1


V Ljubljani, dne 15. prosinca 1886


Urejuje in izdaje
dr. Frančišek Lampe,
Tiska Katol. Tiskarna.
,,])oni in svet" izhaja dne i. in 15. vsakega meseca.
Vsebina 2. zvezka.
Stran
t. Knez Ljudevit. Zložil A. Hribar. Pod grajsko lipo. -—- Lada. — Boj pod Nanosom. — IVI orana...............
2.	Iz ljubezni. (Novela.) Spisal Dragutm. (Dalje.)........
3.	Sin. (Krajinska idila.) Spisal Podgoričan. (Dalje.) .......
4.	Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jo|. Ošaben. (Dalje.) .
5.	Legenda. Zložil Gojko................
6.	Avstrijska Riviera. Opisal Jos. Rozman. (Dalje.) .......
7.	Črtice iz zgodovine lepih umetnostij. Spisal dr. Anton Medved. (Dalje.)
8.	Prilogi iz predloga „po" in prilogov zloženi. (Jezikovna razpravica/
Spisal dr. Janko Pajk...............
9.	Zmagovita moč duha nad telesom. Spisal dr. Simon Subic ....
10. Naš program. Spisal dr. Fr. L..............
i i. Književnost...................
A. Slovenska književnost. Knjige družbe sv. Mohorja l. i8g5.: Ko ledar družbe sv. Mohorja %a prestopno leto i8q'). — Zgodbe sv. pisma ■—- Sv. Jo(ef. — Pod lipo.
12. Razne stvari...................
Naše slike. — Vremenske stvari. — Andreas Freiherr von Cehovin. Na platnicah: Bodočnost slovenskega naroda. (Dalje.)
33
O 1
5 / 41
45 5°
50
52
56 58 60
63
63
Slike.
1.	Drsalci na ledu. M. Jama...............33
2.	Banka propadla. Po siiki prof. Vladimir j a Jegoroviča Makovskega ...	40
3.	Valentin Vodnik. Kip-spominik Alojzija Gangla v Ljubljani.....48
4.	Stavba. Kip Ant. Procha^ke...............54
5.	Veda. Kip Franc. Hergesela...............55
6.	Park in cerkvica sv. Jakopa v Opatiji. A. Beer........57
Listnica uredništva. Gosp. /. G. na Pr.: Odgovor na svojo dobrohotno opombo najdete na poslednji strani listovi. Ko bi mogel urednik storiti vse, kakor si (eli.' In občinstvo? Na jedni strani vračajo list in pošiljajo poročilo, da ga ne mc.rajo, „ker je presvet". Na drugi pa ga obdol^ujejo, da pohujšuje. Cista resnica. Jedina vest more voditi urednika, pa ga tudi tolažiti.
Naznanilo. Ostalo nam je precej posamnih številk 1. 1891. in 1892. razven št. 1. Dijakom jih damo izvod po 10 kr., več izvodov skupaj še ceneje.
Dobe se še letniki: IV. po 2 gld., V. po 3 gld., (lanski) VII. po 4 gld. 20 kr.
,,Dom in Svet" stane za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 5 kr. Za dijake 11a leto 3 gld. 40 kr., za pol leta 1 gld. 70 kr., za četrt leta 85 kr. V ptuje dežele po i gld. 20 kr. 11a leto več. Dobivajo se še vse letošnje (1895) številke.
Uredništvo in npravništvo je v Marijanišču. Za ljubljanske naročnike posreduje tudi ,,Katoliška Bukvama
Knez Ljudevit.
(Zložil A. Hribar.) (Dalje.)
Pod grajsko lipo.
Kresnfk segrel je dolge dneve, In solnčni bog močno pripeka; Čim dalje bolj se v Krki voda Usiha v strugi in uteka.
Krčanje brusijo že kose In srpe brusijo za žetev, Pometajo žene si govno Za mlatvo že in žitno metev.
Kako so srečni pač Slovenci, Če jih ne moti boj viharni: Pri delu so doma in v polji Skrbni in neutrudno marni.
Če morajo pa v meče lemež, V bodala črtalo kovati, Sovraga od meje poditi, Ne morejo polja orati.
In v vojski pač se kri preliva, In plene plenijo bogate, A vplenjeno se brž povžije, Če ni doma pšenice zlate.
Stoji pred krškim gradom lipa, Pod lipo miza, beli stoli, In na stoleh junaki trije Ob svetli mizi na okoli.
Domači knez je, Varna stari, In Svitozor je, knežič mladi, In veliki župan posavski, Knez Ljudevit je zalobradi.
Junakom vrlim Diva dvori, Donaša iskrega jim vina, Z jestvinami možakom streže, Kar slastnejših ima grajščina.
Besedo govori junaško Junaški Ljudevit Panonec: „Da boj imamo, Varna, znadeš, Kaj meniš, kak bo vspeh in konec ?
Sicer imam mož mnogo hrabrih, A večji broji so sovraga, In mnogo psov — pregovor pravi — Medveda kosmatinca zmaga.
Z menoj so hrabri Timočani Guduščene si čem dobiti; Če pridobim Še Korotance S teboj, potem smo zmagoviti.
In Varna, ti se bodeš čudil, Glej z Gradeža še Fortunata, Moža kristjanom patrijarha, Zaveznika imam in brata.
Skrivaj poslal mi je zidarjev, Da utrjujem si gradove, In trdno na moža zaupam, Pomoči čakajoč njegove.
Ker studi možu se početje Okrutnih Frankov med Sloveni, Oteti hoče rok nasilnih Slovenski rod po vsaki ceni.
Dom in svet" i8q6, št. ?.
3
I tebe sem posetil v dvoru,
0	tvojem cul sem korenjaštvu, Ti cesto si prepodil vraga, Odlikoval si se v junaštvu.
1	jaz sem knez, kot ti si, Varna, Kot ti i jaz Perunu služim,
Ker sva oba slovenska kneza, Naj svojo silo s tvojo združim!
Povej mi, Varna, modra glava, Povej, kako mi je začeti, Čuj, Kadolah spet vojno zbira In gre nad nas sovražnik kleti.
In ako pride vrag brezsrčni,
V	nevarnosti je zemlja tvoja,
V	nevarnosti je nam ognjišče, Božanstva tvoja, kakor moja.
In ni trenutka mi muditi. Sovražnik s tem se okrepčuje In novih vojnikov nabira, Čim bliže nam se približuje.
A ne pustimo mu, sovragu, Prodirati v ozemlje naše, Dokler prožiti loke znamo, Dokler se lahko meč opaše.
Tu pri Perunu meč dvigujem, Prisegam hkrati vsem bogovom; A ti pomozi z mečem, svetom Panonskim mojim, knez, sinovom!"
Pokima Varna, stari kneže, Lase ravna po sivi glavi, Po prsih gleda se, po bradi, I to z desnico si popravi.
V	tla gleda mirno, redko sope, Z nogami brba v pesku belem, Premišlja svoje vojne čine,
Ki zvršil jih v življenju celem:
Kako podil je često Obre, Psoglavske krvnike, od meje, Ki ostre so imeli meče, A Varnini pa še ostreje.
Kolikokrat je prekoračil Z vojsko valovje bistre Save, In gnal sovraga čez Savinjo In čestokrat še preko Drave.
In koliko je glav psoglavskih Posekalo njegovo jeklo, In koliko krvi za mečem Iz src sovražnih je izteklo.
Kako boril se z Nemci, Lahi, Kako nebrojno jih je bilo, A ni se balo jih njegovcev Če tudi majheno število.
Vse to premišlja Varna stari, Spomine vzbuja v glavi trudni, In dvigne glavo, ko se spomni O vojni nujni in nemudni:
„Oh, da sem star in vela desna! Kako bi sekal ljute vrage, Kako bi čuval sam bogove In branil domu zemlje drage!
A več ne morem v boj krvavi, Če tudi so mi še zakladi, Nä migljaj mi junaki zvesti, Doma ostati moram v gradi.
In ti si Ljudevit, si pravil —?' Pobratim, daj, da te poljubim, Že več sem čul o zmagah tvojih, In tebi, kar želiš, obljubim.
Kdo rajši mir bi, nego Varna, Pa če ne dajo ga Furlani, No, proti ognju ogenj rabi In zoper meč se z mečem brani!
Ti, Svitozor, ti boš vojeval, Četudi kres v tekočem leti Ni več ti bil kot osemnajsti, Pa meč in lok ti znata peti.
In moder tudi si, poskusi, Saj to v prihodnje bodeš rabil, Sovrag napadati Slovencev Ne bo gotovo nikdar zabil.
Če imajo Slovenci vodjo Neustrašni so, močni kot levi, Vse jenjati pred njimi mora, Tako besnijo v bojnem gnjevi.
Pa čas je drag in dan poteka, Pobratimstvo tu brž sklenita, Nemudno trobce v vsej deželi Nabirat vojsko razpošljita."
In z vinom Ljudevit Panonec Napije: „Čislam te očeta, In tebi, Varna, bode slava, Če domovina bo oteta."
Se seže Varni v desno z desno, V perišče stisne Divi roko, Pogladi jo po zalem lici, Pogleda jej v oko globoko.
Kot blisek sta oba junaka
Brž vsak na svojem čilem vrancu
In brzo jašeta od grada
Dol v ravne travnike po klancu.
Za njima stari Varna gleda In Diva gleda izpred grada, Knez Svitozora opazuje, A Ljudevita Diva mlada.
Ko več ne čuje se kopito, Počasi stopa knez do hrama, A Diva še stoji in gleda Od mize kamenite sama.
In dolgo gleda, ko junaka Za žitom zginjata pogosto, Pa spet in spet na brzih vrancih Za grivo prideta na prosto.
In gleda, da jo mrak objame, Da zgineta za temne hoje, In gleda, da jo oče kliče, In z lipe tajni duh zapoje: —
\^zbudila Vesna je pomlad, Ki vsak jo ljubi, ima rad; I jaz prirodo prehitim ln tajna semena sadim.
In koder seme to vskali, Ljubezen vzraste in zori, In celo stvarstvo je novo, Sadika moja dela to.
Če vržem seme sredi trat, Cvet iz zemlje priklije zlat; Metulj prihaja spod neba, Ljubkuje cvet, se ž njim igra.
Če položim to seme v gaj, Pa ptice pridejo tedaj, Ljubezni seme pobero, Pleto si gnezda in pojo.
Lada.
Če pade seme v hladni vir, Kako podviza virček tir Čez skalne robe in čeri, Da združi se, naprej hiti.
Če razpršim to seme v zrak, Pojadra dalje brž oblak, In vleče ga, ne znade kam, Ostati več ne more sam.
Še zvezde niso več mirne, Če pride seme to na nje, Pozdrave z žarki migajo, Ljubav z utrinki vžigajo.
Najrajša devam seme to V srce še nežno in mlado; Seveda mnogi še ne ve, Kaj s cvetom tem početi sme.
Pa cvet ljubezni bo duhtel, Če Ljudevit bo spet prišel. Ljubezni cvet ti bo sladak, Če ne pozabi te junak —.
Ta cvet je nežen, obledf, Če kdo ga modro ne goji, In ni mu zdrav in ni sladak; Premnogim cvet je le grenak.
Otrovljen s cvetom tem je umrl, Že mnog in srečo drugim stri, Stotero srečo pa mu da, Kdor modro cvet gojiti zna.
Glej, tebi, Diva, mladih let, V srce vsadila ta sem cvet, Prebrzo raste, pazi se, Da cvet ti ne premrazi se.
Točila boš poslej solze, In cvet rodil bo le gorje, In spanje često ti ne bo Na posteljo prišld z nočjo.
Boj pod 1
v
Ce v zraku orla dva jednaka Poprimeta se v borbi ljuti, Se s kljunom sekata, s peruti, Da siplje perje k tlom se z zraka;
Če sprimeta se dva bivola, Da puhata krvave pene, Hreščf grmovje, trö se stene, Po bregu v dol in v breg iz dola;
Težko, težko se boj odloči, Če v borbi ljuti se zgrabili Jednald dve in krepki sili, In če junak v junaka skoči.
Oj Nanos, Nanos, strma gora, Pod tvojim brdom se borila Je Kadolaha vojna sila In vojska kneza Svitozora.
Ko žari žarek zore zlate, Junake kliče rog k naskoku, In tisoč strel v napetem loku Preži, da bo morilo brate.
Slovenec dere na Slovene, Da z Nanosa vihar, rožljanje, In vojne klice, divje klanje Odmevajo stotero stene.
Oj Nanos, Nanos, strma gora, Je videlo li vznožje tvoje Jednako klanje, krute boje, Prizore take bratomora?
O j Nanos, glej, ka],to se seka! Kako teko krvi potoki Po vznožji tvojem, tvojem boki, Več človek ne pozna človeka!
Ječanje milo, vzdihi, stoki, In jedni dvigajo Še glave Iz rosne in krvave trave, In zglavja so jim strti loki.
Krvavo blato je ležišče, Pijača kri iz ran kipeča, In družba mrtvih jim je gneča In temna noč pokrivališče.
Že solnce bliža se poldnevu, Na tleh je borcev polovica, Ostalim trudna ni desnica, Še koljejo se v besnem gnjevu.
In sredi bojnega viharja Pa kneza Varne sin je vrli. Glej, radi vragi bi ga štrli, A ni jim moč, tako udarja.
Udarja v desno, v levo bije, Sovragu v blisku glave seka In gor in dol mej vragi teka, Kjer mahne, vraga kri polije.
Na	nebu ni je zvezdic črede,
Da	zrle tu bi krvaveče,
Da	tolažila bi ječeče,
Na	nebu ni je lune blede.
Priroda sama se sramuje, Ko bratska kri se tu preliva, Oko si in uho zakriva,
Da le ne vidi, da ne čuje.
* t *
Ponočni mrak in megla gine, In tam od Pivke iz daljave Pa čuti vojne je pozdrave; Glej četa jaše čez ravnine.
Popustil je krdela svoja, Sovrag ga krog in krog obdaja, Junak pa vedno bolj razsaja In ne odjenja nič od boja.
Poveljnik temu je krdelu Pobratim Svitozorov hrabri, Mej bukvami in hrasti, gabri Pod Nanos jaše jim na čelu.
Ne kij in meč, ne bet in kopje, To nič ne more Svitozoru, Kdor s tem se bliža, gre k umoru, In padajo na tla kot snopje.
Velike dela knez načrte, Da Svitozorovo bo vojno In svojo spojil v silo dvojno, Potem so zmage vse odprte.
A tam od strani priletela Sovražnikova je pušica, Zadela je junaka v lica, In rano je zadala strela.
Glej, tu begava ostalina, Kar na bojišči ni pobitih, In kar po ložah ni poskritih Vojščakov kneza Varne sina.
A še se bije v gneči gosti, Pa druga strela prismučala, Pa v rami knezu je ostala — Junak se zgrudi od slabosti.
O Svitozoru knez vprašuje, Je živ li še in kje da biva? A zanj ne znade duša živa, In Ljudevit se podvizuje.
Kot lovcev roj glasno zavrišče, Ko v krvi valja zver se kruta, Junaka zgrabi tolpa ljuta
In popustijo ž njim bojišče.
* * *
Končan je boj, končano klanje, In kar poraženih ni v boji, Nabirajo se k svojim svoji; A na bojišči je ječanje.
Zajaše vojna na bojišče, Polje strašno, polje krvavo, A ni nobeno truplo pravo, Zaman tu Svitozora išče.
Kedo spoznal bi tu človeka, Ko vse obliva kri rudeča, Ko sta krvava vrat in pleča, Život in glava, vsa obleka.
In Ljudevit zavika jadno: „Če ne bi bil dospel prepozno, Ne bilo tu tako bi grozno, Ne bilo bi tako zverjadno.
In zdaj ga ni, ni Svitozora Ne v živih, niti mej mrtvaci — ? V krvi njegovi so junaci, Vsi žrtve groznega pomora.
Pobratim, ako tukaj spavaš, Odzvi se Ljudevitu bratu! — Ležiš li tu v krvavem blatu? Kaj? — Ali v šumah kod begavaš?" —
Zastonj, odziva ni iz šume, In mirno v krvi spe mrliči, Na nje frče ujede ptiči . . . A knez hiti do vojne trume:
„Izstopi Sokol, zvesti sluga, Poslušaj nujno govorilo! Do Varne nesi sporočilo; Privzemi jednega si druga,
Naznani: Varna, svitli kneže, Boj bil je Svitozor s Furlani, Junaki so mu pokončani, In sina morda vrag ti veže.
A bodi miren, knez Panonec Prisega ti pri vseh bogovih, Dokler ne zrem sledi njegovih, Ne bo s Furlani boja konec."
Odide sel in rog zatrobi, In v skoku Ljudevit Posavski Za vragi z vojno v dol vipavski Hiti navzdol kot lev po robi.
Gori oko mu, krčevito V držalu meč desnica stiska, In besna vojna nič ne vriska, Osvetiti se Če srdito . . .
Le brusi meč, le proži lok, Le hitaj strel iz brhkih rok, Le dvigaj kij, in tri glave Junake ljubim jaz mrtve.
Haha, haha, Slovenci, vi Prelivate nesložno kri, Koljfte le se bolj in bolj, Prostorov imam jaz dovolj.
M or ana.
Ni klanja kriv le novi uk. Kar ded počel je, dela vnuk; Če se v neslogi zmir moril, Kako bi rod zdaj složen bil?
A prav tako je, le naprej Ti besji rod neslogo sej, Ko mej seboj se rod mori, Kraljestvo moje se množi.
In kadar v mojih so pesteh, Jim mržnja ne gori v očeh, V kraljestvu mojem ni vojska In za neslogo se ne zna
Bogovi svetli, moja noč Je večja, nego vaša moč; Vam ovne palijo za mir, A v rodu raste le prepir.
Le jaz, ko s haljo jih obdam, Narode pomiriti znam, V nezdramnem spanju mirno spe, In ljubijo se, ne besne.
Moj dom je miren le in tih, V njem veje le mrtvaški dih. Mir vladal mej Slovenci bo, Ko rod spal v moji senci bo.
(Dalje.)
Iz ljubezni.
(Novela. — Spisal Dragutin.) (Dalje.)
vrnem . . . malo potrpi, sporočiti moram prej Ani nekaj nujnega!"
Ko je prisopel po stopnicah navzgor v prvo nadstropje, poklical je Ano k sebi ter začel govoriti:
„Ana, sama veš, da sem po zgodnji smrti tvoje matere vse storil in mnogo denarja žrtvoval, da se dobro vzgojiš in popolnoma iz-omikaš. Želel sem, da ne vzrasteŠ samo po
Jedno uro po tem dogodku se je vrnil stari Gruden.
Jenčič, ki ga je že tako težko pričakoval, pristopil je naglo k njemu.
„Gospod načelnik", nagovoril ga je mirno, „govoril bi rad z vami."
„Takoj, takoj, dragi Ivan", odgovoril mu je Gruden, hiteč skozi prodajalno. „Takoj se
telesu, nego da napreduješ tudi na bistrosti razuma in plemenitosti srca. Tvoja teta ti je bila dobra, skrbna druga mati; hvaležen sem ji za to. Pa tudi goriška pripravnica se je izkazala pri tebi kot vrl zavod. Učiteljica ne boš, tega ti — hvala Bogu! — ni potreba. Kruh učiteljic je jako trd in oster. Meni je bilo le na tem, da si pridobiš najvišjo izobrazbo, katere more biti deležna Slovenka, in sicer zato, da ti morem dobiti tem lože moža, ki te ne bo cenil samo radi tvoje dote, ki te ne bo ljubil samo radi tvojega obraza in života, ampak te bo spoštoval tudi radi tvoje izomike. Mislim, da sem svoj namen dosegel. — Star sem že, in prav kmalu me zagrne Črna zemlja. Samo tebe imam; tvoje bo vse, kar sem si pridobil s skrbjo tvoje rajne, blage matere in s pridnostjo svojih rok. Trgovina je loterijska igra: lahko veliko pridobiš brez posebnega napora,
—	pa tudi lahko veliko, da, vse izgubiš navzlic vsem žrtvam. Jaz sem imel srečo, tebi pa se ne bo treba ubijati s tem nevarnim poslom. Sklenil sem namreč, da te ne omožim s trgovcem, ampak s kom drugim. Izplačam ti najprej veliko doto. po moji smrti pa naj se proda še prodajalnica ter izroči skupiček tebi. Saj ti je prav, Ana, kaj ne:"
„Vse mi je prav, dragi papä, kar ukreneš! Pa zakaj mi govoriš o tem? Saj si vendar še trden in močan, Bogu bodi hvala!" dejala je Ana.
