l«to 1875.
283
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dne 11. septembra 1875.
111.
Razglas trgovinskega ministerstva od 30. avgusta 1875,
° popuščanji mostne tehtnice za ambulantno prodajo premoga v meroizkusje in štempljanje.
Na podlogi ukaza trgovinskega ministerstva od 17. februarja 1872 (Drž. ^ak. st. 17) je ces kr. prvomerska komisija mostno tehtnico za ambulantno pro-da.)o premoga, katero je tovarnica mašin in mostnih tehtnic K. Schembera in s'ttov sestavila, v meroizkusje in štempljanje pripustila.
Ta tehtnica sme se rabiti samo pri prodaji mineralnega oglja naravnost z v°zâ, na katerem se tehtnica pritrdi. Rabiti jo v prodajalnicah ni dovoljeno.
Natančneje popisana je ta tehtnica v ukazniku za meroizkustvo, štev. 6, le*a 1875.
Cliluinecky s. r.
118*
Ukaz ministerstva za deželno bran, poljedelnega minister-stva in ininisterstva notranjih reei v porazu menu z minister-st vom državnega vojaštva od 30. avgusta 1875,
8 katerim se ustanavljajo posebne minimalne mere konjem in nosnim živalim, katere bi bilo postaviti, v slnčaji mobilizacije, v Dalmaciji.
Minimalne more, ustanovljeno v §.fu6. poduka za odbiralne komisije, kakd ravnati pri odbiranji konj (nosnih živali) v slučajih mobilizacije (Priloga A mi-jhsterstvenega ukaza od i. avgusta 1873 Drž. zak. štev. 135) nimajo veljave pri °njih in nosnih živalih, katere je staviti v Dalmaciji.
Za té ustanavljajo se naslednje najnižje mere :
Za jezdne konje in mule, 13 pesti (137 centimetrov) ;
za topništvene in druge vozne konje, 15 pesti 1 palec (161 centimetrov);
za nosne konje, 12 pesti 2 črti (128 centimetrov);
za mezge, 11 pesti 2 črti (117 centimetrov);
za osle, 10 pesti (105 centimetrov).
Lasser s. r.	Horst s. r.	Mannsfeld s. r.
11».
Ukaz ministerstva za deželno bran, poljedelnega minister' stva in ministerstva notranjih reci od 30. avgusta 1875,
s katerim se izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo nekatera določila ministerstvenega ukaza od 1. avgusta 1873 (Drž. zak. št. 136) o tem, kako vsako leto razkazovati ter v razvid staviti ste* vilo in kakost konj (nôsnih živali), da se porazdeli kontingent, katerega je zalagati v slučaji
mobilizacije.
K 3, 8, 9 in 11 ministerstvenega ukaza od 1. avgusta 1873 (Drž. št. 136) razglašajo se naslednja določila:
K §.'“ 3.
Predstavljanja prosta so tudi enoletna in dvoletna žebeta, potem konji >!1 nosne živali, ki so očitno nesposobni ali pa imajo kužno ali hudo vročms bolezen.
Naslednje napake délajo živali očitno nesposobne:
Popolna slepost, očitna tiščavka, visokostopna sopulia, kostni izrastki, gibanje za več časa ovirajo, namreč: luščina, okrožna nadkost, krak, petelin* hoja, če je že hujša, strovca, stisneno kopito, strmo ali srnje kopito, pokvek111 udje v hujšem stanji, starost nad 16 iét.
O tem, kar živali oprošča predstave, prinesti je izpričevalo, katero se loži razredovalnemu izkazu; izpričovalo morata dati dva lastnika konj (nosni živali), katere je predstaviti, in potrdi ga občinski predstojnik.
Za resničnost vsega, kar je v izpričevalo povedano, odgovorni so dotičn' lastnik konja, izdatelji izpričevala ter občinski predstojnik po veljajočih postavil
K 8.
