.T.: Stereotyping, Prejudice, and Discrimination. V: D.T. Gilbert & S.T. Fiske & G. Lindzey (ur.), The Handbook of Social Psychology, Vol. 2, 4th ed. New York: McGraw- -Hill, 1998, 357–411. Geary, Patrick: Mit narodov: srednjeveški izvori Evrope. Ljubljana: Studia humanitatis, 2005. Geier, Wolfgang: Russische Kulturgeschichte in diplomatischen Reiseberichten aus vier Jahr- hunderten: Sigmund von Herberstein, Adam Olearius, Friedrich Christian Weber , August von Haxthausen. Wiesbaden: Harrasowitz, 2004. Gellner, Ernest: Nations and Nationalism. Oxford: Blackwell, 2006. Goffman, Daniel: The Ottoman Empire and early modern Europe. Cambridge: Cambridge University Press, 2002. Haller, Dieter: Ethnologie. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 2005. Harris, Marvin: Kulturanthropologie. Ein Lehrbuch. Frankfurt/New Y ork: Campus V erlag, 1989. Harris, Marvin: Culture, People, Nature: An Introduction to General Anthropology. New York: Harper Collins College Publishers, 1993. Hennings, Jan. Russia and Courtly Europe: Ritual and the Culture of Diplomacy, 1648–1725. New Studies in European History. Cambridge: Cambridge University Press, 2016. Hobsbawm, Eric: Nacije in nacionalizem po letu 1780: program, mit in resni čnost. Ljubljana: Založba /*cf., 2007. Hodgen, Margaret: Johann Boemus: An Early Anthropologist. American Anthropologist, 55/2, 1953, 284–294. Hodgen, Margaret T.: Early Anthropology in the Sixteenth and Seventeenth Centuries. Philade- lphia: University of Pennsylvania Press, 1964. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 418 Howard, Douglas A.: A History of the Ottoman Empire. Cambridge: Cambridge University Press, 2017. Hughes, Lindsey: Russia in the Age of Peter the Great. New Haven: Y ale University Press, 1998. Inal, Onur: Women‘s Fashions in Transition: Ottoman Borderlands and the Anglo-Ottoman Exchange of Costumes. Journal of World History, 22, 2, 2011, 243–72. İnalcık, Halil, Quataert, Donald, ur.: An Economic and Social History of the Ottoman Empire, 1300–1914. Cambridge: Cambridge University Press, 1994. Kappeler, Andreas: Russland als Vielvölkerreich: Entstehung, Geschichte, Zerfall. München: Beck, 1992. Kidd, Colin: The Forging of Races: Race and Scripture in the Protestant Atlantic World, 1600–2000. Cambridge: Cambridge University Press, 2006. Knight, Jeffrey Todd: Bound to Read: Compilations, Collections, and the Making of Renaissance Literature. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 2013. Ko čevar, Vanja: Ali je slovenska etni čna identiteta obstajala v prednacionalni dobi? Kolektivne identitete in amplitude pomena etni čnosti v zgodnjem novem veku (1. del). Zgodovinski časopis, 73, 1-2, 2019, 88–116. Ko čevar, Vanja: Ali je slovenska etni čna identiteta obstajala v prednacionalni dobi? Kolektivne identitete in amplitude pomena etni čnosti v zgodnjem novem veku (2. del). Zgodovinski časopis 73, 3-4, 2019, 366–411. Ko čevar, Vanja: Ali je slovenska etni čna identiteta obstajala v prednacionalni dobi? Kolektivne identitete in amplitude pomena etni čnosti v zgodnjem novem veku (3. del). Zgodovinski časopis 74, 1-2, 2020, 38–95. Kubiak, Ewa: Obraz Innego – przedstawienie Królestwa Polskiego z Museo Casa de la Cultura w Quito. V: Magdalena D ługosz (ur.): V om „Troglodytenland“ ins Reich der Scheherazade: Archäologie, Kunst und Religion zwischen Okzident und Orient. Festschrift für Piotr O. Schplz zum 70. Geburstag. Berlin: Frank & Timme, 2014, 311–332. Leitsch, Walter: Westeuropäische Reiseberichte über den Moskauer Staat. V: Antoni Macak, Hans Jürgen Teuteberg (ur.): Reiseberichte als Quellen europäischer Kulturgeschichte. Aufgaben und Möglichkeiten der historischen Reiseforschung. Wolfenbüttel: Herzog August Bibilothek, 1982, 153–176. Lippmann, Walter: Public Opinion. New York: Harcourt, Brace and Company, 1922. Lippmann, Walter: Phantom Public. New York: Harcourt, Brace and Company, 1925. Lippmann, Walter: Javno