„Ne, ne, Ana, star sem in slaboten . . . naduha me trpinči vsak dan huje ! Poskrbeti moram Čim preje za tvojo bodočnost. In glej, Ana, danes se mi je posrečilo ..."
„Moj Bog, papä, kaj vendar govoriš! Danes?!"
„Da, danes sem te obljubil možu, ki te je snubil; možu, katerega vse spoštuje kot poštenjaka in vzornega rodoljuba . . . ponosen sem na takega zeta, Ana!"
Ana se je od strahu tresla po vsem životu. Kaj je storil oče? — Komu jo je obljubil? — Kdo jo je snubil?
„Doktor Orožen je lep, ponosen Človek; že sedaj ima veliko klijentelo. In — to je glavno
—	ljubi te, Ana!" nadaljeval je oče.
„Papä, dragi papä, nečem ga, nečem ga!"
tarnala je Ana, odločno odklanjajoča snubaČa. „On me ne ljubi, in tudi jaz ga ne bom ljubila nikdar!"
„Ne tarnaj vendar tako, kot da bi te gnal na morišČe! Sama veš, da mi je bilo povsem prav, ko si zavrnila tistega netečnega usiljivca, ad-junkta Dolničarja, ki je bil zajedno grd in ne-značajen mož! A doktor Orožen! Ana, to je cel mož! Doktor Kovačič ga ne more prehva-liti! Priden, vstrajen, nadarjen, lep in ljubezniv.
Kaj hočeš več! — Ljubi te-že pol leta, — sam mi je pravil."
„Ne, ne, papä, ne maram, ne maram ga! Njegova žena ne bom nikdar", zavračala je očetovo hvalisanje prestrašena Ana. „Naj me ljubi, prepovedovati mu tega ne morem; a jaz ga ne maram."
„Ne maraš ? — Ti se torej res upiraš? -— Ti hočeš, da požrem besedo, katero sem mu že dal? — Mislil sem, da si res dobra, poslušna hčer . . . ."
„Papä, ljubi moj papä!" „ ... da ti je moja volja sveta, da zaupaš svojemu očetu; — nö, varal sem se! Vedi pa, da sem bil doslej še vedno mož beseda . . . tudi odslej hočem biti! Tvoje muhe me kar nič ne skrbe; vzeti ga moraš, ali pate . .
„Papä, ne zini, ne govori prenaglo!" prosila je s povzdignjenimi rokami Ana.
„ . . . zapodim te iz hiše, izdedim te, Ana, ako nečeš!" grozil je trgovec, vedno bolj razkačen. „Ne morem, papä, ne smem ..." „Ne smeši" — Kdo ti brani r — Ali imaš — koga — koga drugega:"
„Oh, papä, odpusti, papä!" ihtela je Ana v svoj robec.	,
„Ti nevredni otrok! Aha, že vem, sedaj vem! Za mojim hrbtom sklepaš zveze! — Moj otrok, kdo je ta nesrečni zapeljivecr"
„Jaz, gospod!" odzval se je takoj na to vprašanje moški glas. Vrata so se bila odprla in med očeta in hčer je stopil Ivan. „Jaz sem tisti zapeljivec, gospod Gruden. Že dolgo ljubim vašo hčer, a povedal sem ji šele pred jedno uro. Tudi ona me ljubi! Že prej, ko ste se vrnili, hotel sem vas poprositi za njo .. ." „Tir — tir" — grmel je trgovec. „Pa ti, — berač, se drzneš? Ti mi zapeljuješ hčer v nepokorščino; moj Bog, moj Bog!"
Tekal je razkačen po sobi gori in doli ter kričal v jednomer: „Pa ti? — pa ti:!"
„Na rokah jo bom nosil, gospod . . . ne-utrudljivo bom delaven . . . zaslužiti si jo ho čem . . . prisegam vam, gospod načelnik . .'."
Dalje mu ni pustil govoriti razjarjeni trgovec. Ves besen je planil predenj in same togote jedva sopeč, hropel: „Vun, van, beraŠki pri-tepenec! — Izpred očij, nesramna svojat, in ne povrni se nikdar več čez prag moje hiše! — Ustrelim te, pogazim te v prah, če se še drzneš kdaj približati se moji hčeri!"
Jedno uro pozneje je zapustil Ivan Jenčič s svojim malim kovčkom hišo svojega užaljenega gospodarja.
V.
Nastopilo je južno vreme. Po zadnjem sneženem viharju se je zjasnilo nebo, solnce je prav spomladanski grelo in sneg se je hitel
tajati, da je bilo veselje. Deroča Krka, ki tako romantično opasuje Novo mesto, valila je svoje umazane valove še hitreje proti meji hrvaški; na nekaterih krajih ji je bila struga celo preozka, da jo je prestopila ter poplavljala nabrežje, pokrivajoč je z blatom in peskom. Naglo se je kazala zemlja izpod snežene plasti, in zvončki in trobentice so polagoma piskali in zvonkljali tam po brdeh.
Ivan je bil že štirinajst dnij v rojstvenem kraju pri svojem botru. Na vse strani je pisaril, iščoč si primerne službe. Dolgo ni dobil od nikoder ugodnega odgovora. Saj je bilo ob koncu sušca, ko so vse službe oddane in zasedene! Hudo mu je bilo, da mora pohajati brez posla. Ljudje so ga tudi tako čudno pogledovali, da se mu je zdelo, kakor bi mu hoteli reči : „ Nisi dosti prida, ker si brez službe!" •—- Naposled je vendar dobil pismo, ki ga je posebno vzradostilo. Pisal mu je njegov prvi trgovski načelnik iz Ljubljane. Ta je bil slučajno zvedel, da je zapustil Grudnovo trgovino. Ponudil mu je torej zopet staro mesto v svoji kupčiji s povišano plačo, Takoj mu je odgovoril Ivan, da z veseljem sprejme službo ter da se v treh dneh že pripelje v Ljubljano.
Te tri dni pa je hotel Ivan porabiti v to, da se Še jedenkrat snide in pogovori z Ano. Ni si mogel pomagati drugače. Samo še jedenkrat ji je hotel povedati, kar je čutil v srcu, ter jo prositi, naj vstraja v zvestobi do njega, zaupajoč v božjo voljo. Potem pa hoče iznova lotiti se svojega posla. Morda se mu posreči, da si pridobi tekom let toliko, da odpre samostojno trgovino, s katero si pribavi polagoma imetja. Potem pa stopi drugič pred Grudna s prošnjo: „Daj mi svojo hčer! . . glej, toliko sem si pridobil v tako malo letih." Da ga počaka Ana in odbije vse snubce, o tem je bil Ivan uverjen, ker je poznal Anin značaj.
Pisal je torej najstarejšemu trgovskemu pomočniku pri Grudnu pismo, proseč ga kot prijatelja, da sporoči Ani njegov sklep in njegovo željo. Določil je natanko uro in kraj, kamor naj pride Ana skrivaj na večer, da je ne izda živa duša . . .
Ana je med tem preživela žalostne dneve. Nekaj dnij ni oče ž njo pregovoril niti besede več; celo sam je obedoval in večerjal. Rohnel in besnel je radi vsake malenkosti; trgovski pomočniki so imeli ž njim pravi pekel. Polagoma pa se je vsaj navidezno pomiril. Zopet je govoril z Ano, kakor da se ni nič dogodilo. Ana je že upala, da ne bo več silil v zvezo s koncipijentom Orožnom, ter bila v srcu vsaj zaradi tega vesela. Tu ji nenadoma pove oče povsem mirno, da je povabil Orožna na obed, — da naj torej priredi s kuharico „kaj do-
stojnega" na mizo. Ana bi bila najrajša ušla! A ni si upala iznova žaliti in jeziti bolehavega očeta. Udala se je torej. Ko je prišel dr. Orožen, bila je navidezno prav prijazna ž njim. Kramljala sta o tem in onem, Ana pa je živahno posegala v govorico kot ženska, ki se je tudi marsičesa naučila in marsikaj čitala. Zakaj bi ne bila vljudna in prijazna s koncipijentom, dokler govori ž njo vsakdanje stvari ? — Ce pa začne govoriti o ljubezni, zakonu, hoče ga odločno zavrniti. Tako je sklenila Ana. —■ Stari Gruden si je pa mislil: „Ej, bo že počasi! Saj ni tako hudo, ne! Polagoma se ga že privadi. Se parkrat povabim Orožna, da se malo bolj seznanita. Da sem le onega fantalina zapodil iz hiše, da je ne moti! Kmalu ga pozabi, in še vse bo prav. Le počasi, saj se ne mudi!" — Tudi koncipijent je gojil dobre nade, videč Anino ljubeznivo vedenje. „ Bä, ženska je ženska", mislil je sam pri sebi. „Prav poje neki pesnik, ki pravi, da je ženska ljubezen plamen, ki -hitro pogasne, ako mu vedno ne prilivaš netiva. Tudi Ana pozabi Ivanovih oČij in še prav ljubezniva doktorica Orožnova postane s časom!"
Po obedu pa je odšel za trenutek stari Gruden v svojo sobo.
Sedaj se je naglo sklonil koncipijent k Ani, ki je sedela blizu njega.
„Gospica Ana", začel je živo, „ljubim vas, odkar sem vas prvikrat videl na plesu v Čitalnici! Ali se še spominjate, kako sem se pulil z drugimi gospodi, zlasti pa z adjunktom DolniČarjem za srečo, da plešem z vami? O gospica, od tedaj hite vse moje misli, vse moje želje za vami !"
Bleda in nepremična je sedela Ana tik viharno govorečega koncipijenta ter molčala. — Kako naj mu pove, da mu ne verjame niti besedice; da ve za različne njegove ljubezenske spletke; da tišči za njo samo za to, ker je lepša in bogatejša od onih, katere je igraje zapustil? — Kako naj mu pove, da je zaman vse njegovo govorjenje, ker hoče drugemu ostati zvesta in mu postati žena, ako je tako božja volja ?
Koncipijent pa je hitel izrabljati ugodni trenutek. Začel se ji je laskati ter hvahsati njene krasne oči, njene Čarobne jamice v licih, njene divne lase in druge podrobnosti z vnetimi besedami. Ker je pa molčeča Ana iskala šele besedij, da ga zavrne, smatral je Orožen njen molk dobrim znamenjem. Prijel jo je torej za roko ter jo predrzno poljubil. Na lahko mu jo je izvila, on pa je postal še strastnejši. Že ji je hotel deti roko okoli pasu, tedaj je planila Ana na noge in od nevolje trepetajočega glasu
Banka propadla. (Po sliki prof. Vladimir j a Jegoroviča Makovskega.)
zavpila: „Sram vas bodi, gospod doktor! Kdo vam daje pravico do takega žaljivega vedenja: — Vedite torej, da nečem biti nikdar vaša soproga, ker sem se zaročila že z drugim, ki bo jedini ženin moj!"
To rekši je odhitela v svojo sobico.
Ko se je vrnil Gruden ter vprašal po Ani, dejal mu je koncipijent: „Gospica mi je tožila, da ima glavobol."
„Eh, eh, glavobol!" odgovoril mu je trgovec. „Ta ji že preide polagoma; samo vstrajnosti vam treba, gospod doktor! Zastonj ne bo, ha, ha!"
„Da, da, Ana mora biti moja, naj velja, kar hoče! Mora! Mora!" sikal je v svojo brado koncipijent vračajoč se domov. „Moja bo , ali pa — nikogar!"	(Konec.)
(Krajinska idila.
IV.
Mati, v^eli smo vam ,ajda', prinesli pa kristijana;
nate ga!
„Kam pojdem vabit;" vpraša Nosečka, ko je opravila najpotrebnejše stvari.
Stari in mladi se spogledajo, in mati pravi:
„Kar ti, ki so doslej nosili od naše hiše. bili bi najboljši."
„Ž njo sva se zmenila, da bi Statojec in Kolarica najine otroke imela pri krstu", meni Peter.
Starima pa ni bilo prav, toda molčala sta, ker sta čutila, da tu nista več gospodarja.
In NoseČka je šla vabit botre.
Kolarjčvi in StarojČevi so bili že nekam pripravljeni. Dasi ni navada, imeli so StarojČevi polič vina pripravljen za Nosečko.
NoseČka sede k peči na „sklep" '), obriše se dvakrat z rutico okoli ust in začne:
„Prišla sem prosit, če ste tako dobri in bi hoteli pristopiti k sv. krstu."
„Kdo se je pa zmislil nas:"
„I, oče in mati Košičkova sta si izbrala očeta mladega Starojca in mlado mater Kola-rico za botre svojim otrokom, kolikor jim jih bo dal Bog."
„Tako! — Kar tako si zbero, in človek naj gre botrovat, kakor bi ne imel drugega dela."
„I, boter Starojec, veste, to je dobro delo, plačilo za to prejmete v nebesih. Veste, Ko--» f	šiČkovi vas najbolj Čislajo."
„Pij, nä, saj si ga že gotovo potrebna! — Kdaj bo treba stopiti do cerkve."
„Popoldne jedenkrat. Mudi se ravno ne, ker je fantiček močen. — Na vaše zdravje, boter; da bi se še dostikrat srečala pri Košičkovih!"
„Kakor je božja volja."
*) Sklep je del klopi na oglu peči, kjer se klopi sklepata.
Sin.
— Spisal Podgoričan.)
Mlada mati Kolarica se je čudila nevedna, ko pride Nosečka vabit, dasi je že vedela, kaj so pri Košičkovih ujeli.
„Lejte si, lejte, ravno- mene so si izbrali, kakor bi drugih ženskih ne bilo v vasi!" „I, seveda so še, pa imajo vas najrajši." „Pa bi kakšno starejšo izbrali, ki je že vajena."
„Veste, morda treba bo še iti, pa neČejo, da bi bilo treba večkrat prebirati botro."
„Pa pojdem; Človek itak nima drugih dobrih del. Obkovrej?"
„Ob treh, ako bodete pripravljeni." Ko je zvedela Uršikina mati tje v Zlati rep, kaj se godi v Podgorici pri Košičkovih, prihitela je k hčeri, da ji pomaga v dejanju in s svetom. Seboj je prinesla pripravljeno krstno obleko, povojček in kapico. Uršika je bila vesela, in ,ajd' se je že mogočno oglašal, ko je stopila stara mati vsa zasopla v hišo.
„Zakaj niste po-me poslali prej, ko ste vedeli, kako je", rekla je nevoljno domaČim, ko se oddahne.
„Ej, kaj bi vedeli:" opravičevali so se domači. „No, pa saj je vse po sreči." '
„Hvala Bogu! — Hvala Bogu, da je tako!" Odloži, kar je bila prinesla s seboj. „Lejte, kakor bi bila vedela, da dobimo sina!" pobaha se in pokaže belo krstno obleko z rdečimi trakovi in našivi.
Uršika se zadovoljno nasmehne in hvaležno pogleda mater.
Da potolaži skrb, ki jo je mučila, izpraše-vala je Nosečko, hišno mater in hčer to in ono. Potem šele je bila mirna, in tudi nevolja jo je bila pustila.
Med tem se je prevalil dan, in tretja ura popoldanska se je čimdalje bolj približevala.
„Treba bo nesti h krstu", opomni NoseČka.
Pripravi kopelj, namešano s kozarcem gnojnice da bi bil otrok varen nalezljivih bo-leznij, in izkoplje ,ajda'. Hišna mati osnaži ka-dunjice (neške), nasuje po dnu živinskih izjedi j2"), da bi otrok ne bil usee v3) — otrokom ženskega spola nasteljejo z dolgo slamo, da jim potlej rastejo daljši lasje •— in pregrne z novo, mehko plenico. Materina mati je pa pripravila krstno obleko, da so potem hitreje oblekle, in se je nekaj po tihem menila s hčerjo.
Ker se je Uršika bala, da bi otrok ne bil lačen, pravi vsa v skrbeh:
„Dajte ga sem, dajte, da ga nasitim, predno ga neso ; morda je lačen!"
„O, Bog obvari! Bog ne daj!" posvari jo precej mati. „Pred krstom ne smeš dojiti otroka. Ako ga dojiš, ostane neumen in trd. Vidiš, v hribih doje otroke pred krstom, zato so pa hribovski otroci tako trdi in počasni."
In Nosečka in hišna mati potegneta z materjo, da se je Uršika morala udati, čeprav nerada. Verjela ni, da bi bilo na tem kaj resnice. Ko jo je pa izkušena Nosečka potolažila, da ni za otroka slabo, ako ima prazen želodec, bila je mirna.
,Ajd' je bil skopan, in nato so ga brž oblekle v krstno obleko, ki so jo bile prej pogrele, povile otroka, in ko so bile kadunjice; dovolj pripravljene, položile so ga vanje.
Tako je bil ,ajd' pripravljen za pot k svetemu krstu.
Tudi botra sta bila pripravljena.
Starojec se je izprehajal od veže do hleva v praznični obleki in poslušal, kdaj bo pri cerkvi udarilo tri. Kolarica je pa sedela nakošatena pri mizi, gledala na uro in poslušala mater, ki ji je pravila, kako se mora vesti danes; zakaj-" mlada mati ni bila še nikdar prej za botro.
„Nosečko obdaruj s kako dvajsetico, ko prinesete od krsta; spodobi se!"
„Staro dvajsetico imam; bo zadosti''"
„Zadosti! — Ali imaš kaj kruha s seboj r"
„Čemu mi bor"
„Lej jo, kako si čudna! Precej vreži pol hleba belega kruha, vzemi ga seboj in prvemu Človeku, ki te sreča na potu h krstu, daj ta kruh!"
„Zakaj pa tako? Kaj pomenjar"
„Vidiš, to pomenja, naj bi bil tudi otrok, ki ga neseš k sv. krstu, darežljiv in usmiljen. Ubožcem naj rad pomaga in si tako služi nebesa."
') Otrok, ki se koplje v vodi z gnojnico skaljeni, varen je po ljudski veri nalezljivih boleznij.
2)	Izjedi — kar ostane živini v jaslih, to so izjedi.
3)	Usci — so otročja bolezen. Otroku se izpahue po vsem životu in se mu delajo drobna ulesa. Bolezen je dolgotrajna in nadležna.
In Kolarica gre v shrambo in si odreže pol od največjega hleba.
Med tem udari „tri", Starojec jo pokliče.
Oba jo mahneta k KošiČkovim.
Tam se niso dosti menili.
Kolarica pograbi kadunjice in Nosečka jih lepo pregrne s prtičem.
„Kakšno ime mu bodemo dali r"
„I, kakšno? — Peter naj bo, kar je oče", menijo vsi.
„Bo pa Peter!"
„Ali imate kaj kruha, botra?" vpraša Urši-kina mati.
„O, imam "
„Pa pojdite srečno in varujte, da se ne prehladi, ali da se kaka druga nesreča ne primeri", pravi Uršika v skrbeh.
In boter in botra z ,ajdom' gresta. Za njimi stopi Uršikina mati; ko so bili sami zunaj, pravi:
„Ko se vrneta domov, pazita, kam bodo letele vrane in kako bodo večale, da bodemo vedeli, ali bo otrok srečen!"
„O, bova že!"
Pa ju je pustila naprej.
Kolarica je gledala, komu bi dala kruh. Naproti jima pride ubožna kočprica z jednim Otrokom v naročju, drugi se je pa držal za krilo.
„Lejte, bolje bi se ne moglo naključiti!" pravi Kolarica, vzame kruh iz rute in ji ga da.
„Bog vam povrni! Srečna vi-dva in tisti, ki ga bodeta držala pri sv. krstu !"
„Bog vas usliši!"
Do cerkve ni bilo drugih dogodkov; boter in botra sta mislila na sveto dejanje.
Doma pa je sedel Peter pri ženi in jo je dramil, kadar je hotela zaspati. Trudnost in onemoglost jo je mučila; ker je pa slabo, ako takrat mati zaspi, čul je pri njej mož in se ž njo pogovarjal.
Krstili so sina pokojni gospod župnik. Dete je bilo mirno, kakor bi Čutilo, kako sveto, važno opravilo se godi ž njim.
„Peter? — Lepo ime! —Torej Peter Ko-šiček!" dejali so gospod, ko so šli iz cerkve.
Boter in botra gresta v gostilno, ker sta se hotela pokazati. Ker sta pa vedela, kako skrbi doma mlada mati, kreneta kmalu domov.
Ozirata se, kje bi neki uzrla vrane. Tam v gozdiču za vasjo so kričale. Komaj pa sta bila na pol poti, vzdigne se nad gozdičem gosta jata vran, zavrte se nad drevjem in okoli zvonika in zlete z glasnim večanjem proti Zagorici.