Ako sc v enem in istem kraji konji (nosne živali) iz dveh ali več pregledujejo in razredujejo, naj komisija sestoji: iz občinskih predstojnike' njih namestnikov vseh tistih občin, iz katerih je predstavljati konje, iz zvedel in dveh udov občinskega zastopstva tistega kraja, kjer so razredujc; uda naj 6° ako mogoče, izmed lastnikov konj.
K §/* 9.
Zvedence iz vojaštva privzemati je ne izjemno nego praviloma.
K §/■ 11.
Med nosne živali morejo se razredovati samo take, katere se dejanjsko rabijo Za nosne živali.
V Dalmaciji razredovati je med nesposobne, ne imajoč najnižje mere:
jezdne konje in mezge pod 13 pesti (137 centimetrov);
topništvene in druge vozne konje pod 15 pesti 1 palcem (161 centimetrov);
nosne konje pod 12 pesti 2 črtama (128 centimetrov);
mule pod 11 pesti 2 črtama (117 centimetrov);
osle pod 10 pesti (105 centimetrov).
Lasser s. r.	Horst s. r.	Iflaniisfeltl s. r.
120*
Razglas finančnega ministerstva od 1. septembra 1875,
° Ustanovitvi g. kr. glavne colnije I. razreda na kolodvoru Berolin-Zgorelške železnice v Zgo-relcn (Görlitz) in c. kr male colnije I. razreda na kolodvoru v Seidenbergu.
Zvrsevajc državno pogodbo od 21. maja 1872 (Drž. zak. štev. 116) med Avstrijsko-Ogersko in nemško državo o napravi želoznocestne zveze med Liberum in Zgorelcem ustanovila se je, po tem ko seje začelo vršilo (kretanje) imenovanega železničnega kosa, na kolodvoru Berolin-Zgorelške železnice v Zgoncu c. kr. glavna colnija I. razreda ubrana s colnim odpravništvom tamošnjega kraljevega jtruskega glavnega davkarstva, in na kolodvoru v Seidenbergu c. kr. 'nala colnija I. razreda ubrana s kraljevo prusko malo colnijo I.
Ta urada začela sta svoje uradovanje 1. julija 1875.
Občin colnijam dala se je oblast skrajšanega colovanja pri železniškem obuvanji po propisu od 18. septembra 1857 (Drž. zak. štev. 175); a c. kr. glavna colnija v Zgorelcu utesncna je na odpravo voznega blaga, katero se oddajo v ^gorelcu za ali čez Avstrijsko-Ogersko, c. kr. mali colniji v Seidenbergu podečo so so zacolovalne pravice glavne colnije II. razreda.
0. kr. glavna colnija 1. razreda v Libercu vrši za občenje med Libercem in Zgorelcem in nasprotno ista opravila in iste pravice, katere ji pristoje za občenje llled Libercem in Zitavo.
Kraljeva saksonska mala colnija 1 v Libercu dobila je za občenje po Zgo-'elec-Liberški železnici iste pravice, katere ji pristojč po odseku IV (člen 58 in bedeči) pogodbe od 1. mareija 1860 za Žitavo-Liberško občenje.
Lasser s. r.
1*1.
Ukaz finančnega ininisterstva od 6. septembra 1875,
o ustanovitvi davknega in sodniško-depozitnega urada v Hartmanicah na Češkem
Poleg najvišjega dovoljenja od 27. aprila 1875 ustanovil se je v Hartmani-cali posebni davkni in sodniško depozitni urad, kateri je začčl svoje uradovanje 1. septembra 1875.
Vsled tega bile so začenši od tega dneva občine spadajoče k sodnjemu okraj'1 Hartmaniškemu, in sicer :
Eisenstein, vas in trg,
Zguri (Haidl),
Hartmanice
Kohanov,
Dolnji Krušeč,
Kundratice,
Seewiesen,
Stadia,
Stepanice in Yatetice
iz davknega okraja Sušiškega in občina Stubenbach iz davknega okraja Kašperskn-gorskega izločene ter v posebni davkni okraj združene.
Lasser s. r.