mnenje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1999. Meyer, Maurits de: De volks- en kinderprent in de Nederlanden van de 15e tot de 20e eeuw. Antwerpen: Standaard, 1962. Mil činski, Fran. Butalci. Ljubljana: Založba Karantanija, 1999. Moss, Ann: Printed Commonplace-Books and the Structuring of Renaissance Thought. Oxford: Clarendon Press, 1996. Nothaft, C. Philipp E.: The Early History of Man and the Uses of Diodorus in Renaissance Scholar- ship: From Annius of Viterbo to Johannes Boemus. V: For the Sake of Learning: Essays in honor of Anthony Grafton, ur. Ann Blair, Anja-Silvia Goeing. Leiden: Brill, 2016, 711–728. Oakes, P .J., S.A. Haslam, J.C. Turner: Stereotyping and Social Reality. Oxford: Blackwell, 1994. Pageaux, Daniel-Henri: Imagološke razprave. Ljubljana: ISH, 2008. Parlett, David: The Oxford Guide to Card Games. Oxford: Oxford University Press, 1990. Parlett, David: A Dictionary of Card Games. Oxford: Oxford University Press, 1992. Piirimäe, Pärtel: Russia, the Turks and Europe: Legitimation of War and the Formation of European Identity in the Early Modern Period. Journal of Early Modern History, 11, 2007, 63–86. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 419 Pike, Kenneth Lee: Language in relation to a unifi ed theory of the structure of human behavior. Glendale, CA: Summer Institute of Linguistics, 1954. Pirillo, Diego: Relativismo culturale e »armonia del mondo«: l‘enciclopedia etnografi ca di Johannes Boemus. V: L‘Europa divisa e i nuovi mondi: per Adriano Prosperi, vol. 2, ur. Massimo Donattini, Giuseppe Marocci in Stefania Pastore. Pisa: Edizione della Normale, 2011. Pleterski, Andrej: Župa Bled: nastanek, razvoj in prežitki. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986. Pleterski, Andrej. Metoda povezave retrogradne analize katastra s pisanimi in arheološkimi viri. Zgodovinski časopis, 43/2, 1989, 157–182. Poe, Marshall: A People Born to Slavery: Russia in Early Modern European Ethnography, 1476–1748. Ithaca, N.Y .: Cornell University Press, 2000. Quataert, Donald: Clothing Laws, State, and Society in the Ottoman Empire, 1720–1829. Inter- national Journal of Middle East Studies, 29/3, 1997, 403–425. Racinet, Auguste: The Complete Costume History: From Ancient Times to the 19th Century (25th edition). Berlin: Taschen Books, 2015. Reynolds, Susan: Medieval Origines Gentium and the Community of the Realm. History, 68, 224 (1983), 375–390. Riccio, Barry D. Walter Lippmann: Odyssey of a Liberal. Piscataway, NJ: Transaction Publis- hers, 1994. Richards, Jennifer: Commonplacing and Prose Writing: William Baldwin and Robert Burton. V: The Oxford Handbook of English Prose, 1500–1640, ur. Andrew Hadfield. Oxford: Oxford University Press, 2013, 43–58. Rothman, Natalie: Accounting for Gifts: The Poetics and Pragmatics of Material Circulations in V enetian-Ottoman Diplomacy. V: Cultures of Empire: Rethinking V enetian Rule, 1400–1700, ur. G. Christ in F-J. Morche. Leiden: Brill, 2020, 414–454. Rudolph, Harriet: The Material Culture of Diplomacy. The Impact of Objects on the Dynamics of Habsburg-Ottoman Negotiations at the Sublime Porte (1530–1650). V: Politische Kommunikation zwischen Imperien: Der diplomatische Aktionsraum Südost- und Osteuropa, ur. Gunda Barth- -Scalmani, Harriet Rudolph in Christian Steppan. Innsbruck: Studien V erlag, 2013, 211–238. Said, Edward: Orientalism. New York: Pantheon Books, 1978. Said, Edward: Orientalizem: zahodnjaški pogledi na Orient. Ljubljana: Studia humanitatis, 1996. Scheidegger, Gabriele: Perverses Abendland – barbarisches Russland. Begegnungen des 16. und 17. Jahrhunderten im Schatten kultureller Missverstandnisse. Zürich: Chronos, 1993. Schmidt, Erich: Deutsche V olkskunde im Zeitalter des Humanismus und der Reformation. Berlin: Ebering, 1904. Schmidt, Erich: Johannes Böhm aus Aub: Die Entstehung der deutschen Volkskunde aus dem Humanismus. Zeitschrift für bayerische Landes-geschichte, 12, 1939, 94–111. Schüttpelz, Erhard. Humor. V: Historisches Wörterbuch