„Kaj neki pomenijo:" vpraša botra.
Toda tudi boter ni vedel, ker je bil še popolnoma nevešč.
Doma se jih vsi razvesele.
„Hitro sta odpravila!"
„Mudilo se je nama, ker vemo, kako vsi težko Čakate, zlasti pa mati. — — — Mati, vzeli smo vam ,ajda', prinesli pa kristijana; nate
ga!"
S temi besedami položi botra Peterčka na posteljo.
In kakor bi otrok vedel, da je doma, zajoka. Odgrnejo, in Uršika ga vzame v naročje, ogleduje ga in poljubuje šepetaje:
„PeterČek! Peterček!"
Nosečka in Uršika sta imele opravka s Pe-terČkom, drugi so se pa pogovarjali.
„Kam pa so letele vrane r" vpraša njena mati.
Ko ji povesta, vsklikne vesela:
„Srečen bo! — Veste, če lete vrane proč, tedaj je vselej dobro znamenje; ako pa prilete kričeč nasproti in zlete nad glavami, tedaj je slabo znamenje: nesreče spremljajo takega človeka do groba."
Dajajoč si najboljše upe za bodočnost otrokovo, poslovita se botra, obetajoč, da se dalj pomudita, kadar bode mati bolj močna in se bode lahko razgovarjala.
Ko je dala Nosečka med vrati botri roko v slovo, stisne ji le-ta nekaj v pest:
Nosečka hvaležno pomežikne in reče:
„Da bi bilo že skoraj zopet iti h krstu."
In to je gotovo želela iz dna srca.
V.
S pogačo so tukaj.
Ko so bili KošiČkovi sami, slečejo brž Peterčka. Nosečka je pravila, da tisti otrok, katerega ne slečejo precej, ko ga prineso od krsta, je preveč gizdav in se ob nedeljah neče slačiti praznične obleke.
„Ali ga sedaj smem vzeti jaz, gotovo je že lačen r". vpraša čez nekaj Časa Uršika.
Ker ni bilo zadržka, hoteli so ji dati otroka. Kako radostno ga je sprejela in poljubila, potem pa hotela k sebi pritisniti.
„Na desno stran deni otroka, ne na levo!" zavpije mati ravno o pravem Času. „Prvič ga moraš imeti na desni: ako bi ga imela na levi, bil bi levičen. Odslej ga pa imej na desni ali levi, oboje je dobro."
Uršika je bila materi hvaležna, ker jo je zopet obvarovala osodne neprevidnosti.
Hišna mati je že dalj časa pitala nekaj starih kokoši j, od katerih se je nadejala naj-slastnejše in najmočnejše juhe. Z nabrušenim nožem se spusti med kokoši in sleharni dan je jedni končala življenje.
Otročnica je pila neslano in precejeno juho, mož pa je glodal kosti in si mislil: „Kako je
prav urejeno na svetu, da mati ne sme precej jesti mesa!"
Imeli so vsega dosti; zato ni nedostajalo ničesar, kar so potrebovali ob tistih dnevih. Kamelice si je bila Uršika že sama pripravila in pila je prve dni kameličen čaj namestu vina, katerega si je seveda želela.
Ko se je njena mati prepričala, da je hči v dobrih rokah, poslovi se, naročaje še hčeri, kako se mora varovati.
„Mati, nič se ne bojte; take reči vse dobro urnem", potolaži jo Nosečka kaj priliznjeno in gre mater še nekoliko spremit, kar seveda ni bilo zastonj.
„Iz Zlatega repa bodo čez tri dni pa pogačo prinesli", pove skrivaj hišni materi, ki se je motala pred pečjo. „Zvedela sem ravnokar od matere."
Nosečka je imela dober vid in še bol ji nos; vse je videla in vedela; vse je vodila ob takih prilikah.
In mati pove oČelu :
„Stari, iz Zlatega repa bodo s pogačo v treh dneh tukaj! Preskrbita kaj pijače!"
In stan pravi mlademu na samem:
„Peter, stopi k Strnadki in kupi vina, saj vidiš, kako je! -— Njo bo žejalo noč in dan, kakor vsako tako žensko, in vode ji menda ne boš ponujal. Pridejo tudi botri in botre in bližnji sorodniki. S čim jim postrežeš, ako ne bode pri hiši kaplje vina?"
„Vi pojdite, ker ste vajeni in poznate vino!"
„Ali jaz? — Zakaj." — Sedaj si mož, gospodar! Ne bi bilo lepo, ako bi moral jaz vse.
—	Sam pojdi in postavi se, saj se lahko!"
„Koliko pa čem kupiti vina:"
„Kaj to vprašaš." —- Dve lodrici, manj ne.
—	Zakaj si pa dobil sina, če se treseš za vino.
—	Toliko moraš imeti vina, da ga ne bo le ona srkala, ampak ga tudi komu natoČiš, da ti napije srečo. — In sam si ga tudi privošči kak kozarec. — Kadar pa dobiš hčer, jedno, dve, tri ali.....vendar te pa Bog obvari tolike nesreče, takrat kupi vina le jedno lodrico, ker nikogar ne bo, ki bi ti voščil srečo zaradi hčere."
Peter poišče denar in popoldne krene k debelušni Strnadki pokušat vino.
Pokusil je vino iz vseh sodov^ naposled pa le ni vedel, katero bi bilo najboljše. Čutil je, kako je še neizkušen.
„Katero najbolj jemljejo:" vpraša potem.
Ko mu zgovorna Strnadka pove, kakšno vino je najboljše za take prilike, kakor je njegova sedaj, in katero vino jemljejo najbolj, pravi on :
„Pa še nam onega natočite!"
„Kaj imate;"
„Sina!"
„O, tristo litrov!" zakolne Strnadovka. „Bo pa ta posoda premajhna! Kaj ne, dve lodrici, kakor je mera.'"
„Kajpak, da ne porečete, da ji še vina ne privoščim!"
Vino je bilo izbrano in kupčija narejena, Peter pa le ni še hotel domov, ampak vsede se k mizi in pokliče vina. Veselje in ponos, da ima sina, zahtevala sta žrtev. Pil je vino, ponujal piti vsem v gostilni in celo klical znance, ki so prihajali pod okno.
„Bog te živi! — Bog ti ohrani sina!" na-pivali so mu in ga izpraševali, kako je ženi in sinu.
Predno gre dobre volje od Strnadke, pokliče ga še jeden liter.
„Tega, mati Strnadova, nesem domov za pokušnjo, da bodo videli, kako kapljico sem izbral. — Jutri, ko pripelje vino, vrnem steklenico."
In ubere jo domov zadovoljen, ker je bil tako dobro opravil.
„Tako-le bomo pili!" vsklikne vesel in postavi steklenico trdo na mizo.
Pokusijo vsi, kolikor jih je bilo pri hiši, najprej seveda stari, ker so bili najbolj izkušeni. Nosečka se je še potem oblizovala, ko ga je bila poln kozarec zvrnila „za pokušnjo."
„Oh, kako mi diši vino! Kako bi je pila!" vzdihne Uršika, ko ji udari vinski duh v nos.
„Oh, potrpite, potrpite!" tolaži Nosečka. „Ni škodljivejše reči kakor je vino za vas sedaj v teh dnevih! Potrpite! Potrpite!"
In Uršika je morala trpeti, ker ji vina niso dali, ampak samo pokazali.
Trpela je, dokler ni prišla mati iz Zlatega repa. Za žejo je pila kameličen čaj, za lakot so ji pa silili neslano kurjo juho, a ona bi bila vendar tako rada jedla kaj takega, kar bi bila strla med zobmi.
Menda je bilo šesti dan, odkar so bili prinesli k hiši sina. Nosečka je prišla ravno nekaj pogledat k materi — bila je že zopet nekje drugje v službi, — ko se pripelje nekdo po vasi in zavije h KošiČkovim.
„So že tukaj! S pogačo so tukaj!" zleti Nosečka v kuhinjo povedat stari materi. „Kaj ste napravili?"
„Malo opečenih rezljajev pa cvrtja, da bodo lože pili."
To je navadno jedilni list ob takih prilikah, in temu staremu običaju se starka ni hotela izneveriti, ali se pa ni mogla, kar je pa za našo povest ravno sedaj brez pomena.
Res, iz Zlatega repa sta se pripeljala oče in mati.
Peter ju brž teče sprejet in konja izpreČ.
Tast je bil dobre volje, ko mu je zet stiskal roko in mu pomagal z voza in potem še tašči. Kmalu se zbero vsi okoli voza, tudi hišnega očeta in mater je bila prignala dolžnost in radovednost; celo Nosečka ni mogla ostati v hiši. Sosedje in sosede so pa kukali izza hišnih voglov, da bi videli, kaj je mati pripeljala hčeri.
Ko je bil konj v hlevu, začne tašča razkladati. Najprvo dene na tla kurnik, v katerem je bil pitan kopun, tri kokoši in dve mladi jarČici.
„Jej! jej! jej! — Kaj pa ste prinesli r — Saj imamo sami zadosti", zajavka hišna mati vesela in nevoljna hkratu.
Potem postavi tast na tla keblico masla.
„Jej! jej! — Pa še to! — Tri krave mol-zemo in imamo masla toliko, da ga ne porabimo, ko bi nič drugega ne jedli."
„O, saj vemo, da imate; pa kar se spodobi, to se mora dati", govorita Zlatorepca.
Nato pograbi tašča jerbas, iz katerega so štrleli pokriti konci mogočnih štruc, tast pa odkrije postlano zibel in jo nese v hišo.
Zibel so občudovali vsi, celo tam od sosedovih so se culi vskliki občudovanja.
In zibel je bila res lepa. Fortunatek z VragO-vega Brda se je bil izkazal. Vsa je bila iz najboljšega črešnjevega lesa, končnice so bile pre-prežene s pisanimi okraski, in na stranicah se je bliščalo znamenje more, z nekoliko svetlejšo barvo vdelano, kakor je bila barvana stranica. Pregrnjena je bila zibel s pisano odejo, ki je bila narejena iz različno barvanih zaplat, seveda čisto novih.
Vsi gredo v hišo Hišna mati pograbi keblico, Nosečka pa kurnik.
Uršika se ju neizrečeno razveseli. Vedela ni, kaj bi dejala. Molče stisne očetu in materi roko.
„Kje imaš sina?" vpraša oče.
Uršika mu ga pokaže.
Zlatorepška mati skliče vse v hišo; tudi hlapca in deklo. Potem pa razgrne jerbas in jemlje štruco za štruco.
Prvo da hišni materi:
„Nate, pa pokusite!"
„Oh, pa tako lepo ste spekli!"
Drugo da očetu :
„Da bodete tudi vi nekaj imeli!"
Potem da še hlapcu in dekli, vsakemu po jedno, ki sta pa bili iz bolj Črne moke.
Največjo, najlepšo in najboljšo, na samem mleku vmeseno in iz pletenih kit zloženo, pa postavi na klop konci postelje tako, da je na štuli stala ob zidu in pravi:
„Näta, to imata pa vidva! Da bi vama tudi sin rastel tako po koncu kakor stoji sedaj ta pogača!"
„Bog vas uslisi!" pritrdijo vsi.
Hišna mati pregrne mizo, oče namigne Petru, očeta in mater iz Zlatega repa pa posadi za mizo. Hišna mati in Peter gresta ven. Treba je bilo pogostiti. Mati ubije brž nekaj jajec, na-reže kruha in razbeli masla. Peter se izgubi v klet, od koder kmalu prinese liter vina.
„Takega vina sem ji kupil! Pokusite, če bo zdravo!"
Stari vzame liter in ga ogleduje proti oknu, potem ga pa natoČi stari. Ona ga nese naj prvo pod nos, potem si pa malo omoči ustnice, drugič pa ga požre več in cmokne z jezikom.
„Bo že! Ne bo škodilo! Kje si kupil:"
Začeli so se razgovarjati o vinu, kakšno sme in kakšno ne sme biti. Mati je našla dovolj prilike, daje po tihem kaj izpregovorila s hčerjo. Oh, toliko jo je imela vprašati, toliko ji še povedati in svetovati. Med tem sta bili mati in NoseČka dovolj nacvrli ter prinesli v hišo. Prijeten duh se razlije po hiši.
Peter in stara dva silijo Zlatorepca prigrizniti, NoseČka dovoli tudi Uršiki nekoliko jesti, kar je z velikim veseljem vzela na znanje. NoseČka sama izbere nekaj na mizi in ji nese k postelji.
Ker jo je zelo žejalo, natočijo ji vina. Hišna mati ji da.
„Oh, kako mi lepo diši! — Kako bi pila, Če bi smela!"
„O, le pij nekoliko! Sedaj ga že smeš."
In Uršika ga pokusi.
Kako dobro se ji zdi, kar ne more se premagovati in zvrne vso kupico.
Oče iz Zlatega repa napije s polnim kozarcem :
„Naj bi še večkrat pili v ta namen ! Sreča in blagoslov božji naj spremlja otroka vajinega in našega v njegovem življenju! Naj bi vse življenje, kolikor mu ga je odmeril Bog, delal za božjo čast in za izveličanje svoje duše! Naj bi bil nam vsem v ponos in veselje!"
„Bog vas usliši!"
Kozarci zazvene in vsi jih izpraznijo do dna. Uršiki so se iskrile oči materinskega veselja in sreče.
Hitro je potekal Čas pri vinu in jedi. Rekla se je premnoga važna beseda, premnog koristen nauk so dali stari mladima, ki sta pa že vedela, komu bodeta tudi sama dajala nauke, in sta bila zaradi tega prav srečna.
V mraku se odpravijo. Izpraznijo kozarce ; oče in mati se poslovita od hčere in si še ogle-data sinka.
„Varuj se! Pazite nanjo in otroka!"
S temi besedami gredo narazen.
Konjič je naglo šinil izpred hiše po vasi.
Tako so dobili KošiČkovi prvo pogačo.
(Konec.)
Vzori in boji.
(Po prijateljevih pismih priobčil Jo|. Ošaben.)
(Dalje )
4. „Gospod Luka."
V %ačetku listopada.
i oče! V poslednjem listu ste me vprašali, kakšen je kaj „gospod Luka", o katerem sem Vam že jedenkrat nekaj pisal. „Gospod Luka", kakor ga kliče gospodinja, pa jaz tudi, zdi se mi, me ima rad. Ali čuden človek Vam je to! Govori malo, z menoj vsak teden morda komaj dve besedi. Prav moder je. Tometovega Franceta sem vprašal, v katero šolo hodi gospod Luka; rekel mi je, da v realko, v peti razred. Tam se menda uče za inženirje. Zato tudi tako rad riše. Pa kako lepo zna risati! Zadnjič je narisal glavo. Drugim jo je pokazal, jaz sem jo videl le od strani. V šolo nosi seboj nekak debel papir, ki se mu pravi „blok". Pa kako lepo je vedno opravljen! Lepo počesan, ovratnik vedno Čist in bel, črno ovratnico okrog vratu, za pestjo pa nosi kakor dva obroča; gospodinja
mi je povedala, da so to „manšeti" in da jih bom moral tudi jaz nositi, kadar bom v peti šoli. Pa brado ima gospod Luka. A najbolj čudno je to, da zvečer, kadar vsi sedimo pri mizi in se učimo, on vzame knjižico iz žepa pri suknji ter ves večer piše in piše. Pa to večer za večerom. Tako sem radoveden, kaj popisuje. Morda piše kako povest; ali pa to spisuje, kar je slišal v šoli. Pa kako hitro mu teče pero! Jaz ne morem še tako hitro pisati. Razodeti pa neče nikomur, kaj zapisuje. Ko bi le jedenkrat pozabil doma knjižico, da bi pogledal vanjo; pa jo vselej skrbno vtakne v žep. Pa Vi ne veste, kakšne čudne reči bere. V Četrtek je pustil na mizi neko knjigo, katero je prejšnji dan Čital. Vsi so bili odšli v šolo, gospodinja na trg, kupovat za opoldne, gospodar pa po navadi drva žagat; sam sem ostal doma. Nekaj Časa sem izdeloval domačo nalogo, katero so nam dali v šoli; nazadnje meje pale
premotilo, da sem vzel v roko ono knjigo ter jo odprl. Slovensko je bila pisana. Dve strani sem prebral, pa se mi je tako čudno zdelo ; o neki Neži Rožmarinki je bilo notri, kako je pela:
Garväj-dundäj, dideldäj!
Na čelu je lišaj, lišaj!
Na belem lici
Sedita bradavici,
Oj, dve bradavici!
Naprej nisem bral; bal sem se, da me ne bi kdo zalotil, pa da ne bi gospod Luka spoznal, da sem imel njegovo knjigo v roki. Skrbno sem jo zopet zaprl ter položil na prejšnje mesto. Se napis sem prebral. Bilo pa je tam to-le zapisano: Cvet in sad. Izviren roman. Ta Neža Rožmarinka mi ne gre iz glave. Rad bi prebral vso knjigo. Ljubi oče, ali ste jo Vi že brali ? Ko pridem domov, tedaj mi poveste, kaj ne, kaj je notri? Ta gospod Luka pa mora biti tudi bogatih starišev. Naročen je na neki Časopis, ki je velik kakor mizni prt in je slovenski. Pri Vas doma ga nisem nikoli videl. Zjutraj, nekako ob sedmih, moram iti ponj v tiskarno, tam poleg gledišča. Včasih je še čisto tema po mestu in pa gosta megla se vlači po ulicah, ko jo maham čez frančiškanski most v tiskarno. Ali ste že bili kdaj v kaki tiskarni, ljubi oče r" O, kako lepo je to videti! Včasih me pošljejo že zvečer po list. Več ljudij že vselej čaka zunaj. V tiskarni je vse razsvetljeno. Ne vem, koliko koles se vrti, kakor pri sosedovih doma, kadar predejo po zimi. Pri kolesu pa stoji mož ter poklada na jedni strani čist papir na nekak valjar, na drugi strani pa ga drug vzame proč, pa že ni več čist, ampak natiskan. Silno urno gre vse to izpod rok. Zjutraj seveda pa ni nikogar v tiskarni. Takrat dobim list v pisarni. Gospod Luka vselej komaj čaka, da ga prinesem. Jaz prav čisto nič ne razumem, kar je tam notri tiskanega. Jaz bi gospoda Luko prav rad imel, samo nekaj je, kar me straši pri njem. To Vam moram razodeti. On nikoli nič ne moli. Nisem ga še videl. Kadar drugi zvečer pokleknemo k molitvi, on obsedi za mizo ter piše ali pa kaj čita tisti Čas. To se mi zdi jako grdo in tudi grešno. Kaj pa Vi pravite k temu, ljubi oče, in kaj pravijo mati? Zato me je kar nekako groza tega človeka; gospodinja si mu pa menda ne upa nič kaj reči. Drugače je pa dobrega srca; v šoli pa ne vem kako se uči. Gotovo dobro, ker je tako moder. Moder je pa med vsemi najbolj. Pa še to moram pristaviti, da ga nisem še noben trenutek videl brez dela: če drugega ne, z drobno, tanko žagico izrezljava različne lepe reči; zadnjič je prilepil na tanko bukovo desko, katero sem mu bil šel jaz kupit k nekemu lesnemu trgovcu, podobe pastirjev za
jaslice, sedaj jih pa izrezava. Samo, ko bi še kaj molil! Oče in mati ga gotovo nista tako učila. Ne, molitve nikdar nečem opuščati.
Odgovorite, prosim, kaj kmalu! Z Bogom!
5. Tometov France.
Sredi listopada.
Prav težko sem že pričakoval Vašega pisma, ljubi oče. Zvesto sem preČital vrstico za vrstico; natanko se hočem ravnati po tem, kar mi pišete. „Kar se tiče knjig, je moja volja ta, da ne bereš nič drugega kakor to, kar ti da tvoj gospod učitelj iz šolske knjižnice, ali pa, kar ti jaz dovolim, ko si me prej poprašal. Ne bodi preveč radoveden in ne vtikaj nosu v knjige, katere drugi bero. Lahko je v njih strup za-te." Tako ste mi pisali, ljubi oče; trdno sem sklenil, da ne bom več brskal in odpiral ptujih knjig, toliko rajši bom čital v šolski knjižnici izposojene. Sedaj imam doma tisto „Čas je zlato"; prav všeč mi je; tudi jaz hočem čas vestno porabiti, kakor ste mi tudi Vi tolikrat priporočali. Vsakih štirinajst dnij dobim kako knjigo na posodo; najljubše so mi povesti in pravljice; nekaj sem jih že prečital in tudi razumel.
Tudi glede na „gospoda Luko" Vas hočem slušati. Dobro sem si zapomnil, kar ste zapisali: „Ko so mati prebrali tvoje pismo, ustrašili so se, boje se, da te ne bi slabi vzgledi izpridili. Jaz, tvoj oče. ti pa tako rečem: V svojem življenju, Če ti ga Bog da še kaj, boš videl mar-sikak slab vzgled, srečal boš marsikaterega za-nikarnega človeka, kateri se za Boga, svojega stvarnika, ne meni; toda ti bodi mož! Že sedaj bodi trden, drži se tega, Česar smo te doma učili, kakor so te katehet učili. Ti hodi svojo pot, kakor železniški vlak, ki ne odskakuje ne na desno ne na levo, ampak hodi vedno po isti poti naprej!" Kaj ne, ljubi oče, stem zadnjim ste tudi hoteli reči: železniški vlak teče po dveh kolesnicah, tako naj tudi jaz poznam samo dve kolesnici, dve poti: v cerkev pa v šolo.'
Ali ljubi oče, nekaj bi Vas silno rad vprašal. Kako je vendar to, da študentje, ki so že nekaj časa v Ljubljani v šolah, tako omrznejo za molitev in sv. mašo? Ko sem bil še doma pri Vas, hvalili so po vsi vasi Tometovega Franceta, ki je prvo leto hodil v ljubljanske šole, kako priden je in pa kako pobožen: da gre vsak denji dan za rana k sveti maši v šen-klavško cerkev, potem pa, ko se vrne, sede h knjigam in se uči. Kako se mi je to lepo zdelo, kako sem želel s Francetom kdaj skupaj prebivati, da bi lepo skupaj hodila zjutraj k sveti maši. Pa sedaj ni več tak. Ob delavnikih ne gre k maši, razven tiste dni, ko imajo šolsko.
Jo|. Ošaben: Vzori in boji.
47
Ali imajo morda v latinskih šolah toliko učenja, da ne utegne v cerkev? V šoli jim menda niso prepovedali? Pa ni samo France tak, tudi Lovro Brnač, ki je jedno leto pred njim in hodi torej v tretjo latinsko šolo, in Anton Goslar, ki se uči za učitelja, ne vstaneta zjutraj nikoli prej, da bi šla k maši. Samo mene poklice gospodinja ob petih, da greva skupaj. O, kako lepo je zjutraj v senklavški cerkvi! Vse je že razsvetljeno, ko stopim noter. In skoro kadar prideva, začne se kaka maša. In sedaj pozvončklja pri tem oltarju, zdaj pri onem. In koliko ljudij je vselej v cerkvi! Nekteri prinesö tudi svečice seboj, da vidijo brati.
Pa še nekaj se mi močno čudno zdi, ljubi oče, tukaj v mestu. Kadar pri nas doma zvoni sedem zjutraj, ali poldne, ali zvečer avemarijo, odkrije se vsak, — tukaj pa je vse drugače. Oni-krat sva šla s Francetom na izprehod; v mraku je bilo, ko je zazvonilo po vseh zvonikih — in polno ljudij je bilo na ulicah, a šli so pokriti naprej, držeči roke v žepih; le kak slabše oblečen Človek je molil in pa sem ter tje, pa prav redko, kak gosposki. To je res čudna navada: ali so v mestu ljudje vsi gluhi, da ne slišijo, kdaj zvoni? Ali se pa morda boje, da se L	ne bi prehladih v glavo sedaj po zimi:' Včeraj
sem šel ob dvanajstih iz šole; prišli so tedaj tudi gimnazijci, nekteri že celi gospodje, drugi tudi manjši: a dasi je zvonilo, videl jih nisem nad deset, ki bi bili molili. Ljubi oče, povejte mi no, ali je za učenega človeka grdo, odkriti se in moliti? Ali morda takemu ni treba več? Ali bom moral- tudi jaz tako delati, ko pridem v latinske šole: O, koliko stvari j Vas bom imel povprašati, ko pridem domov! Za sedaj srčno pozdravljeni Vi in mati in vsi! Z Bogom!
6. „Škant."
Koncem listopada.
Ljubi oče! Najprej Vas srčno zahvaljujem, da ste mi poslali zopet tako lepo pismo, v katerem mi podajete zlate nauke. Pravite, da Vam nisem nič novega povedal zastran Tometovega Franceta, ker ste že prej slišali, kako se je iz-premenil. Zlasti si pa dobro zapomnim to, kar I	pišete, da je vsak učenec, ki gre s kmetov v
mesto v šolo, podoben nežni cvetlici: doma je lepo rastla, lepo cvetla, ker so jej prilivali ljubi stariši, mati in oče, in še drugi; ko gre učenec v mesto, je, kakor da bi cvetko presadili v drugo zemljo, kjer piha druga sapa, drug veter, in ni morda nobene tako skrbne roke, ki bi vsak dan zalivala cvetlici Gospodinja se morda premalo trudi za učenca, slabih vzgledov je premnogo, in tako cvetlica nima več tistega lepega,
belega cvetja. In Če kdo omrzne za cerkev, pravite, pride od todi, ker jo jedenkrat, dvakrat opusti, kakor zamrzne voda, ki ne teče ali pa prav počasi leze. Zato pa nečem nikoli opuščati molitve in vsakdanjih pobožnostij, da tudi jaz ne omrznem. A kar s strahom sem bral vrstice, v katerih ste zapisali besede: „To pa ti govoriva oba, oče in mati: Da veva sedaj, sin, da boš kdaj podoben cvetlici, ki je izgubila svoje belo cvetje, rajša te danes nego jutri vzameva nazaj iz mesta, da ostaneš, četudi neveden, vendar-le nedolžen. Kaj bi ti koristilo, ko bi bil učen pa izgubljen;" Teh besed ne razumem prav dobro; kaj ne, da mi jih razložite o počitnicah? Zakaj pa v mestu ljudje ne molijo, kadar zvoni angelovo češčenje, sedaj že vem. V nedeljo sem slišal pri krščanskem nauku. Pridigar so rekli, da je temu vzrok strah pred ljudmi. Marsikateri bi molil, pa se sramuje ljudij. Povedali so tudi prav lep vzgled, ki vam ga hočem zapisati. V neki šoli so imeli za nekaj minut počitka; učenci, ki so bili pa že vsi odrastli, hiteli so na dvorišče, kjer so telovadili in šetali. Kar šolski zvonec zapoje in vsi dijaki hite na svoje prostore v šolsko sobo. Vstopi gospod profesor, resnega obraza; predno prične pouk, izvleče iz žepa molek ter ga pokaže vsem, rekši: „Ta molek je nekdo izgubil na dvorišču; Čegar je, pridi ponj!" Večina učencev se je na glas zakrohotala, norčujoča se iz molka. Mislili so, da si nihče ne bo upal vstati in iti ponj. Toda urno stopi pred gospoda profesorja mladenič, ki je bil jeden izmed najpridnejših v šoli, ter reče pogumno: „Gospod profesor! moj je. Jaz sem ga izgubil." Gospod profesor mu vrne molek, pa tudi poda desnico mladeniču ter ga očitno pohvali: „Vzemite si ga za vzgled vsi; ta je mož. Ta mladenič se tudi sovražnikov ne bo bal, ker se sedaj ni bal svojih zasmehovalcev. Srečna domovina, ako bi imela mnogo takih neprestrašenih sinov." Vse zasmehovanje je utihnilo. — Poslušajoč ta vzgled sem sam pri sebi sklenil, da se ne bom nikdar sramoval vpričo ljudij spoznavati sveto vero.
Povedati Vam moram, ljubi oče, kakšno komedijo imamo včasih doma. Prav sinoči je bila tudi. Anton Goslar, kakor sem Vam že zadnjič omenil, hodi v učiteljsko pripravnico. Mislim, da mu morajo biti stariši ubožni. Oblečen je slabo; on je silno velik, a hlače in pa škornje ima kratke. Živež mu dajejo od doma. Dvakrat na leto pripeljejo raznih stvarij: krompirja, fižola, graha, surovega masla in ne vem še Česa. Vsak teden mu vrh tega prinese potovka črnega kruha. Pa kakšen je ta kruh, Vi ne veste! Enkrat ga je spravil gori na polico, a ker je bil hlebec prevelik, viselo ga je nekoliko Čez. Sedeli smo ravnokar pri mizi, kar štrbunkne nekaj na
tla. Pogledamo, kaj je? Antonov hleb se je bil razlezel in polovica ga je padla na tla Ta Anton se uči tudi na gosli, ker mora znati; saj tudi Vi v šoli igrate pri petju na gosli. Gospodinja pa kar ne more trpeti goslanja Včeraj ob štirih popoldne, ko je prišel iz šole, hotel se je zopet učiti. Vzel je torej gosli v roke ter drgnil z lokom po strunah. Gospodinja pa je sedela pri ognjišču. Saj to pa veste, da smo vsi na jednem kupu, ognjišče in mi in drvarnica, vse je v jedni sobi. Ko začne Anton gosti, zahuduje se gospodinja: „Imate že spet tisti škant v rokah!" Anton reče: „Kakšen škant? Dobre gosli so!" In gode dalje. „Kdo bo poslušal tisti cigu-migu, tisto cviljenje, kakor bi mačka drl!" reče gospodinja. Anton je godel kar naprej. „Hu, kar ušesa mi bo pretrgalo tisto cviljenje!" nadaljuje gospodinja, vedno bolj nevoljna. „ Jaz moram znati v šoli, mati, ni drugače!" odvrne Anton ter gode še močneje. „Če ne boste nehali, vzamem poleno ter vam razbijem ta škant!" zavpije gospodinja. Anton pa se zakrohotä in začne še peti na ves glas. To pa je gospodinjo še bolj razkačilo. Vzela je metlo iz kota pa hajdi! nad Antona. Ta je pa le še b^lj godel, da ji je šlo res kar skozi ušesa in le še bolj pel. Da ga ne bi dosegla z metlo, bežal je okoli mize, gospodinja pa za njim. To Vam je bil vrišč: gospodinja vpila, gosli cvilile, Anton pel, stoli padali po tleh, miza se vrtela, metla žvižgala po zraku; gospodar je v istem hipu prisopihal z dela domov in, zagledavši to pojanje, začel vpiti nad obema; stanovalci nad in pod našo sobo so začeli tolči ob strop, da nikar tako razsajati; tri šivilje, nam nasproti stanujoče, so priletele gledat, kaj to pomenja; v tem se prikaže na pragu hišna gospodinja, vsa jezna, in prav tedaj poči Antonu struna. Potem je bil mir. Tako komedijo imamo večkrat. Posledica je, da nas drugi v hiši ne marajo. Vsak malo bi potrpela. Dobro se spominjam, da ste mi večkrat dejali: „Ivan, potrpljenje je boljše ko medna hruška." To je res. Jaz bom rajši Vas slušal. Zdravi!
7. Prva rana.
V %ačetku grudna.
Ljubi oče! S krvavečim srcem Vam pišem to pismo. Komu pa hočem potožiti svojo žalost, če ne Vam in pa ljubljeni materi? Pa ne, da se mi je v šoli pripetilo kaj hudega; to ne. V šoli, hvala Bogu, mi gre prav dobro, tako, da so me včeraj gospod ravnatelj, ko so slišali, kako sem na vsa vprašanja gladko odgovarjal, vpričo vseh pohvalili, rekoč: „Ta je bistra glavica!" A nekaj drugega je, kar mi neizrečeno hudo de. Dolgo sem premišljal, ali bi Vam
„Dom in svet' 1896, št. 2.
o tem pisal, ali ne ; a ker ste mi tako ostro zaukazali, da naj Vam pišem o vseh rečeh, žalostnih in veselih, karkoli me zadene, zato Vam sporočam tudi to. Ne morem Vam povedati, kako rad sem imel Tometovega Franceta; saj je bil on jedini, katerega sem poznal v Ljubljani, iz iste vasi doma, in v šoli tako priden, tako lepega vedenja. Tudi Vi ste ga vedno radi imeli. Jaz sem mu vse zaupal; kar sem imel, vse bi mu bil rad dal. Pa tudi on je mene rad imel. Ko me je skoro vsak večer bolela glava zbok slabega vzduha v sobi, deval mi je on mrzle rutice na vroče čelo, kakor so mati doma storili malim bratcem ali sestricam, če jih je bolela glava. In res mi je vselej odleglo. In skupaj sva hodila na izprehod, kjer mi je pravil o gimnaziji, koliko je tam učenja, in sva govorila, kako bo lepo doma o božiču, ko pride on k nam, ali pa jaz k njemu. A ne vem, zakaj : sedaj je ves drugačen. Sedaj govori najrajši le z onim Antonom, tistim dolgim, ki se vedno reži; z menoj ne govori skoro nič več; sam ne vem, kaj sem mu storil. Sinoči sem ga po šoli lepo vprašal: „France, ali greva malo ven:" On pa mi je odgovoril: „Pojdi, Če hočeš!" In šla sta z Antonom, jaz pa sem ostal doma, skril se v kot, da me ni nihče videl, ker je bilo že tudi tema, in sem jokal. Mislil sem na Vas in mater in staro mater, ki me imajo tako radi. Tukaj sem pa sam.
V istem, ko sem tako ihtel, prišel je pa vnuk gospodinjin k nam; naredila je luč. Brž se je videlo po vsi sobi. Vnuku je ime Karol. V šolo hodi tje, kjer se uče za trgovce. Ta pride k meni v kot, pa mi začne govoriti: „Ti tepec vaški, zabiti; šele v ljudski šoli si, he, kdaj boš ti izdelal: Nikoli!" Kar zavrelo je takrat po meni, in pest se je krčila, da bi ga; a spomnil sem se, da moramo sovražnikom odpuščati. Molčal sem. Pa je šel. Mislil sem: Če Bog da, več se bom naučil kakor ti ; a s takim prevzetnežem se nisem hotel pričkati.
Kakor nalašč je sinoči tudi Lovro BrnaČ prej prišel domov. Običajno pride šele okoli sedme ure; prej pa hodi okrog po mestu. Učiti se ne mara dosti, pa mu tudi ne gre. Ko je videl, da imam objokane oči, začel se je norčevati: „No, kaj pa ti je, Ivanček, mar Mimica več ne mara zate:" Oh, ljubi oče, ne veste, kako me je to zbodlo, to grdo norčevanje. Saj Vam ne bi tega pisal, in kar sram me je, pa vest mi ne da drugače. V drugem nadstropju stanuje neka družina; imajo tudi dekletce, Mi-mico z imenom, ki hodi v drugi razred. Mene je kmalu poznala po imenu in me začela klicati s hodnika. In ta Lovro Brnač se norčuje, Češ, da je Mimica moja prijateljica. Kaj se neki izmišljuje! Sedaj je še ne pogledam več. In kar
4
mi je bilo najhuje sinoči, bilo je to, da se je tudi Tometov France smejal, ko se je BrnaČ norčeval; Goslar se je pa krohotal. Samo gospod Luka je rekel: „Molčite, pustite ga pri miru!"
Kar tako me boli srce, da Vam ne morem popisati. Sedaj pritisnejo pa še tiste ženske, ki nam nasproti stanujejo. Sitne so neznansko. Ker sem jaz najmanjši v našem stanovanju,
„Preljubi sveti Peter, Ki imaš zlate ključe Prelepih vrat nebeških, Besede, svete moje Poslušaj in premisli, Potem pa jih izpolni! Zlato se res pristane Rokam nebeškim tvojim; A vendar je za vrata, Ki toliko že vekov Jih dušam si odpiral, Ki toliko še vekov Jih dušam boš odpiral, Odpiral in zapiral — Premehko in preslabo. Lahko bi se potrli Ti lepi zlati ključi, In dušice pobožne Bridko bi žalovale, In čakale bi težko,
(Dalje.)
ejmo si podrobneje Opatijo, slavno središče naše avstrijske Riviere.
Ko prihajaš od železnične postaje „Matulji-Opatija" južne železnice med sv. Petrom in Reko, (213 m nad morjem), ali od Reke, vodi te lepa državna cesta skozi prijazno mestece Volovsko proti Opatiji. Že Volovsko, zlasti pa zadnje hiše, ti kažejo, da si v nenavadnem kraju, kamor radi prihajajo ptujci. Od bolj vzvišenih mest se oziraš na morje, ki se ti sveti nasproti med drevjem in razprostira v jasnem solnčnem svitu tje do zelenih otokov.
Med Volovskim in Opatijo leže „Skrbici", prej neznaten kraj z nekaterimi raztresenimi kočami, sedaj pripadajoč in do cela zvezan z Opatijo. Že tu se vrsti vila ob vili, sleharna obdana z večjim ali manjšim, skrbno obdelanim
moram biti vsega kriv. Kadar je stranišče količkaj onesnaženo, halo, pa že začno vpiti nad menoj, češ, da sem prišel s kmetov. O, ljubi oče, ljuba mati, komaj že čakam, da pridem domov. Doma Vam bom vsaj lahko potožil; tukaj nimam komu. O, že štejem ure, ki me še ločijo od Vas. Z Bogom, dokler se ne vidimo!
Tako svetnik mi pravi: „Premalo, vse premalo Dušic prihaja k meni; Preredko, vse preredko Te lepe ključe rabim, Da bi se mi potrli! A kaj zlato če tebi? Zlato je baš prineslo Največje zlč> na zemljo: Bogastvo, nejednakost, Zavist, sovraštvo, boje, Nezadovoljnost, bedo. In iz zlata skovali Vam robstva so verige — In ti zlata želiš si?" Že pikro misel v glavi, Besedo na jeziku Pripravljeno imel sem — Kar se oči odprö mi, In vidim, da sem sanjal. —
Gojko.
vrtom. Ne da bi jih našteval, saj je ta podobna oni, jedna kakor druga več ali manj razkošno urejena, da v nji prebije lepe, a tudi tu ne vsikdar srečne ure, komur pripušča čas in — denar!
Kmalu smo v Opatiji sami. Po cesti je celi dan živahno gibanje in drvenje; vozniki in po-streščeki odvažajo ali dovažajo blago mnogih ptujcev. Na desno, nekoliko nad cesto je „bazar", veliko poslopje s pošto, lekarno in mnogimi prodajalnicami, po katerih ti za dobro besedo in pošten denar postrežejo z najrazno-vrstnejšimi stvarmi. Ako pa nečeš kupovati tu, ker se morda, kakor jaz, zbojiš mnogih „interesantnih" obrazov, dobiš potrebnih recij v izobilju tudi drugodi po številnih, na vseh krajih porazvrščenih prodajalnicah.
Na levo med glavno cesto in morjem se razprostira že imenovani veliki park vile
Legenda.
Da se odprö jim vrata; In morda v sveti jezi Se na-te bi srdile, Preljubi sveti Peter! Preljubi sveti Peter, Zdaj slišal si besede, Zdaj čuj še svete moje! Jaz velik siromak sem, Ti velik bogatin si; — Jaz jako sem nesrečen, Ti jako si usmiljen. Olajšaj mi bolesti, Pomozi mi v nadlogi: Daj meni zlate ključe, In jaz ti dam železne. Ti bodo za-te boljši, A oni boljši za-me. Zdaj čul si, sveti Peter, Sedaj samo premisli!" Na smeh nategne usta,
Avstrijska Riviera.
(Opisal Jos. Rozman.)
Angioline. To ti je, kakor že omenjeno, posebna znamenitost, najlepši kras Opatije. Raznovrstni nasadi so združeni v prelepo skupino veličastnega parka, kakoršen je mogoč le pod milim, že južnim obnebjem opatijskim. Temu parku je pač težko kos drug park v naših krajih. Mnogo sveta bi moral prehoditi, da bi videl vse te rastline, ki so tu tako lepo združene na malem prostoru. Tu lahko uživaš naravo v vsej njeni čisti krasoti.
Poleg južnih ceder in pinij najdeš lepe gaje severnega smrekovja in borov, tu ti lepo raste lovor in maslina poleg neštetih iz inozemstva pridobljenih dreves in cvetlic. Sveže zelenje mnogih rastlin, ki v milem podnebju bujno rastö, te objema, in v hladu ceder, lovorik in cipres se moreš na zeleni travi odpočiti, gledaje preko morja, ki se pred teboj lahno giblje, a daleč tam s srebrnatim sijajem odseva. Strokovnjak se Čudi mnogim redkim rastlinam, pa tudi nestrokovnjak se rad pomudi tu in občuduje Čudežna dela božje vsemogočnosti.