der Rhetorik, Vol. 4, ur. Gert Ueding. Niemeyer, Tübingen, 1998, 86–98. Shirley, Rodney W.: The Mapping of the World: Early Printed World Maps 1472–1700, 3rd edition. London: New Holland Publishers, 1998. Smith, Anthony David: Ethno-Symbolism and Nationalism: a cultural approach. London; New York: Routledge, 2009. Spohn, Margret: Alles getürkt: 500 Jahre (Vor)Urteile der Deutschen über die Türken. Olden- burg: BIS Verlag, 1993. Stanzel, Franz K.: National Stereotypes in Literature. V: Images of Central Europe in Travelo- ques and Fiction by North American Writers, ur. Waldemar Zacharasiewicz. Tübingen: Stauffenburg, 1995, 1–9. I. JANŽEKOVI Č: Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša 420 Stanzel, Franz K.: Europäer – ein imagologischer Essay, 2nd edition. Heidelberg: Carl Winter, 1998. Stanzel, Franz K. (ur.): Europäischer Völkerspiegel: Imagologisch-ethnographische Studien zu den Völkertafeln des frühen 18. Jahrhunderts. Heidelberg: Carl Winter, 1999. Suny, Ronald G., V alerie Kivelson: Russia’ s Empires. Oxford and New York: Oxford University Press, 2017. Syndram, Karl U.: The Aesthetics of Alterity: Literature and the Imagological Approach. V: Na- tional Identity – Symbol and Representation, ur. Joep Leerssen, M. Spiering. Amsterdam: Rodopi, 1991, 177–191. Štih, Peter: Miti in stereotipi v podobi starejše slovenske nacionalne zgodovine. V: Mitja Ferenc et al. (ur.), Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino, Zbornik 33. zbo- rovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Kranj, 11.–21. oktober 2006. Ljubljana: Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, 2006. Terracciano, Anthony, et al. National Character Does Not Refl ect Mean Personality Trait Levels in 49 Cultures. Science, 310, 2005, 96–100. Ule, Mirjana: Socialna psihologija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004. Ule, Mirjana: Socialna psihologija: analiti čni pristop k življenju v družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV , 2009. Vogel, Klaus A.: Cultural Variety in a Renaissance Perspective: Johannes Boemus on »The manners, Laws and Customs of all People« (1520). V: Shifting Cultures: Interaction and Discourse in the Expansion of Europe, ur. Henriette Bugge, Joan-Pau Rubiés. Münster: LIT Verlag, 1995, 17–34. Wagner, Enrico: Die Nationaltrachtdebatte im 18. und 19. Jahrhundert. Motivation und Dur- chsetzung einer nationalen Kleidertracht in Schweden, Deutschland und Dänemark. Berlin: LIT Verlag, 2018. Wolff, Larry: Inventing Eastern Europe: The Map of Civilization on the Mind of the Enligh- tenment. Stanford: Stanford University Press, 1994. SUMMARY Ethnic ‘Stereotypes’ in Early Modern Europe: Russian and Turkish National Costumes Izidor JANŽEKOVI Ć It has been known since Quintilian’s phrase vestis virum reddit that ‘clothes make the man.’ But do clothes also make or defi ne the people or nation? Clothing was defi ned by gender, estate and wealth, and defi ned by different codes or sumptuary laws. Clothes were always sen- sitive to the natural, geographical and weather conditions, as the clothing had to be adapted to the external elements. The clothes were also infl uenced by many other factors such as fashion, religion, safety, etc. According to Roland Barthes, the value of clothing can be discerned only as a structure of collective norms and forms that mix ethics and aesthetics. He argued that clothing defi nes normative ties that control clothing according to their social and historical context. Barthes argued that any dress system can be international or regional, but never national. However, this Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 421 exclusion of the national dress system is excessive, as evidenced by military uniforms or sport national-team jerseys. Charlemagne already “wore the national dress of the Franks,” but it was not until the end of the 18th and the beginning of the 19th century that explicit calls for national attires became national