Posebno lepo so urejeni nasadi pred verando vile Angioline, kjer so postavili tudi lopo za godce. Ob določenih dneh prihaja vojaška godba z Reke, da s sviranjem kratkočasi gospodo, ki se baš ob tem času najrajša šeta po parku.
Zlasti prijetno je bivanje tu ob jasnih jutrih, ko izhaja izza gora solnce ter morje odseva s Čarobnim svitom in se vzbujajo mnogi krilati pevci, oglašajoči se in hvaleči z milim žvrgo-lenjem Stvarnika.
Ob takih Časih se zazdi Človeku, ko gleda vso to prirodno krasoto, da je v Italiji, tam okrog Sorenta, ali Napolja, ne pa pod Učko, ob bregeh hrvaškega morja.
„Daleki nas putnici uvjeravaju, da boraveč u Opatiji i nehotice misle na Cannes, gdje dašak (sapica) preko poluotoka La Croiset lahori; misle na Nizzu, gdje ažurno nebo izmedju zla-tastih naranča prodire; misao ih prenaša u Be-nizze na Krfu, gdje je sve svjetlo, dah i boja.1)
Tu je zanimiva, kakor pravi znameniti pisatelj, vsaka cvetlica, vsak grmič in stebelce, ker ti vsako nekaj pripoveduje, te vsaka sili. da se zamisliš, zlasti tedaj, kadar ti je priroda dobra znanka. Posebno diči park še morje, ki se razprostira pod njim. Zares:
Tu se dražest sa razkošjem spaja, Zemlja nosi sliku raja.
Poleg letovišča Angioline je lepo urejeno morsko kopališče. Kopeli so trovrstne: hladne morske, ogrete morske in sladkovodne. V morju se kopljejo od velikega travna do
') Drag. Hire. n. n. m. str. 9.
vinotoka. Kopališče je ograjeno z mrežo bakrenih žic in na dnu posuto z drobnim peskom.
Od kopališča dospemo k vili Amaliji in velikemu hotelu „Kvarnero", ki leži prav ob morskem bregu in je pripravljen za vsprejem ptujcev z vsem, Česar si hoče in more posluževati oni, komur je mila sreča naklonila prav bogatih starišev.
Blizu tam, med drevjem in cvetličjem sameva mala, a Čedna cerkvica sv. Jakopa z nekdanjim samostanom. Vidi se, kakor bi se hotela zakriti pred svetnim šumom in bogatim razkošjem, ki se širi povsodi okrog. Pač malokdo ptujcev, ki se šetajo tu okrog, spominja se, da so baš pohlevni mnihi, bivajoči v tem samostanu, hvaleči v tej cerkvici Boga, že pred stoletji dobro poskrbeli za ta kraj, da sedaj ni zapuščen morski breg. Oni namreč so zasadili lovor in drugo drevje in tako prvi olepšali ta okraj. -— Božjo službo tu redno opravlja duhovnik, ki biva v samostanskem poslopju, toda spada pod volovsko župnijo, kateri je podrejena tudi Opatija.
Po novejših nasadih z velikim monumen-talnim studencem pridemo k hotelu „Nadvojvod in ja Štefanija". Le-ta je največji v celem okraju. Med imenovanimi velikimi hoteli so po-razvrščene večje in manjše vile in druge zasebne hiše s prodajalnicami, stanovanji za ptujce itd.
Od hotela „Štefanija" dospemo na Slatino, ki se je kakor Škrbici že čisto združila z Opatijo. Tudi tu je postavljenih že precej večjih poslopij. Imenujem hotel „Kvisijana" in Slatina, hiša za obolele častnike poleg mnogih drugih. Tu se nahaja tudi javno kopališče in prostori za igre pod milim nebom.
Za mnoge letovičarje, ki prihajajo v vedno večjem številu od vseh stranij sveta iskat si zdravja ali kratkočasja, poskrbeli so z mnogimi napravami. Najprej treba omeniti mnoga, deloma z mnogimi stroški napravljena izpreha-jališČa. Kdor rad lazi v gore, ima zato dosti prilike; komur pa noge za to nečejo več služiti, izprehodi se lahko tudi po ravnem in uživa pod milim nebom sveži morski zrak in lepi razgled po morju in gorati pokrajini. Tik ob morju je napravljena proti jugu in severu poldrugo uro dolga, povsem ravna pot za iz-prehode. Proti severu vodi do volovskega pristanišča, proti jugu do Ičič. Severno pot, ki se začenja pri vili Angiolini, imenujejo „Friedrich Schüler Strandweg", ker jo je dal z velikimi stroški napraviti pokojni glavni vodja južne železnice Frid. Schüler. V znak hvaležnosti so mu lani postavili ob tej poti spomenik.
Pot se vije ob mnogih ovinkih, ki jih je naredilo morje ob bregu po skalinah, in je prav znamenita in priljubljena. Vedno ti je odprt
F
52
razgled na morje in na živahno gibanje po njem; pa tudi obrežje samo, zlasti mnogi grebeni in od morja razjedene pečine, je prav zanimivo.
Po dnevu vidiš tu mnoge slikarje, cepeče na nizkih stolih, ko slikajo obrežje, ali fotografe, ko razstavljajo svoje orodje, da dobe podobo kakšne ladije ali prizora ob obrežju itd. Posebno živahno pa postane po teh potih proti večeru, ko je prešla dnevna vročina. Takrat se tu šetajo premnogi ptujci; živahni razgovori, glasen smeh, semtertje tudi kaka pesem, Čuje se tu redno, če le pripušča vreme. Mnogi se vozijo ob istem Času na morju in v prijaznih ladjicah iščejo prijetne zabave. Na razpolago so tudi mnogi parobrodi, ki pospešujejo promet med temi kraji, zlasti med Opatijo in Reko.
Taki izprehodi ob morju čudno razvedre Človeka, in rad se jih spominjam. Nepozabno mi ostane krasno nedeljsko jutro, ko sem hodil po tej poti. Niti majhen oblaček ni bil na nebu, čisto tiho se je razprostiralo pred mano morje, blažen mir je vladal povsodi okrog in blagodejno vplival na živce. Posebno veličastno se mi je zdelo morje, katero sem malo dnij prej gledal hudo razburkano po silnih viharjih, ki je pa sedaj povsem tiho ležalo tu, izpolnjuje
nekako klic prerokov: „Benedicite maria Domino!" Zares, bil je: Gospodov dan!
Poleg imenovanih so lepi izprehodi navkreber v prijazne hribe, deloma med vinogradi, ali pod hladno senco bukovja. Povsodi so pota lepo uglajena in na pripravnih mestih napravljene klopi.
Najmikavnejša stvar v Opatiji je velika pri-rodna krasota. Milo podnebje, nasadi, prijazno morje vabi ptujce, da prihajajo semkaj. To poudarja i že večkrat omenjeni D. Hire, pišoč: „Tko bi u Opatiji tražio (iskal) Cannes, Nizzu, Mentonu, Bordigheru, San Remo, taj bi se ljuto prevario, jer tu one razkoši, o kojoj Čitasmo, ne ima, niti treba, da je ikada bude. Opatija nije mjesto svjetske vreve i halabuke, ne; to je sveti gaj, u kojem vlada duboka i svečana tišina. Ovdje, gdje je priroda još samovlastnica, postaješ njezinim sinom, ovdje oČutiš svil slast, koju ti podaje i pruža .... Tu bi dakle raz-košnik badava tražio ,Promenade des Anglais' iz Nizze ili možda gajeve naranČa i Četruna, jahaonice, igraonice poput onih u Monacu; svega toga ovdje ne ima. niti to rabi onomu, koji je došao ovamo radi blaga zraka i morskih kupelji." (N. n. m. str. i i.)	(Dalje.)
Črtice iz zgodovine lepih umetnostij.
(Spisal dr. Anton Medved.) (Dalje.)
Guido Reni
je bil Domenichinijev sošolec, med vsemi učenci, kar jih je imel Ludovico Caracci, gotovo najbolj nadarjen. Njegova dela so odsev zlate dobe lepih umetnostij. Žal, da mu ni dostajalo Do-menichinijeve resnobe, marljivosti in značajnosti. Velik um v manje prikladnem telesu!
Reni je bil sin nekega ubogega godca, rojen 1. i 575. v vasi Calvenzianu blizu Bologne. Tudi on se je učil najprej pri Calvartu, šele v dvajsetem letu je pristopil h Caracciju v nauk. Lodovico je z velikim veseljem sprejel telesno tako lepega in duševno tako zmožnega učenca; med vsemi drugovi mu je bil ta najljubši. Toda Caraccijeva šola mu ni dolgo zadostovala. Postal je čemeren, otožen. SouČenci so se mu zdeli preslabi, učitelj mu ni več ugajal. Čutil je v sebi neobhodno potrebo, da se njegov duh vzgoji še v boljših razmerah. Proč torej iz Bologne, kjer ni moči hrepenečih želj utešiti.
A kam? . . . Kam: To je za umetnika kaj lahko vprašanje. Reni napoti se naravnost v Rim; saj je vedel, da je tam središče lepih umet-
nostij. L. 1598.se je že radoval ob bregovih slavne Tibere in se divil umetniškemu krasu večnega mesta.
Mnogo znamenitih umetnikov je našel tamkaj ob svojem prihodu. Castilakomnost ga je vži-gala, da ne sme za njimi ostati. Prvo delo, namenjeno za cerkev sv. Pavla (alle tre Fontane), je občinstvo sprejelo z veliko pohvalo. Pred-očuje nam „Trpljenje sv. Petra". Sedaj diči ta slika bogato zbirko v Vatikanu. Poteze na njej so sicer še nekoliko surove; celota kaže, da je Reni še učenec, a vendar so vsi priznali, da tiči v nadepolnem učencu velik umetnik; treba mu je le še izurjenosti.
Ko so drugi umetniki videli, da izhaja v Reniju nova zvezda, ki bo presegala njihovo luČ, jeli so ga zbadati in zasledovati tako, da je moral pobegniti iz Rima. Vedno stara pesem med umetniki! — A velikega zaščitnika si je s svojim delovanjem priboril — Pavla V. Papež ga pokliče nazaj, povabi ga na svoj dvor ter mu zagotovi za bodočnost svojo milost in varstvo. V posebno odlikovanje naroČi pri njem
več slik za svojo novo velikansko palačo na Kvirinalu. Zasebno kapelico je vkusno okrasil z opresnimi slikami, za oltar pa je dovršil lepo „M a r i j i n o oznanjenje", ki še danes visi v — zapuščeni kapelici, katere ne obseva več papeževa oblast, zakaj s Kvirinalom vred je i njo zadela osoda kraljevega ropa.
Reni je bil za to vrlo delo vsestransko odlikovan. To je ugajalo njegovemu značaju. Navdala ga je sladka nada, da bo dosegel še mnogo veČ, zato postane odslej silno delaven. Po dnevu je neprestano slikal, po noči pa je risal in sanjaril o visoko letečih načrtih ter pilil raznovrstne osnutke. S tem pa sta nenavadno hitro rastla tudi njegov ponos in samozavest. Domneval si je, da ni bilo tedaj umetnika pod solncem, ki bi se mogel ž njim meriti. Ko ga je papežev zakladničar razžalil, pobegnil je iz Rima ter se rotil, da se nikdar več tje ne povrne! A Pavel V. mu piše lastnoročno prijazno pismo in ga pregovori. Kako ga je pač papež Čislal! Celo kneze in kardinale mu pošlje daleč nasproti, da bi ga zopet slovesno v Rim spremili. Papež je sicer dobro poznal njegove slabosti, a spregledal jih je z ozirom na njegove velike sposobnosti.
Reni je takoj zopet postal neutrudno marljiv. Slikal je mnogo in odlično. Vsaka palača v Rimu je morala imeti od njega kako delo. Umetnik je postal ljubljenec višjih slojev, ki so se trgali za njegovo prisotnost in s hrepenenjem pričakovali njegovega obiska. Neki kardinal se je Čutil srečnega, da je hotel Reni sprejeti njegovo povabilo na obed. Tolike Časti je užival vrli mojster.
A prevelika sreča in preobilo hvalisanje človeku rado škoduje, pokvari njegov značaj in uniči marsikomu vso srečo. Reni je jel živeti, kakor živijo kralji. Ogromni so bili njegovi po-troški. Največja nesreča ga pa zadene, ko se s slepo strastjo uda pogubnemu igranju. V jed ni noči je izgubil 4000 zlatov. Radi tega je postal otožen. Življenje se mu ostudi, resno delo mu je gnus. Delal je pozneje le še zato, da bi zaslužil s svojim tolikanj spretnim čopičem pre-potrebni denar za — igranje, katerega se ni mogel več odvaditi Razume se, da so le-ta njegova dela površna; dovršil jih je brzo in brez umetniškega navdušenja, zato so tudi brez posebne vrednosti. Njegova slava je grozno pojemala. Slednjič so ga vsi prezirali, njegovi le redki prijatelji pa omilovali. Umrl je zapuščen in skoraj pozabljen v Bologni 1. 1642.
Reni je bil hitro vskipeče, ognjene narave. V svojih sklepih odločen in uren, bil je tudi pri izvrševanju dosleden in dolgo časa neumoren. Po Laškem in po vseh večjih mestih se nahaja mnogo njegovih jako lepih in umet-
niško dovršenih del. Rim je bil ognjišče njegove delavnosti, v njem je ustvaril največ del in najlepše svoje umotvore.
Glavno njegovo delo je takozvano „Intro" v palači Rospigliosi v Rimu. V obširni dvorani tega znamenitega poslopja je naslikal na strop čarobni prizor v zmislu grškega baje-slovja, „kako se dvigne zlata Zora izza morskih valov, leteč v nebesne visočine." Phoebus (zarno-rmeno solnce), v podobi krepkega mladeniča drvi s čilimi konji na blesteČem vozu po sinjem vesmiru; pred njim pa bliskoma plava „rožno-prstna" Aurora, bujne cvetlice troseč po neskončni širjavi. Brzonoge Hore, Phoebove zveste, dražestne služabnice, švigajo plesaje v polukrogu okoli voza po lahnih oblačkih. Nad njimi leti čudno krasen angelček s plamtečo baklo v roki. Pod to nebeško skupino, globoko spodaj, pa zazreš morske bregove, svežo naravo, ki se je ravnokar probudila iz sladkega spanja. Zdi se, da je imel umetnik v mislih neprimerno lepi napol jski zaliv; po prozornem morju plavajo, kakor snežnobeli labudi, čolnički s svetlimi jadri, tik morja pa se zrcalijo visoki gradovi in mile cerkvice v šumečih valovih.
Slika je v istini izredno krasna, po vsem divna. Barve so kaj srečno izbrane, vse posnemajo rdečo-zlato zoro. Oko se zaljubi v njihov omamljivi blesk. Gibanje in kretanje na mladostnih bajnih osebah je popolnoma naravno, tanka oblačila vihrajo v tako umetnih gubah, da njih tudi Michelangelo in Rafael ne bi bila mogla boljše pogoditi. Peneči se konji hite kakor bi jih podil razburjen gonjač na vroči dirki. Aurora je vzor deviške lepote; na Horah odseva nepopisna sreča, katero uživajo blažene olimpske hčerke. Veselje in bujno življenje ie razlito po celi sliki, prav tako, kakoršno nas navdaje ob zori pomladnega jutra.
Reni je s to sliko pokazal, da je vreden častnega mesta med najodličnejšimi umetniki. Palača Rospigliosi se sme ponašati z diko, kakoršne, razven Vatikana, nima nobena druga. Tu velja doslovno, kar je genijalni Goethe, zamaknjen v lepe umetnosti, pel:
Es glänzt der Saal, es schimmert das
Gemach . . .
Lepe slike Renijeve nahajamo v cerkvi svetega Gregorija (S. Gregorio Magno). V prostorni lopi te starodavne cerkve je slikal ob jednem z Domenichinijem, v zavistnem tekmovanju, „T r p 1 j e n j e s v. A n d r e j a".
Papež Pavel V. je izvolil zadnja leta svojega življenja bogato kapelo, po njem imenovano Gapella Paulina, v prelepi cerkvi S. Maria Mag-giore, prostor za svoj grob. Radi olepšave je dal Reniju celo kapelo lepo naslikati. Spretni
umetnik je delo tako izvrstno dovršil, da se le malokatera cerkev v Rimu more ponašati z jednako krasnimi slikami.
Mnogo svetih podob Renijevih hranijo cerkve v Bologni, Napolju in v Raveni. Dunajska cesarska zbirka hrani od njega slovečo „Kristusovo glavo"; v Draždanih in v Londonu je sedaj več njegovih „slik iz življenja Herkulovega"; akademija sv. Lukeža v Rimu se ponaša ž njegovo „F o rtu no". Vse te različne Renijeve slike so po knjigah, po neštevilnih bakro- in lesorezih po vsem svetu gosto razširjene.
Vendar nobena njegova slika ni tako poljudna in posebno laškemu narodu tako priljubljena, kakor njegova „Beatrice Cenci". Kamorkoli prideš na Laškem, povsod vidiš to Čudno zanimivo sliko. Povsodi te sreča. Trgovec jo obesi na okno svoje prodajalnice, umetnik jo postavi pred svojo delalnico; na ulicah in v sobanah se tužno ozira v radovednega popotnika Renijeva Beatrika Cenci.
Kaj-li pomeni ta dekliški obraz: Koga pred-oČuje ■
Guido Reni je po tej sliki postal v svoji domovini slaven in med prostim narodom bolj poljuden, kakor sta celo Michelangelo in Rafael. Zgodovinar in pesnik, učenjak in prostak, vsi so mnogo govorili in pisali o Beatriki, a Renija. ki jo je slikal, vsak zraven pohvalno -omenja.
Življenje uboge Beatrike Cenci je tako žalostna tragedija, da jednake morebiti ne nahajamo v vsem svetovnem slovstvu. Kdor jo spremlja od zibelke do morišca, mora se jokati nad grozno osodo nesrečne deve. Njena dejanja so uganka, napolnijo nas sedaj z navdušenjem, sedaj z omilovanjem, sedaj s strahom in trepetom.
In to vse nam predoČuje Renijeva slika. Njo razumeva samo tisti, ki pozna vsaj nekoliko njeno življenje.
Cenci so bili v Rimu bogati grofi iz stare rodovine, še pristno rimskega pokolenja. Zgodovina nam pa o njih ne pove nikdar nič dobrega. Štefan Cenci, postavim, je bil tisti brezbožnež, ki je plemenitega Gregorija VII. pri oltarju med sv. mašo kruto napal in roparsko tiral v zapor. Frančišek Cenci je bil oče imenovane Beatrike. V zlobnosti in v nečloveških hudobijah je prekosil vse svoje prednike. Bil je pravcati sin svojih grdih očetov. Kako je ropal in goljufal, kaj vse je v nebrzdanih strastih počenjal, to se najbolje zamolči. Dva svoja sina je bil že umoril. Potem je začel strahovito trpinčiti svojo drugo hčer, to Beatriko, ki je bila po svojih čednostih izjema očetovega rodu. Ko je pa vendar vkljub neizrekljivim mukam odrastla, zahteval je od nje on, lastni oče, celo njeno deviško Čednost. A
to je bilo preveč. Da bi se omadeževala tako gorostasno, ona, ki se jedina v svojem rodu odlikuje po vzglednem obnašanju — ne, nikdar, nikdar! Ko pa oče ne odneha, vsplamti njen
Stavba. (Kip Ant. Pvocha\ke)
srd. V besni jezi pozabi, da je hči. Otela je nedolžnost, a gorje, preliti hrepeni kri onega, ki ji je dal telesno življenje. Najme torej dva morilca, podkupi ju, veleč jima, naj umorita
očeta. In zgodilo se je tako. Toda nečloveško zločinstvo se zve. Od ust do ust gre grozni glas: Beatrika je umorila svojega očeta. Gorje

Veda. (Kip Franc. Hergesela.)
ji! Pridejo biriČi, v jeklene verige jo uklenejo in zapro v najhujšo rimsko ječo.
To se je zgodilo prve dni meseca kimovca 1. 1599., ko je bil Reni prvič v Rimu. Vse je
govorilo o Beatriki. Ti so jo proslavljali, da se očetu ni udala; drugi so jo proklinjali, da je grozovito vzela svojemu roditelju življenje. Kje je bila resnica? Kje pravica?
Beatrika pa ihteč toguje v temni ječi. Kdo bi popisal njeno trpljenje? Prej jo je zalezoval njen oče s pogubnimi, vražjimi nameni, sedaj jo zbada vest. Beatrika, morilka lastnega očeta. Strašno. Srce ji krvavi. Oči se solze. Udje tre-pečejo. O sirotica! . . .
V tem pretužnem položaju jo je naslikal Guido Reni. Samo njen obraz nam je podal. Videl jo je že prej v prostosti, pravijo, da jo je tudi videl v njenih solzah v zapora grobni temi:
Ta dekliški obrazek, ta je torej Renijeva Beatrika Cenci. Kakšna mora slika biti, razsodi lahko vsakdo, ki se zamisli v njeno trpljenje.
Angleški pesnik Percy Shelley, ki je spisal pretresujočo žaloigro „The Cenci" pravi: „Ta Beatrikina slika je nad vse občudovanja vredna; tem bolj, ker zvesto predoČuje jedno najlju-beznivejših stvarij, karkoli jih je narava rodila. Bled je njen obraz, tužna je in pobita, obup leži v njenih potezah; a vse poveličuje njena krotkost in nedolžnost. Glavica je pokrita s tanko rutico, izpod katere se ulivajo zlati kodri doli na rameni. Lice je nežno, čelo visoko, obrvi temne; oči, ki so bile nekdaj tako lepe, otekle so od grenkih solz. A vendar je obraz Častitljiv, tudi v mukah ponosen. Zdi se, da spada Beatrika med tiste le redke osebe, v katerih se pogum in krepost rajsko lepo družita s ponižnostjo in krotkostjo ..."
Utisek, ki ga slika v srcu vsakega opazovalca obudi, je res sila ganljiv. Vzvišena lepota, čistost, žalost, strah, trpljenje, neznosna dušna bol . . . vse je izraženo na Čudnem obrazu.
Iskreni romanopisec Guerrazzi je to sliko s pesniškim vznosom popisal in s tem slavo pel devi, katero predstavlja: „Kdo pa je to žensko bitje:" — pravi. „Poglejte jo, devica je, katere obraz je brž da angelska roka naredila. Otrok je, v nebeški lepoti in milobi. Ako bi prišla poosebljena nedolžnost k njej, sladko bi ji poljubila ustnice ter dejala: Bodi mi pozdravljena, preljuba sestrica! Ponižnost govori tako, kakor ona, se smehlja, kakor ona. Kdor jo pozna, kuje jo v zvezde . . . Ta deklica je, močnejša, kakor njen spol, svojo Čednost branila s pogumom, ki nas vsplamti do str-menja . . . Kvišku! Pojdimo v Vatikan z vsem ljudstvom, romajmo na sveta mesta zahvalit se v vroči molitvi, da je Bog tako slavno devico za naš Čas ohranil! ..."
To je Renijeva Beatrika Cenci . . .
(Dalje.)
Prilogi iz predloga „po" in prilogov zloženi.
(Jezikoslovna razpravica. — Spisal dr. Janko Pajk.)
l\lamen sledečih vrstic je. da pojasnim one priloge, kateri so zloženi iz prvotnih prilogov in iz predloga po. Predmet sam na sebi ni mikaven, a je poučen. Jezikovna prerešetavanja
—	pravijo — so dolgočasna in nepotrebna; vendar pa vspodbujajo in krepe čut za pravilnost jezika. Ako nikdo ne kaže poti v jezikoslovju, naposled jo vsak krene po svoji stezi, kakor po babilonski zmešnjavi. Zato je po mojem skromnem mnenju treba včasih povedati tudi katero jezikoslovno.
Zasledujoč rečene priloge po našem obsežnem in bogatem Wolfovem slovarju, naletiš v prvi vrsti na take po-ju prilepljene priloge, ki se niti po obliki podložka niti po svojem pomenu ne ločijo in ne razlikujejo mnogo od ne-zloženih, n. pr. počrn (II. zvezek Wolf. str. 75), zložen iz po -j- črn, v pomenu črnikast. Besedo počrn je zapisal Gutsman, najbrž na Koroškem kje. Predlog po v tej sestavi znači, da se neka lastnost, tukaj lastnost barve, nagiblje na to, kar pravi beseda nezložena (Črn), a da je še ni dosegla, temveč da jo samo doseza. Zato bi se smelo namestu počrn tudi reči precej črn ali bli\u da črn. Kako kratko je pa to vse rečeno z jedinim prilogom počrn!' V tem oziru se naš jezik popolnoma vjema s srbskim, kateri tudi poznava sestave s predlogom po, n. pr. podobar t. j. precej dober (Vuk.) Urednik Wolfovega slovarja ta pomen tolmači rekoč: „v pomanjševalnem pomenu" (II. 67) ter pristavlja besedo „poredkoma", ČeŠ, takih zloženk ni mnogo. Poiščimo jih torej! Že smo jo zopet našli: pohiter (II. 112 pohitroma) t. j. precej br%;
—	polahen (II. 126) t. j. počasen; — poobil (II. 148 poobiloma); — popoln (II. 153) per-fectus, absolutus, kjer pa se zgornje tolmačenje predloga po malo prilega ; zato misli urednik slovarjev, da je prilog popoln umetno skovan iz besede popolnoma. Vendar se pa naj pomisli, da popoln znači kaj drugega kakor poln, in tako se ta zloženka da opravičiti. Vsak jezik ima svoje trme. — Sem spada tudi prilog pöstaren (II. 173) t. j. starikav, precej star, pa še ne prav star. Iz tega priloga se vidi, da prilog po po-menja neko nagnjenost proti čemu ali na kaj. Prav čuden je prislov pöstaris (II. 173) t. j. po stari šegi. Glejte si no! Kranjcem — beseda je na Kranjskem doma — stare noše in šege več ne dišijo! -—- Dalje imamopoubo^en (II. 192), kar Caf, ki jo je zapisal, tolmači siromašen, reven. Tukaj bi po celo znaČil neko povekšanje lastnosti. Poprej pomanjšanje, sedaj pa povek-
šanje! Recite, ali to ni trma jezikova! — Porečji (II. 193) t. j. nekoliko večji. Na koncu še po\loben (II. 204), kar Caf kratko tolmači „flohen". Torej res jih ni mnogo teh zloženk, jedva devetero.
FranČ. Miklošič se je trudil tudi s temi zlož-bami. V svoji sintaksi na str. 226 izkuša pogoditi prvotni pomen tega po-ja. Našel je tri pomene: da ta po pomanjšuje („deminuierend"), da stopnjuje („steigernd") in da prideva („be-deutung ziemlich") ali da pomnožuje. Pod jedno kapo, kakor se je njemu zdelo, ni moči spraviti vseh treh pomenov. Po mojem skromnem mnenju je prvotni pomen tega po-ja, da izrazuje sličnost ali podobnost kake lastnosti. Počrno je, kar se nagiblje k črnemu, povečje, kar se nahaja bolj v večjem nego v manjšem itd. Tako pravimo: „Naredil se je po očetu, po materi", t. j. naredil se je po značaju podoben očetu, materi. Ali — kakor sem že rekel — kako pa naj tolmačimo popoln: Tu ni več slič-nosti, tu je že jednakost. Da ne okolišim na dolgo, naj povem, da imamo v slovenskem — razumej me, ki čitaš —- tukaj grecizem ali po grškem duhu prikrojene zloženke. Predlog/70 se povsem sklada v rečenem pomenu z grškim y.oc~x, ki v skladanju besed povekšuje ali po-krepčuje pomen neskladane besede, n. pr. v.z-zv.fo.prjC jako težek — v.ar.dTz/.zcc Čisto poln (popoln) — v.yr.y.zioz jako ali skozi in skozi vreden
—	■/.o-y?sr~hoc_ jako jasen ali skozi in skozi očiten
—	y.cr,acsiow jako ali skozi in skozi prestrašiti itd.
Predlog po v označenih prilogih pomenja, da je dotična lastnost v kakem predmetu ali na Čem v precej veliki meri. Kadar pak hoče Slovenec reči, da je katere lastnosti manj nego navadno, tedaj rabi predlog („praelix") na — n. pr. ndbel t. j. nekoliko, pa malo bel; nakisel t. j. nekoliko, pa ne zelo kisel; prim, o tem predlogu Wolfov slovar I. 623. Teh prilogov pa je nekoliko večje število kakor onih, ki so s j?o-jem zloženi. Našel sem te-le: ndbel (I. 624)
—	nabled (I. 625) t. j. nekoliko bled — neboren (I. 684) nam. naboren t. j. siromašen ali reven; prim, nabore (I. 625), ne in na se večkrat v slovenskem zamenjujeta; naboren je ta, ki živi v uboštvu; — načrti (I. 628) t. j. nekoliko črn ali črnikast — ndgluh (I. 637) nekoliko gluh ali oglušel — ndkriv (I. 646) nekoliko enostranski upognjen ali prikrivljen — napolnoma (I. 657) t. j. precej poln, pritegnjen, nategnjen, „straff"
—	narus (I. 664) t. j. nekoliko rus ali rudec
Park in cerkvica sv. Jakopa v Opatiji. (A. Beer.)
— nasladen (I. 666) = nekoliko slasten ali sladek -— naslan (I. 667) = nekoliko slan ali soljen — na^loben (I. 681) = nekoliko zloben ali hudoben. Razven teh sem v Megiserju našel navera, Aberglaube, katere besede pa W. si. nima. Iz teh primerov se vidi, da je razlika med po-]tm in na-jem v priložnih sestavah, a da ni baš velika.
F r. Miklošič je tudi na te zloženke obračal svojo pozornost. Predlog na mu pomenja to, kar nemški „an" (Syntax str. 213) in mu služi v pokrepčavanje („Verstärkung") imen, ponajveč prilogov. Sestavljenke z na-jem primerja s sestavljenkami nemškimi an— n. pr, ankalt in lat. sub—: subfrigidus (str. 214). Po mojem mnenju ta na kakor po znaČi nagibanje k čemu, torej nekako sličnost, samo da na pomenja ob je dnem početek nekega namišljenega prevračanja stvari v drugo stanje (lastnost). To se jasno vidi n. pr. iz besede nakis (I. 643), katero Zalokar lepo tolmači: „Der Uebergang zur Säure, der Beginn der sauren Gährung;" odtod nakisel in nakisen (istotarn): „etwas sauer, sauerlih".
Se tretjo vrsto jednakopomembnih prilogov naj omenim onih, ki so s predlogom pri zloženi. Teh je malo: pričrn (II. 301) = črnikast — prislddek (II. 33 1)= nasladen —priuren (II. 341) = hiter. Tu predlog pri znaČi nekoliko ali prav malo; pri privzdigniti (II. 343) nekoliko
ali prav malo vzdigniti. S tem sem navel vse v napisu označene zložene priloge. Na koncu pak še majhen dodatek.
V Wolfovem slovarju nahajaš besed, ki so iz predloga ma zloženi, katerega predloga v Miklošičevi „Syntaxi" ne najdeš. Iztaknil ga je Gaf in je o njem v rajnem „Vestniku" tudi korenito — po svoji navadi — razpravljal. Našel sem v slovarju sledeče: maci^ra (I 539) =ma -j-cizra (I. 85) t. j. samo na pol cizra, fažol — madravec (I. 540)= ma dravec (I. 168) t. j. samo na pol rezani žrebec — maklen (I. 544) = ma -j- klen (l. 404 Feldahorn) -— maroga (I. 552) = ma roga (rogati se II. 433 = pačiti se, namnzavati, namrdavati se, t. j. gr.de obraze delati); zato je maroga Fleck, Schmutzfleck — maslak (I. 553) = ma -j- slak (II. 505) t. j. na pol slaku podobna rastlina — macesen (I. 539) = ma + sosna (I. 554, v Prez. pravijo masosen). Kaj je ta ma? — Nič drugega kakor druga, spačena oblika predloga na. Tako spačena je tudi beseda meresec (I. 571) = ?/^ -)- rastec; prim, rastiti (II. 375)== raščiti (II. 375). Povsodi pomenja torej ta ma toliko kakor na, in ta zopet neko sličnost ali podobnost razven v besedi meresec, kjer me = na ima drug pomen, čeravno je ista beseda.
Ta spis smatrajte, gospod urednik, za majhen plod mojega čitanja v Wolfovem slovarju, kateri naj obudi še več jezikoznancev.
Zmagovita moč duha nad telesom.
(Spisal dr. Simon Subic.)
I oliko že tožimo o težavah v življenju, toliko nas čaka zadolžene in nezadolžene krivice, toliko trpljenja na duši in telesu, toliko bolestij in boleznij, pa le malo pravega miru in veselja, da je vredno preiskovati sedaj te sedaj one razmere iz tega namena, da najdemo vsaj nekaj potrebnega miru ter ohranimo kapljico zdravja, ki ga zastonj iščemo v lekarnici.
Mir dušni in zdravje telesno — to je največja sreča tega sveta. Poslušajmo torej, kaj o teh stvareh mislijo in govore nekateri modrijani in zdravniki minulih in sedanjih dnij.
Kant: Dušna moč premaga, če je volja trdna, omamljive čute in bolestne napade ter odvrača bolezni, ki bi se utegnile prijeti Človeka, posebno tiste bolezni, ki zalezujejo ljudi vsled razdraženih živcev in razburjenih mislij.
Huf eland: Zato sem ti poslal Tvojo knjigo o umetnosti, ki uči podaljšati življenje Človeško.
Moja vera je ta, da „samo duh živi" ali z drugimi besedami: „samo življenje duha je resnično življenje."
Kdor hoče sebi ohraniti zdravo življenje, mora skrbeti, da njegov duh vedno vlada telo, ne pa da bi se uklanjal duh muham in nagonom telesnim.
Sokrat: To temeljito resnico so od nekdaj spoznavali najslavnejši modrijani vseh ljudstev kot podlago prave nravnosti, vsakatere kreposti in čistega bogoverstva. Ta resnica je temelj vsega tega, kar je veličastnega in božjega v prsih človeških. Ta resnica je podlaga prave sreče na zemlji.
Hufeland: Rad pritrjujem, da ne more nobena dušna tema ugasiti svetle luči te resnice, vendar jo je treba zopet in zopet klicati ljudem v spomin, zakaj Človeku se bolj prikupuje telesno življenje kakor duševno. -— Se več: Zmote, da ni pravega razločka med duhom in
telesom, ni manjkalo nikdar, tudi med modrijani in zdravniki ne. Kaj čuda, če so celo modrijani in zdravniki trdili, da duša ni prosta, ker je popolnoma odvisna od telesa, da torej tudi ni kriva svojih pregreh in hudobij? Grozen nauk!
Krafft-Ebing: Nekaj je pa le na teh mislih resničnega, da človek dostikrat ne more za to, kar stori vsled neznane notranje sile. Da je res tako, prepričam vsakaterega nevernika, ki marljivo posluša govorico in dejanje ljudij, ki so v sponah h i p n o t i z m a.
Kant: To, kar vi, otroci nervoznih in pomehkuženih dnij, imenujete neprostost duše Človeške, bodisi pod silo hipnotizma, bodisi pod nagonom zmedene domišljije, tega vsega bi ne bilo, če bi vam in vašim bolnikom, pre-grešnikom in zločincem ne manjkalo trdne volje: držati se dobrega in ogibati se hudega.
Sokrat: To sem pa res sam na sebi spoznal, da me v prsih nagovarja neko božanstvo, d e-m o n ga imenujem, vi pa vest. In kar je veljalo zame, velja tudi za vas, pozne potomce. Vest je svarila in opominjala mene, in vest svari vas. A vi ste ogluseli za njen glas ! Čim bolj sem poslušal svojega demona v prsih, tem bolj vesel sem bil vsega svojega početja. Moj demon in vaša vest pa zahtevata zatajevanje samega sebe. To pa, kar zahteva od vas vest, to je vam zoprno. Potomcem, na duhu premlačnim, je težavno odreči se nasladi svojega mesenega poželenja. Ta nasladnost vas moti, kadar se izgovarjate s sponami telesa.
Kant: Da, premagovati svoje telesno poželenje, svoje strasti ali zatajevati samega sebe, to je tista vodilna zvezda, ki je Človek ne sme nikdar izgubiti izpred oči). Recite, Krafft-Ebin-govi spoznovalci in pristaši krivih mislij, Češ, da človek ne more za to, kar stori, odgovorite: Kam vodi ta kriva pot Človeka.-' Ali ne nasprotuje ta domišljija božjim zakonom: Ali ne uničuje ta nauk vseh naših dušnih krepostij, katere bi imele cvesti in zoreti ?
Krafft-Ebing: Moje pozvedbe na polju duše-slovja pričajo, da živimo v mračni dobi marsikatere prevare.
Latinski pregovor: „Mens s an a in corpore s a n o" pravi, da zdrave misli rastejo na deblu zdravega telesa. V sedanjosti pak vpliva nervoznost ali razdražba živcev razburjenega občinstva tudi na stariše in sploh na zarod človeški tako, da se na mladem rodu prikaže marsikatera nepravilnost. A Človek je^ človek, če so ga prav razne težave pokvarile. Čas rodi marsikatere Čudne značaje. Pravilnega Človeka je groza pred takimi značaji; vendar-le so to ljudje, kakor
mi drugi, obdarjeni z navadnimi človeškimi svoj-stvi. Nihče nima pred Bogom pravice zaničevati ali celo zametovati takih oseb. Pa tudi sodnik ne sme brez temeljitega preudarka obsoditi izrednih značajev po isti pravici kakor pravilne ljudi.
Hufeland: Kateri zdravnik ne pozna med ljudmi tako žalostnih človeških podob? A dopustiti ne sme, da bi se merilo dejanje pravilno vzgojenega Človeka po isti meri kakor dejanje tvojih nepravilnih Čudakov.
Kjerkoli se na drevesu Človeštva pokaže kak izrastek, ondi bodi sodba milostljiva, če človek ni sam kriv pregrehe. Tedaj ne bomo zagovarjali, temveč obžalovali bomo take prikazni, ki delajo človeštvu sramoto.
Herder: Ni pač malo potomcev naših, ki zagovarjajo nezdravo domišljijo ali celo grdo-bijo in pregreho, temu nasproti pa taje tisto vzvišenost duševnega življenja, iz katere so verni ljudje žrtvovali življenje za svoje prepričanje ali pa za svojo vero. Taki sodniki kar ne morejo razumeti tiste gorečnosti, katera je muČenikom svete vere vzela ves strah pred smrtjo ; imajo pogumno smrt mučenikov za sad verskega pretiravanja.
Ako je vaš svet v resnici tako zgrešil pravo pot, zakaj pa sodi Krafft-Ebing nekdanjo dobo po sedanji r S katero pravico sme trditi, da mu-čenci niso umni in pametni ljudje, ki so vedeli, kaj delajo r Kako sme primerjati muČence z malo vrednimi ljudmi sedanjih časov."
Kant: V tistih srečnejših prejšnjih vekih je bil Človek zdrav na duši in telesu; poznal ni nobene mehkužnosti, ne omahljivosti, ki mori v novejših časih večino dobrih idej. V tedanjih Časih se je Čutil srečnejšega umreti za svojo vero, kakor zatajiti svoj značaj in svojega jedi-nega Boga.
Sedaj pa je človek izgubil tudi večino tiste zmagovite moči svojega duha, ki jo je treba pri brzdanju telesnih nagonov in strasti j.
Herder: Resnično je. kar govoriš. Vedno velja pregovor starih časov, ki primerja človeka jahalcu divjega konja. Kakor divji konj pod ostrimi brzdami, tako se mora tudi strastna žival v človeku pokoriti neomahljivemu vla-darstvu umnega duha.
Samo oni Človek je prost in srečen, ki divjo žival v sebi podvrže razsvetljeni pameti. Kdor pa ne brzda svoje živali z neutrudljivo roko, tega premaga strastna zver ter ga zanese pod pot umnega in srečnega življenja; zanese ga v sužnost slabih nagonov in divjih strasti j. Tak človek postane igrača svojih muh in svojih nikdar nasičenih nagonov včasih do svoje zadnje ure.
Kant: Pa ne samo za dušno zdravje je treba brzdati naravo, ampak tudi za telesno zdravje. Kdor ima oblast nad seboj, ima imeniten pomoček za zdravje ali za ozdravljenje bolehnega telesa.
Hufeland: Po mojih zdravniških izkušnjah je v resnici oblast nad seboj, sosebno pa skrb
za mero in red v življenju, tista zmagovita dušna moč, katera Človeka obvaruje marsikatere bolezni. Ta oblast nad seboj mu okrepčava duha in telo, da laglje prenaša bolesti in da si zopet pomaga na noge.	(Dalje.)
Naš program.