politics. Sweden was supposedly the fi rst European country to demand clothes that would follow the country’s identity, economy and ideology, textile production and climate, and not just French fashion, which was considered uncomfortable and unnecessarily luxurious. The arguments addressed comfort, climate, hygiene, health, and the wasteful vanity of the annual fashion changes. Wagner also observed such developments in Denmark and the German states. The concerns were of a national-economic and pragmatic nature, but with a desire for national clothing to be a symbolic affi rmation of a separate national-cultural identity. Stereotypes or national characters as perceived by early modern Europeans were not essential, but cultural products shaped by processes of ethnographic, historical and political self-refl ection when meeting Others. The examples of Russia and Turkey are interesting because the two countries have always stood on the outskirts of Europe, present but from the distance. I presented texts and visual images to emphasize the perennial nature of stereotypes through the early modern era. The issue of whether Europeans considered Russia and Turkey to be part of Europe is complex and depends on the context and the source. Europeans were convinced that they understood other cultures before they saw them. Many early modern thinkers had collections of books full of stereotypes for different nations. When studying sources, a clear distinction should be made between those texts and images that were made primarily for entertainment and those that were written carefully and usually for a special audience (e.g., for tailors and costume designers in a costume book). Shorter texts and depictions were fun, magnifying the differences to create a humorous effect. However, it would not be fair to simply discard all sources as simply stereotypical or even wrong. For example, V ecellio spent years gathering all the material and presenting the costumes of many different representatives in the Russian and Turkish society, yet he could not completely escape his European context. Thus, all Russians wore fur, and all Turks wore turbans, even at home. Texts and depictions need to be seriously considered, but taken cum grano salis. Another interesting aspect of these ethnic stereotypes about clothing is the long tradition. Clothing not only signaled social identity, but also produced and reproduced it over the centuri- es. The clothes of Russians and Turks from the early 16th to the end of the 18th century list or depict the same key ingredients: fur for Russians and turbans for Turks. It would be interesting to explore emic sources and what the role of clothing was later in state-building and how such “stereotypical sources” help to create or reinforce ideas of national identity. In the case of Tur- key, the fez became a “national hat” in the 19th century, and in the case of Russia, the sarafan became part of the national costume. Anthropologists point out that clothes have always carried (un)intentioned messages. Although the main function of clothing is to cover and protect the body, they often discover and reveal different meanings. Clothing communicated to the public and often established a clear hierarchy of power by showing how someone belongs to a particular social class. Throughout history, clothing has been restricted either for objective reasons (lack of material, technology, poverty) and subjective reasons (fashion, sumptuary laws). People from other cultures have often directly or indirectly been identifi ed by several ethnic, religious, social and cultural com- monalities of a particular “national costume.” These ethnic stereotypes with a rich prehistory have been recycled to match their images of others, but often these stereotypes said more about themselves and put Europeans in front of a (small) mirror. Z | Ljubljana | 75 | 2021 | št. 3-4 (164) | str. 303–588 ISSN 0350-5774 9 7 7 0 3 5 0 5 7 7 0 0 2