(Spisal dr. Fr. L.)
\ endar jedenkrat! Tako zakliče marsikateri naročnik, zagledavši ta naslov. Vemo namreč, da so mnogi želeli, naj celotno razložimo svoj slovstveni program, ker nekaterih stvarij v listu niso prav mogli umeti. Lani smo bili celo javno pozvani, naj povemo svoja leposlovna načela. Četudi smo o svojih načelih in nazorih pisali že marsikdaj in marsikje, pisati hočemo tu zopet in povedati odkrito svoje misli.
Vzrok je zlasti ta: Urednik je odgovoren za list. Občinstvo se ozira najprej vanj, kadar ni s Čim zadovoljno. Malokdo pa pomisli, da ni vsak spis v listu povzet iz nazorov urednikovih in da se ne vjema vsak ž njegovim mišljenjem in teženjem. Koliko dobrih stvarij je lahko v listu, ne da bi bile v zaslugo uredniku ! Pa tudi manj dobre so v njem, a urednik jih ni zakrivil. Urednik ima dolžnost, da spravi razne spise v red, ne sme pa (ali vsaj ne smel bi) sestavkov toliko preminjati, da ni spis več spis pisateljev. V tem se razločuje časopis od knjige. Zaradi tega ni pravično iz spisov, ki so v listu, povzemati, kakšnega mišljenja ali značaja je urednik sam. Res, on lahko spis zavrne, ako mu ni všeč. Toda mnogokrat mu je deloma všeč, deloma ni všeč; v jednem oziru je dober, v drugem je morda nedostaten. Kaj naj stori ž njimr Urednik, ki bi hotel zavreči vse, kar mu ni do cela všeč ali ima kak nedostatek, ne bi izdajal nobenega lista.
Pisatelji, ki pišejo za list, niso urednikovi hlapci, ampak njemu jednaki sotrudniki, katere mora ceniti, katerih misli in nazore mora tehtati in spoštovati. Tudi umni naročniki pričakujejo, da dobodo blaga iz raznih virov, zbranega v mično celoto, ne pa samo jednega pisatelja (urednika) proizvode.
Ker torej listova vsebina ni urednikova last, mora on po svoje — kakor drugi pisatelji — razkladati in dokazovati svoje nazore, ako hoče koga zanje pridobiti. Pa tudi zavarovati se mora, da ga ne zgrabi vsakdo zaradi vsakatere malenkosti, ki je v listu. Tako lahko reče: To je moje, to primite; ono ni moje, torej mi tistega ne očitajte!
Kako bi torej ne bilo prav, jedenkrat prav določno pokazati svoj slovstveni program in načela pri urejanju lista r
Prva točka v tem programu, v programu slovenskega urednika in lastnika leposlovnega lista, je ta: Trpi!
Koliko je urednik tega lista pretrpel za svojo stvar, koliko muk mu je naložilo delo, katerega se je lotil z mladeniškim navdušenjem pred osmimi leti, tega ne more nihče premeriti. Koliko očitanja,»koliko podtikanja, koliko smešenja! Majhno je bilo število onih, ki so spoznali njegov namen: Družiti moči za slovstveno delovanje na pravi krščanski podlagi. A bilo je to število zadostno, da je list obstal. In odtlej do danes je leto za letom prišlo novo trpljenje. Tu so nam begali naročnike, tam so-trudnike, drugodi list ovajali, zopet drugodi so nam omahovali prijatelji. In kaj smo storili ? Vest nam je priča, da smo se vsakega dela lotili z dobrim namenom in z željo, da bi Slovencem koristili.
Četudi se nam v bodočnosti ne obeta nič boljšega, ne strašimo se truda in ne izgubljamo poguma. Plačila ne iščemo, priznanje nam ne koristi nič, izgubiti pa tudi nimamo ničesar.
A zakaj neki hočemo vstrajati v delu, zakaj ne zateremo rajši lista, da bi vsaj na tem polju imeli jedno samo glasilo? Zato, ker je naše glasilo potrebno, potrebno glasilo, ki poudarja tudi versko stališče in s tega stališča presoja slovstvo. Dokler ne ustanove drugi boljšega lista, potreben je naš. Nam ni za ime, ampak za stvar. Ako si upa kdo bolje urejati naš list, ako si upa doseči ž njim več uspeha, radi ga mu tudi prepustimo, brez plačila, in mu še damo kaj na vrh, če bomo imeli.
Ni bilo nobenega omikanega naroda doslej, ki bi ne bil obdeloval tudi lepega slovstva; narod slovenski ne more biti izjema.
A stati mora na pravi podlagi. Leposlovje ni samemu sebi namen, ampak je del narodovega življenja in delovanja. Kakor ima narod sam vzvišene namene, tako jih ima tudi slovstvo.
A sedaj načelo, katero imamo pred očmi pri urejanja svojega leposlovnega lista." To načelo je: Resnica in nravnost v lepi obliki. To je druga točka našega programa.
Resnica je postala mnogim nadležna. Oni poznajo samo svoje potrebe in zabave: čemu bi bilo še kaj drugega." Tudi naš narod leze v to nemarnost glede na resnico. Tu je treba močno zaklicati: Resnica naprej! Sedaj ni Časa za gole izmišljotine; ne pitajmo naroda s slovstvom o deveti deželi, ampak s slovstvom resničnim in temeljitim! S slovstvom vzgajajmo resnicoljube, sovražnike lažij, pa tudi sovražnike nravne slabosti.
Jedne vrste resnica nam je pred vsem na srcu. Ta je verska resnica. Najvišje resnice našega uma n e segajo tako daleč kakor verske resnice. Te povzdigujejo človeka neizrekljivo visoko. Bog sam je razkril svoje bistvo in veliČastvo, njegov žarek je šinil na zemljo, pa jo razsvetlil bolj kakor svetlo poldansko solnce. Da, najvišje resnice je Bog razodel Človeškemu rodu ter mu jih tudi izročil, naj jih hrani in goji. Te so verske resnice, kakor jih brez zmote varuje katoliška cerkev. Zakaj so nam te resnice toliko drage ? Zato, ker so najvišje, najvažnejše, ker Človeku dado vse, ako se jih oklene.
Ne bi bil narodnjak, ampak izrodek, ne bi bil pisalec, ampak varalec, ako ne bi narodu svojemu pred vsem želel tega, kar je največ vredno: čiste verske resnice.
Ni samo beseda, ampak prava istina, da pojema v našem narodu živa luč verskega spoznanja. Naša doba hodi po poti brezverstva, naša doba zatira versko mišljenje, in Slovenci cepajo sami ob sebi v ta močni tok.
In vendar je katoliška vera resnična, naj ji nasprotuje legija učenjakov ali govornikov in naj jo prezira najmočnejša svetna vlada. Ta resnica trpi, a ob jednem zmaguje in bo zmagovala.
Velik del našega naroda je sicer še otroško udan svoji veri, katere se je naučil od svoje matere: a kaj, ko je v tem oziru tudi ta sem-tertje hladen, mrzel in brezbrižen!
Kako mnogi ne vedo, kaj je prav za prav vera! Imajo jo kot nadležno moro, ki tlači s črnimi krili duha in telo, ne vedo pa, da je vera božja moč, neizrekljiva sreča, neizčrpno veselje. Ne vedo, da bistvo vere ni v zunanji pobož-nosti in v raznih opravilih (četudi so potrebna in hvalevredna), ampak je nebeška luč, prižgana od Boga samega v onih srcih, ki ljubijo resnico in so pokorna Bogu.
Resnica pa, katera koli si bodi, ni sama na sebi moČ; njena moč in svetloba se kaže v živ-1 j e n j u. Življenje Človeštva je neizmeren tok,
ki se vali naprej in naprej. To je odprta knjiga, iz katere se najbolj učimo resnice; tukaj se pojasnjuje vse, kar je pravo ali napačno, dokazuje, kar je resnično, in zavrača, kar je lažnivo.
In prav življenje, to čudovito gibanje Človeškega rodu po vseh raznovrstnih potih, ovinkih, prepadih —, življenje kot zrcalo resnice, naj bi kazal naš list istinito in umevno in lepo, to je bila vedno želja našega uredništva. Lepo, čisto zrcalo življenja bodi lepo slovstvo, to načelo nas je vedno vodilo. Lepo slovstvo je od Stvarnika samega. Od njega, ki je ustvaril Človeštvo in življenje, izvira slovstvo, od njega ima svoje pravice in postave.
Čemu bi se vendar bali resnice, katero nam kaže življenje? Resnica nas ne more varati, resnica, sama, čista, nam ne more škoditi, ako imamo le duha in srce zanjo. Seveda, če je duh okužen in srce izprijeno, pokazita se v njem resnica in lepota.
Kako veličastne, naravi primerne, preproste se kažejo glede na naše življenje verske resnice! Nauk o ucloveČenju druge božje osebe obsega vso filozofijo in zgodovino Človeško, pa je bogat zaklad, iz katerega zajema naše srce hrane za najlepšo ljubezen, ljubezen božjo.
Tako ume vam o načelo resnice, tako želimo, da bi narodu v istinitih povestih in drugih pesniških proizvodih pokazali, kaj je resnica, kaj je vera, kaj je lepota: vse to v najboljši obliki. Da bi le mogli tako ravnati! Da bi nas le umevali!
Iz življenja, iz izkušnje poznamo nesrečo, praznoto, nevarnost, ki je v neveri. Iz življenja, iz izkušnje poznamo srečo, nezmagljivo moč in trdnost, ki je v veri. In prav zato bi rojakom svojim radi pomogli do tiste zadovoljnosti, do tistega miru, do tiste duševne moči, ki je sad trdne vere, sad resničnega spoznanja.
Tudi nravnost nam mora biti trdno načelo v lepem slovstvu. Kar ni nravno, ni lepo. In kaj je nravno ? Kar se ravna po vesti, kar se godi po božji postavi, zapisani v naših srcih. Tudi leposlovni list mora gojiti nravnost in odbijati nenravnost. Uči — četudi ne pove tega
—	kaj je dobro, kaj je slabo. Dobro opisuje tako, da se prikupi in omili, a slabo tako, da se pristudi. Prav s tem, da opisuje življenje resnično, kaže tudi resnično in krepko, kaj je nravno dobro, kaj je pa slabo.
Vedno smo poudarjali ta nauk in se s treznim premišljevanjem dosledno po njem ravnali. Oho!
—	ne vselej, poreče nam morda kdo.
Mnogo bridke graje je namreč naš urednik
že slišal zaradi spisov, v katerih je več ali manj predmet predzakonska ljubezen. Nikakor ni bila ta graja zlobna, vendar je urednika bolela. S pisatelji vred se je na jedni strani vestno trudil,
da je podajal Čitateljem dostojne stvari, a na drugi strani je izprevidel, da življenja v tem oziru ne more premeniti, pa tudi ne opisovati drugačnega, kakor je. Dobro čutimo težavo, da se objavljajo take povesti v listu izdajatelja-du-hovnika. Ljudje so sila preprosti; takoj mislijo, da duhovnik priporoča vse, kar stoji zapisanega na straneh njegovega lista. Radi pripoznavamo, da jedina ta stvar bi nas utegnila kdaj nagniti, da denemo list iz rok. Zakaj pohujšljivec urednik ne samo neče biti, tudi ime mu zveni po ušesih ali se mu vidi na papirju kakor smrtna kosa. Seveda v resnici je stvar vsa drugačna, kakor jo nekateri umevajo. Duhovnik pozna življenje globlje in resničneje kakor marsikdo. Prav zato, ker je njegov poklic tak, da mirno, objektivno, nesebično opazuje ljudi, ter ob tem skrbi za duše, spoznava pač ljudi čisteje kakor vsak drug opazovalec. Da. duhovnik zna pisati in more pisati po resnici. Toda mi Slovenci smo v mnogih ozirib skoro otroški, tako tudi v tem, V drugih narodih so mnogi duhovniki izvrstni umetniki, pesniki, romanopisci, in katoliška inteligencija jim je hvaležna. Tako pa ni pri Slovencih. No, to zavest imamo: Reci kdo, kar hoče o naših spisih, v istini niso mogli biti nobeni nedolžni duši v spotiko: krepost hvalimo, greh grajamo, a s sveta ga spraviti ne moremo, torej tudi ne prezirati v spisih.
Saj vedo razsodni čitatelji, da ne zaničujemo devištva, ako hvalimo zakonski stan; ne zaničujemo drugih stanov, ako semtertje poslavimo duhovski poklic. Urednik ljubi vse jednako, ker jih je Bog ustvaril in so vsi potrebni za tukajšnje življenje. Človek, ki je s svojim stanom zadovoljen, privošči srečo vsakemu Človeku in vsakega ljubi, zato tudi vsakemu priznava, kar zahteva pravica. — Dovolj o nravnosti!
A kaj v narodnem oziru i Ali smo brezbrižni.' Da bi pač vedeli rojaki, kako nam je na srcu prava sreča, neprestani napredek vsega Slovenstva! Drugačnega rodoljubja pa ne moremo izkazovati, kakor z delovanjem.
Trdno upanje nam živi v srcu, da pride našemu narodu še lepa in slavna bodočnost. Četudi je majhen, pa ima duha! In v majhnem telesu biva mnogokrat — kakor pravimo — velika duša.
Toda to bodočnost si moramo šele priboriti. Vladar narodov je ne bo metal za nami. Narod mora doseči bodočnost s svojimi močmi, priboriti si jo mora sam iz sebe. Ne moremo in nečemo se povečevati s tem, da bi tlačili druge
narodnosti ali da bi drugim jemali ljudi in tako množili sebe : rasti moramo sami duševno in telesno. Zlasti duševno polje je kakor velika dežela, katero si lahko pridobimo s pridnostjo in vstrajnostjo. In duševna velikost, — ta je prava velikost.
Naš list poudarja to stran neprestano; kliče in kliče Slovence na delo in jim hoče netiti navdušenost za duševni napredek. Ne tavamo v temi, torej ne vodimo kot slepci. Pa tudi vsakdo nas lahko umeva, ako le hoče. Prav letos bomo pisali o tem še marsikaj. Kdo more reči, da ne umevamo domoljubja, ali da ne delujemo za narod? — Tretja točka.
Ali nam sme kdo zameriti tudi zaradi širšega — tako imenovanega — patrijotizma do skupne naše Avstrije? Dajte cesarju, kar je cesarjevega : to mora biti vodilo tudi našemu listu, ako hoče po načelih pravice in resnice vzgajati narod za boljšo bodočnost.
Posebno nam je na srcu, da bi se naša mladina oprijela raznih ved. Ne samo, da se ne bojimo vede, ampak tudi ljubimo jo kot največji zaklad Človeškega duha. Prostodušno ji gledamo v obraz, veselimo se vsakega napredka na njenem polju in pozdravljamo vsak korak Slovencev v vednostnem prizadevanju.
Umetnost je bistven del narodovega duševnega življenja in napredovanja. Umetnost nam kaže idejo lepote prav tako, kakor veda idejo resnice. Naš narod ima veliko umetniško nadarjenost. Treba je prirodne darove samo gojiti in jih pospeševati, da si tudi v tem delu pridobimo slave. — Četrta točka.
Na jedno stran smo res nekako ozirljivi, previdni, bolj mehki in mili: to je v osebnih stvareh. Oseba prijateljeva in neprijateljeva — vsaka nam naklada dolžnost, z vsako treba ravnati modro. Prav zato, ker smo v osebnih stvareh mili in previdni, očitali so nam nekateri neodločnost in mlaČnost. Toda drugače ne moremo ravnati ne po svojem značaju, ne po svojih nazorih. — Naša peta točka.
Ta je naš program, načrtan kratko v glavnih potezah. Tako želimo list izdajati. Dragi naročniki naj pomislijo, da niti največji možje ne morejo dosezati vseh svojih namer, niti najmogočnejši vsem usiliti svoje volje. Ljudje smo slobodni, pa tudi slabi. Zato se pa radi ravnamo po vodilu sv. Avguština: In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus Caritas. V potrebnih stvareh bodimo jedini, v dvomnih prosti, v vseh pa naj nas vodi ljubezen!
Književnost.
Slovenska književnost.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1895.
Koledar družbe sv. Mohorja za prestopno 1. 1896. 40. Str. 128 64. — Letošnji koledar je obče podoben svojim prednikom, v poučnem in zabavnem delu pa nam ugaja prav posebno. Opis papeževega rojstvenega doma (sp. dr. M. Opeka), Trsata in Loreta (sp. M. Sirca), življenjepis nadvojvod Albrehta in Viljema, velikonočnega potresa (sp. Iv. Vrhovec), Razgled po katoliških misijonih (kan. dr. Ivan Križanič) — vsi ti sestavki so koledarju jako primerni in koristni. Pametno je izbrana povest. „Kdor ne uboga, ga tepe nadloga." Da, tako treba učiti ljudstvo! Jednako poučna in dobra je povest Ivana Štruklja: „Malo potrpimo." Manj godna je Kersnikova „Rejenčeva osveta", ker je konec nekam prisiljen. Zlati so nauki Fr. Per-parja: „Zakaj kmečko gospodarstvo propada?" Zastran koledarja nimamo druge želje, kakor da bi bil vsaj tak tudi prihodnji.	Sv.
Zgodbe sv. pisma. 2. snopič. Te knjige ne kritikujemo iz znanega razloga. Zanimala nas je sodba nekega tukajšnjega lista, ki pravi, da smo v lanskem snopiču napravili vedi mnogo koncesij. To nam priča, da ocenjevalec knjige ali ni bral, ali ni umel. Pisatelj „Zgodb" ne dela vedi nobenih koncesij, ker naša sv. vera koncesij ne pozna. Kjer je nauk prost, tam tudi ni koncesij. Isti ocenjevalec pravi, da je izgovarjanje Jakopove prevare nemoralno.- Ali ga pisatelj (sam!) zagovarja? Le to smo izprevideli iz one ocene, da smo bralcem neke vrste pisali zastonj. Kdor neče umeti, pa ne ume.	Dr. Fr. L.
Sveti Jožef, rednik Jezusa Kristusa, Sinu Božjega, Ienin prečiste Device Marije in varili svete katoliške cerkve. Spisal dr. Jo^ef Pajek. — Če tudi se naslov in razdelitev v knjigi ne vjemata, vendar je tvarina v tem molitveniku pregledna. Za predgovorom pisateljevim in okrožnico sv. očeta Leona XIII. je na vrsti I. del o življenju in časti sv. Jožefa; II. del našteva pobožnosti v čast sv. Jožefu; v III. primeroma zelo obširnem delu so razne molitve s posebnim ozirom na vsakdanje potrebe in češčenje sv. Jožefa. V dodatku pa je nekaj malega o češčenju presv. Srca Jezusovega in o odpustkih s primernimi molitvami vred. Svetopisemski reki niso vzeti iz Wolfove izdaje, kar
utegne duhovnika motiti. Neumestna je dvakratna različnost očitne izpovedi pa odveze na str. 234 in 314. V tem molitveniku se „Salve regina" nahaja na treh mestih (str. 202, 287, 330) vsakikrat drugače poslovenjena. V molitvi pred izpraševanjem vesti ni razviden pravi red za izpraševanje vesti. — Splošno se čita knjiga jako lahko, ker nima predolgih stavkov, le tu pa tam pridevnik in svo-jivni zaimek tiščita preveč za samostavnikom. Ptuja imena naj bi se v taki knjigi navajala v naši izreki.
Mesečna pobožnost v čast sv. Jožefu je lepa, praktična, a skoraj prekratka. Sicer pa nam je ta molitvenik za 2 5 letnico, odkar je bil sv. Jožef po papežu Piju IX. proglašen za variha sv. kat. cerkve, došel kakor nalašč. Vse pobožnosti v molitveniku so jako vspodbudne, prisrčne, in iz cele knjige veje tisti živi verski duh, ki se je razlil v dejanjsko ljubezen do sv. Družine in posebej do sv. Jožefa s tem, da se je velečislani gospod pisatelj hvaležnega srca za povrnjeno zdravje lotil tega dela. Menda govorim v imenu ogromne večine Mohor-janov, ako tu izrekam javno željo, naj bi nekdanja namera gospoda pisatelja o slovenski izdaji „čudežev Marijinih po sv. Ligvoriju" bila samo odložena, ne pa do cela opuščena. Val. Bemik.
Pod lipoi Knjiga ^a mladino s podobami. Spisal Jo^ef Stritar. Str. 190. Knjižica ima dva dela. i. (Pesmi) v vezani, 2. v nevezani besedi z naslovom „Griški gospod", katera sta po vrednosti različna. Pesmice so preproste, nekam domače in res prijetne, zato jih radi hvalimo. A „Griški gospod" zna sicer govoriti gladko, za mladino pa govori predolgočasno. Ta je bila vseskozi moja misel, ko sem knjigo s trdnim namenom čital in čital; isto mi je rekel razven jednega znanca vsak bralec, ki sem ga vprašal o knjigi. Jeden mi je dostavil, da je dal knjigo mladeničem, a „Gri-škega gospoda" ni hotel nobeden čitati. Radi priznavamo, da ima „Griški gospod" marsikatero vrlino, da je deloma opisan duhovito, a druga stvar je, ali bo ustrezal svojemu namenu. O tem bi želeli poročil od prijateljev lista, ker nikakor se ne-čemo prenagliti. Toda nekaj nas veseli: Stritar, ki je nekdaj pisal in peval marsikaj, kar se ne strinja s krščanskim mišljenjem, je sedaj sotrudnik pri družbi in brato\ščini sv. Mohorja in je s tem javno podpisal s svojim imenom odločno katoliška načela.	Dr. Fr. L.
Razne stvari.
Naše slike.
Ozrimo se tudi v 1. številko! Božični po dp rtniki nam predočujejo slovensko božično šego. Na sveti večer namreč, na večer pred novim letom in pred
sv. Tremi Kralji devajo na mizo kake tri hlebe kruha in jih zagrnejo z belim prtom. Ti kruhi ostanejo na mizi po noči; drugi dan dopoldne jih zopet spravijo. Ime izvira od todi, da je kruh pod
prtom. Ni težko uganiti, kaj pomenja ta navada. Izveličar je bil rojen v Betlehemu, kar je po naše: hiša kruha. Torej nas spominjajo podprtnild Bet-lehema in tako tudi Izveličarja samega. — Reči treba, da je ta navada prav lepa in v verskem duhu. Ker izhaja od Izveličarja ves blagoslov na svetu, zato postavljajo okrog mize podprtnikov tudi posode z žitom. Na dan sv. Treh Kraljev razrežejo podprtnike in dado kose ne samo ljudem, ampak tudi živini v znamenje, da se je Odrešenik rodil v hlevu. — Pogled na Opatijo (str. 8). Tu je nekak poskus tiskanja v več barvah. Ta spretnost je šele v povojih. Delo napravlja mnogo težav; zaradi tega ni čudno, da naša podoba ni vsestransko popolna. A ko bomo imeli za čim, napravimo letos kaki dve lepi barvani pokrajinski sliki. A stvar je draga, jako draga. -— Sv. Trije Kralji. To sliko je slikal Nikolaj Poussin, znamenit francoski slikar (1594—1664). On slika veličastno, lepo, po najboljših vzorih. Žal, da ni izkušal povsem posnemati prirode, marveč mu je bila ljubša tedanja vnanja umetna krasota zlasti v poslopjih (arhitekturi). — Mimogrede omenjamo tukaj, kako velike težave so pri izbiranju in prirejanju slik. Večinoma se držimo načela, naj bodo glavne naše slike od najboljših mojstrov. Toda kako jih moremo podajati Slovencem, ker je malokatera taka, da ne žali očesa? In tudi, če mi s preprostim očesom pazimo, ali ne tiči kje kak pezdir, ter ne najdemo nič hudega — kmalu naznani kak bistrogled prijatelj, da se je vender-le skril spaček v zadnji kot. No, v takih slučajih — prosimo —• naj vzemo naši naročniki v roko svinčnik ali pero, ter naj popravijo, kar je zakrivil preprosto misleči urednik. Zares se nam je primerilo že mnogokrat, da smo si mislili kako stvar v listu čisto nedolžno in dobro, a kmalu je kdo iztaknil zlomka. — Slika na str. 32. utegne marsikoga poučiti, kako bi se dale napraviti razne šolske igre. •—• Slike na str. 33. (Drsalci na ledu) nam ni treba razkladati. Samo na opazovalca- filistra opozarjamo, ki modro stoji na desni strani. •— Zares pomenljiva je slika Banka propadla. Slikal jo je prof. Makovskij, rektor slikarske šole moskovske, ki spada med najboljše genriste ruske. Prizor je ta-le: po mestu se je raznesla novica,„ da je propadla (falirala) banka, v kateri imajo stotine oseb naloženo imetje. Prihajajo vprašat, je-li res, in zvedö, da je res. Grozen učinek! Gospa (na skrajni levi) je padla v omotico, drugi gledajo potrti v tla, jedna žena se ozira vprašaje v soproga, druga je hudo razdražena in se jezi proti stražniku, ki stoji hladnokrvno, češ, kaj to meni mar! Ni težko spoznati, kaj razodeva ta, kaj oni obraz. — Vodnik. Kdo ni videl v Ljubljani izvirnika naši sliki! Vendar jo podajemo tukaj, ker mislimo, da naša slika prav lepo kaže marsikaj, kar se ne
opaža tako lahko na spominiku samem. Bodi ta slika naš spomin Vodnikovega rojstva dne 3. svečana (1758) in smrtnega dneva 8. prosinca (1819). ■— Danes tudi podajemo (na str. 54. in 55.) dve ljubeznivi sliki, posneti po dveh sohah, ki sta si čudovito vsporedni, četudi od dveh različnih umetnikov. Razstavljeni sta bili sohi lani v 56. umetniški razstavi v praškem Rudolfinu. Prvi kip je izdelal Ant. Prochäzka, drugi pa Franč. Hergesel. Oba sta nekaka umetniška dvojica, ki deluje v lepem soglasju.
Vremenske stvari.
Če ni EifFelov 300 m visoki stolp za drugo rabo, za vremensko opazovanje je jako dober, ker na njegovem vrhu ni nekaterih škodljivih vplivov zemske bližnje površine. Pritisek soparov n. pr. kaže na tleh čez dan dvakrat najvišjo (ob 9. uri dopoldne in 8. uri zvečer) in dvakrat najnižjo (ob 4. uri popoldne in ob 4. uri zjutraj) najnižjo stopinjo, na stolpu pa samo jedenkrat najvišjo (ob 9. uri dop.) in jedenkrat najnižjo (ob 5. uri pop.). To izvira od gibanja zraka, ker se namreč okoli 9. ure dop. začne zrak gibati kvišku in tako izgubi sopare, ki se po noči nabirajo blizu tal.
Hellmann misli, da se narejajo snežinke naravnost iz sopara, toča pa je — kakor uči Heschus •—- iz vodenih kapljic. One kapljice, ki se strde v točna zrna, so ohlajene pod 0°, in zato imajo večkrat čudne oblike in so tudi votle.
O toči smo slišali lani mnogo razlag. Večina razlagalcev uči, da se zmešata gorici in mrzli zrak. Od kodi pa prihaja neki toliko mraza, da shladi veliko zračno in soparno plast? Maraugoni misli, da se shladi zrak zaradi naglega gibanja, ker v tem gibanju se premeni vlaga v sopar, in ta pre-raemba odvzame zraku mnogo gorkote. Ko zadene ta mrzli zrak skupaj z gorkim, ki ima v sebi vodene kapljice, premene se kapljice v točna zrna.
Ali se da vreme dolgo naprej določiti? Zve-denci trde, da po današnjih izkušnjah se da trdno določiti vreme samo za kakih 24 ur naprej. Razne napovedbe iz lune itd. niso zanesljive.
Andreas Freiherr von Cehovin, k. k. Artillerie-Hauptmann. Ein österreichischer Held. Biographische Ski^^e von Joh. Leban, Oberlehrer in Vigaun ob Zirknitz bei Rakek in Krain. Preis i K (per Post 10 h mehr). i8q5. Im Selbstverlage des Verfassers. St. Cyrillus Buchdruckerei in Marburg. 8". Str. 60. — To knjižico, ki opisuje znanega Čehovina v nemškem jeziku, toplo priporočamo onim, ki radi nemško čitajo. Slišimo, da jo s priznavanjem sprejemajo tudi naši nemški sodržavljanje.
Bodočnost slovenskega naroda.
(Dalje.)
Ne trdim, da je vsak narod izginil ali propadel, ki si ni prizadeval za kak namen na poseben način. Že narava sama vodi kakor človeka tako tudi cele narode, do nekega smotra. Narodi nastajajo, rastejo, cveto, zore, pa zopet propadajo. Tako je v njih neko življenje, ki je prav podobno življenja posameznega človeka. S tem dosegajo svoj namen že nehote in nevede. Brez namena ni nobeno delo, pa tudi nobeno življenje. Tudi najpreprostejšega človeka življenje ima neki namen.
Vsakdo pa vidi, da doseže svoj namen vse drugače oni, ki ga pozna ali se ga dobro zaveda, kakor oni, ki živi ,tje v en dan'. Kdor pozna svoj namen, on se po njem ravna, to se pravi, on opravlja taka dela, ki vodijo do namena, on opušča vse tisto, kar bi ga odvračalo od namena ali ga vsaj zaviralo, pa tudi dela le tako, kakor je za namen najprikladneje. Napoleon bi ne bil nikdar spravil pol Evrope pod svojo oblast, ako bi ne bil imel tega namena. Aleksander Veliki bi ne bil nikdar premagal Perzije, ko bi ne bil tega nainerjal. Se celo v navadnem življenju je večinoma (ne vselej) res, da mora kdo h o t e t i kaj postati, ako kaj res postane. Večinoma se je moral za kako službo potruditi tisti, ki jo je dobil. Po Časti je moral kolikor toliko hrepeneti oni, ki jo je dosegel. Marsikdaj spleza kdo hitro do častne stopinje. Ljudje se mu čudijo; pametnejši pa vedo, da se je dotičnik dokaj trudil za tisto mesto. Ni vselej tako, a največkrat je, zlasti v dobah, v katerih preveč vladajo Človeške slabosti. Ali menite, da bi Julij Cezar ne bil podvrgel toliko Azije rimski vladi, kolikor je je Aleksander svoji, ko bi bil hotel? Ali mislite, da ne bi bil nihče izmed Napoleonovih vrstnikov mogel storiti takih dejanj in pridobiti toliko zmag, kakor jih je on, ko bi bil hotel.'' Za jednake uspehe ni bilo premalo zmožnosti, ampak premalo volje.
Dovolj pojasnjevanja! Hotel sem povedati in dokazati, da narodi (kakor tudi posamezni ljudje) dosegajo svoj namen tako ali tako, bodisi, da hočejo, ali da se nič ne trudijo; vendar ga doseže mnogo bolje, mnogo gotoveje in preje oni, ki pozna svoj namen in si zanj prizadeva, kakor oni, ki ga ne pozna in se zanj nič ne trudi.
Ako sedaj to obračamo na svoj slovenski narod, kaj razvidimo? Tudi on ima neki namen. Gotovo kdaj tudi doseže svoj namen. In ko bi ta namen bil, da se z našim malini številom obogate naši mogočni sosedje, — tudi to bi bil namen, četudi tužen. Drugače pa bomo do-sezali svoj namen, ako ga imamo neprestano pred očmi, kakor če nikdar na to ne mislimo. Ladja, ki plove brez krmila sem in tje po morju, pride tudi nekam, a le tje, kamor jo zaneso valovi in potisnejo vetrovi. Ako jo pa vodi iz-
kušen krmar do znanega smotra, do določenega mesta, tedaj tudi pride tje, ako ni posebne nesreče.
Potemtakem treba, da narod slovenski i. spozna svoj namen, 2. da se za ta namen tudi trudi dosledno in stanovitno.
Ali je treba ta namen šele preiskovati ? Ali ni dovolj, da samo rečemo, n. pr. na kakšnem vseslovenskem shodu: „Naš namen bodi ta in ta? Nekaj bi sicer bilo tudi to, in nekaj bi tudi na tak način dosegli. Treba bi nam bilo le truditi se za tisti določeni in izbrani namen. Seveda, ali bi nas tak uspeh osrečil, to je druga stvar. Kralj Kserkses n. pr. je imel trdni namen, da ukroti in svoji vladi p,odvrže Grke. V ta namen je zbral velikansko vojsko in šel ž njo na Grško. Nekaj je res dosegel, namreč —- sramoto. Zakaj ? Zato, ker vladanje nad Grki — je bilo sicer namen Kserksov, a ta stvar se nikakor ni prilegala močem in zmožnostim perzijskega naroda. Zatorej ne smemo nepremišljeno ali celo slepo okleniti se kakega namena, marveč spoznati moramo, ali je res nam — kakor bi dejali — prirojen, t. j.: ali imamo zanj največ zmožnosti, največ moči, največ prilike; ali je najverjetnejše, da prav ta namen dosežemo; ali je v tem najmanj zaprek in ovir; ali je gotovo, da prav do tega namena grede ne bomo omahovali in naposled omagali; ali se nam ne bo tukaj godilo, kakor evangeljskemu gospodarju, kateri je začel zidati in ni mogel dozidati, da so se mu pozneje posmehovali, češ, ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati. Pač treba vsestransko premisliti, predno si določimo kak namen, katerega se hočemo vedo m a in dosledno oklepati, do katerega hočemo stalno težiti.
Tudi mi moramo svoj najboljši in pravi namen preiskovati; ko smo ga našli, treba zanj poiskati potrebnih pomočkov, naposled pa napeti vse moči, da ga dosežemo.
Da se pa tem bolj prepričamo, kako potrebno je nam Slovencem, da imamo pred očmi določen in jasen namen, pomislimo, kako nas je malo število. Ako hodi vsak po svoji poti, ako se vsakateri trudi za kaj drugega, kam pridemo, kaj dosežemo? Ako ima poveljnik majhno vojsko in še tisto razdeli in razpošlje na več stranij v mnogih oddelkih: ali zmore sovražnika? Pameten poveljnik ima vso vojsko tako urejeno in razstavljeno, da more vsak hip z vso silo planiti na sovražnika. Da, naše majhno število nam pravi, naj nikar ne cepimo močij, naj nikar ne poskušamo takih stvarij, ki so prevelike' za naše zmožnosti, ampak naj se lotimo in držimo takega dela, s katerim gotovo kaj dosežemo. In če si umno izberemo primeren namen, ako se ga oklenemo vsi, pa se ga tudi kar naj-trdneje držimo, ne more nam izpodleteti tako
delo. Tudi v malem števila je lahko velika moč. Sploh pa tudi slovenski narod ne more nikdar iskati slave, da bi bil svetoven narod, dovolj je, da je zares nekaj v tem in s tem, kar je.
Sedaj menda nihče ne dvomi, da je koristno in celo potrebno premišljevati o onem namenu našega naroda, ki nam ga je določila priroda, ali — da resničneje rečem, — volja stvarnikova.
Za posameznega Človeka utegne biti celo sramotno, ako se trudi za kakšno čast ali službo; seveda za takega, ki je ni vreden, ali tedaj, kadar je dovolj drugih ljudi j sposobnejših za isto službo. Tako je lahko tudi za narode marsikak namen sramoten. N. pr. ako napade močnejšfe kraljestvo slabejšega soseda in ga potlači; ako mu jemlje njegovo prostost, blago — duševno in telesno, srečo itd.; ali ako mu je mari samo gmotni, nikakor pa ne duševni napredek: tak namen ni dober, ni časten. Tudi za narode in kraljestva velja pravica, poštenost, čast — kakor za posameznega človeka.
Takih namenov torej ni treba preiskovati, ki bi nam nakopali neČast in zasluženo zaničevanje pred narodi, ampak le tak smoter nas sme mikati, ki je zares pošten in dober pred Bogom in ljudmi.
Ako vprašamo o tem namenu našo vero, odgovarja nam najprej določno, da je narodu namen — i zveličan je. Ce je namreč posameznemu človeku namen, da se izvejiča, gotovo je tudi mnogim ljudem skupaj, torej tudi narodom. Izveliča se Človek s tem, da umrje v milosti božji. Zato je treba, da se varuje greha in živi pravično ali da opravlja dobra dela. Drugega nam za ta namen ni treba, niti bogastva, niti časti, niti sorodnikov, niti dolgega življenja: od takih in jednakih stvarij je naše iz-veličanje skoro neodvisno. Ako je imel kdo imetje, pa ni dovolj skrbel zanje, poizgubilo se mu je polagoma, in 011 je obubožal. A s tem ni manj sposoben za izveliČanje, kakor je bil poprej. Po nesreči izgubi drug človek dobro ime; vse ga zaničuje in se ga ogiblje: to je seveda hudo in bridko, a za izveliČanje tudi tak zaničevan človek ni nesposoben. Bodisi, da spada kdo k malemu ali velikemu narodu, bodi Slovan, ali Nemec, ali Lah: glede na izveliČanje ni v tej razliki nobene prednosti, pa tudi nobene ovire. Utegnejo biti kake ovire ali zapreke v tem, da je kdo kot Nemec vzgojen med malo-vernimi ljudmi, ali kot Francoz sredi nenrav-nega življenja, toda narodnost sama na sebi nima z izveličanjem prav nič opraviti.
Potemtakem ne moremo od te strani zvedeti mnogo za svoje preiskovanje.
Vendar se prav v naši veri ozremo lahko na drugo stran in na drug nauk. Ta je, da je vsakemu človeku namen B oga poveličevati in častiti. Ta nauk pa ni samo iz naše svete vere, ampak tudi iz uma ali pameti. Tem lože se torej opiramo nanj, in povzemamo iž njega, česar potrebujemo za preiskavo.
Kakor ima celo stvarstvo namen, da oznanja slavo božjo, tako še posebno človeški rod. Kar ima stvarstvo, ima od Boga; torej priča lepota, popolnost in red v stvarstvu, da je Bog neskončno lep, popoln in je vse uredil z neskončno modrostjo. To je tako trdno in jasno, kakor je trdno, da je Bog vse ustvaril. Ali ni slika tem popolnejša, čim umnejši je slikar? Ali ni stroj tem boljši, čim spretnejši je njegov izdelovalec.' Zaradi tega spoznavamo v vsakem božjem delu božjo moč, modrost in dobroto. Ko pravi sv. pismo, da ,oznanjujejo nebesa slavo božjo', uči nas resnice, katere nas uči tudi naša pamet. — Izmed vseh stvarij je človek najpopolnejše bitje. Zato pa tudi človek najbolje in najjasneje kaže, kako popoln je Bog. ki ga je ustvaril, torej tudi Človek najglasneje spričuje slavo božjo. S tem je pa rečeno, da tudi narodi imajo namen, oznanjati slavo božjo. In sicer je ta namen najvišji, prvi, torej tudi najimenitnejši. Vsak drug namen mora se ravnati po tem najvišjem namenu.
Ko smo pridobili to spoznanje, pridobili smo mnogo za svoje preiskovanje. Pa treba je seveda, da se dobro o tem prepričamo. In prepriča se lahko vsakateri, ki veruje v Boga stvarnika vseh reci j ^ Ce je Bog stvarnik, je tudi gospodar; stvari pa so mu podložne, ker so njegove. Kakor z vsemi stvarmi, tako je tudi z narodi.
Včasih govorimo o „državi ali vladi brez Boga". S tem pravimo, da se država ali vlada ne ozira na Boga in njegove postave, kakor bi on ne bil tudi državam najvišji gospod. Take države naravnost nasprotujejo svojemu namenu. Ta nasprotni vzgled nam prav živo kaže, kako je Bog najvišji namen narodom.
Zares, kakor je posamezen človek prelepo in veličastno delo božje, tako je celoten narod še lepša in veličastnejša stvar. Zakaj, kar je v posameznih ljudeh -—- dejal bi — raztreseno, to je v narodu skupaj. Narod ima svoje življenje, delovanje, napredovanje; vse posameznike namreč druži jeden duh, to je: jeden jezik, jedno mišljenje, isti običaji, isti izvir. (Kar smo rekli tu o narodih, to velja tudi o državah.) Posamezniki pridejo in odidejo, žive in umrjo: a narod živi in živi, dokler ga ne potlači močni tok zgodovine ali ga ne premene in predelajo neizogibni p tuji vplivi. Življenje narodovo je čudovito zapleteno po mnogih nitkah, in vendar je ob jednem tako jednotno. Zgodovina nam kaže razne slike iz tega življenja. Kdor jih prav opazuje, spoznava, da vlada v narodih Bog z nevidno, toda močno roko.
Ako nečeš spoznati, da je Bog namen narodov, moraš si misliti narod ali državo kot neko čredo, združeno samo zato, da jo nekateri molzejo in strižejo. Ako pa imamo Boga za najvišjega gospodarja, tedaj nam je narod telo, ki ima življenje, svoje postave, svoje zmožnosti, svoj namen.	(Dalje.)