SLOVENIJA IN CESKA SUnnsIavčHRNO^A- ČUN/-K SLOVENIJA IN ČEŠKA V PREDDVERJU EVROPSKE UNIJE' Povzetek. Po osamosvojitvi sta Slovenija in Češka doživljali številne spremembe. Pivliod od gospodarske povezanosti z nekdanjimi socialističnimi državami k povezanosti z zahodnoevropskimi dižavami je bil v Sloveniji bistveno drugačen kol na Češkem. Zato so bili zunanjetrgovinski blagovni tokovi Slovenije v obdobju od leta 1993 do leta 1997 bistveno stabilnejši od čeških. Kljnb temu pa imata Slovenija in Češka številne podobnosti, ki so povezane s proizvodno strukturo oziroma gospodarsko povezanostjo z Evropsko unijo. Obe državi imata v devetdesetih letih tako podobno strukturo izvoza in uvoza, [>odobne deleže znotrajpanožne menjave (CL indeksi), izkazujeta tudi podobne primerjalne prednosti (RCA indeksi) Ključni pojmi: Slovenija, Češka, primerjalne prednosti, znotrajpanožna menjava, zunanjetrgovinska blagovna menjava. Uvod Vključitev v Kvrop.sko unijo (F.U) je za Slovenijo vitalnega pomena. Odločitev o \kl|učevanju Slovenije v liLl sta sprejela slovenska vlada in Državni zbor Slovenije. Podobno \'elja tudi za CeSko, ki jc žc pred Slovenijo izrazila interes za pristop k HU. Slovenijo in ČeSko tako združujejo .številni .skupni interesi, podob-no.sti ter razlike. Dejstvo pa je, tla .se Slovenija in Češka vključujeta v EU in da morata sprejeti pravila igre, ki so več deseileti| nastajala znotraj evropske integracije. V zadnjem obdobju je bilo mnogo napi.sancga o približevanju Slovenije in Češke EU, oziroma o oddaljevanju obeh dižuiv oti EU, čeprav Slovenija in Češka zategadelj ni.sta postali nič bolj evropski. Pri tem je tudi znano, da bodo pripravljenost in usposobljenost posamezne kandidatke za sprejem v EU ocenje\ale prechsem sedanje članice EU na osnovi političnih meril in interesov. Kljub temu smo v prispevku sku.šali poiskali podobnosti in razlike med pripravljenostjo slovenskega in češkega gospcnlarstva na sfx)čenje s konkurenčnimi pritiski in delovanjem tržnih sil znotraj EU. Pretivscm pa smo skušali ugotoviti. '.Mtiii. .Suiiilsliif čvniitiii /.uUtihti ArismJ. it.o.o. Maribor ' Vpri.sjH-i ka so iilMtrabl/eiil /xutaibl Iz avlotjvfeifa manfstrskega tlela z iia.eh držav v obdobju oil leta 1993 tlo leta 1997 (Glej Preglednico 1 in 2). Piv^leduica 1: Nekateri gospodarski kazalci za Slovenijo v obdobju od leta 1993 do 1997 Kazalec l';93 1994 1995 1996 1997 Rast l»>P v % 2.« 5.3 4,1 3.3 3.8 lnfl:icija v % 22,9 18,3 8,6 8.8 9.4 »rezptjselnost v % 11,6 14.5 14,0 13,9 14.4 Produktivnost v % 4,6 5.0 3.2 4,1 3.8 Izvoz (mrd. USD) 60«3 6828 8316 8310 8369 Uvoz(mrd USD) 6501 7304 9492 9421 9367 Trgov bil. (mrd.USD) -IIK -476 -1176 -1111 -998 Tekoči raC.(mio.USD) 192 600 -23 39 37 Zun. dolg (mrd.USD) 1,9 2,3 3,0 4,0 4.2 Deviz.rez.(mio. USD) - 1480 1801 2278 3297 Vir: Bilten Banke Slovenije, 1999, str 51, 56, 60, 61, 69; Country profile, Slovenia 1999-2000, 1999, str 41, 43; Statistični letopis RS 1998. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije je bila najnižja v letu 1993, ka.sneje pa se je postopoma povečevala. V obdobju od leta 1993 do 1997 je Slovenija do.segala v povprečju 3,9% rast BDP, kar je izjemnega pomena. Rast BDP je eden od najzanesljivejših kazalcev prilagajanja Slovenije državam EU. Gospodarska rast Slovenije pa mora biti pri tem hitrejša od povprečne rasti v državah EU, če želi zmanjšati gospodarski zaostanek za evropsko integracijo (Mencinger, 1996: .30). Od ostalih kazalcev v Preglednici 1 velja omeniti še |X)ziiivni saldo tekočega računa (razen v letu 1995), po čemer .se Slovenija v opaztivanem obdobju bistveno razlikuje oti Češke ter ostalih srednjeevropskih držav. Za Ccško jc v olxiobju ocl leta 1993 clo leta 1997 značilno povečevanje blagovnega uvoza, zato se je pokritost uvoza z izvozom slabSala, še |x)sebej po letu 1995. Češka je povečan uvoz v glavnem pokrivala s prilivi iz tujine. Zato je zanimiva tesna [xwezanost med povečevanjem češkega dolga do tujine ter rastjo BDI' v [x)sameznem letu opazovanega obdobja. Tako je Češka v letu 1995 in 1996 izka-7x)vala bistveno višje stopnje rasti BDP kot Slovenija, ob hkratnem po\'ečcvanju dolga za deset milijard USD, medtem ko je v letih 1993,1994 in 1997 dosegala nižje stopnje rasli BDP kot Slovenija, pri hkratni zmernejši rasti zadolženosti do tujine. Prav tako je opazna razlika po doseženi produktivnosti v opazovanem obdobju, .saj je Slovenija do.segala približno 4% rast protluktivnosti, medtem ko je Češka prikazala približno 3% rast. Preglednica 2: Nekateri gospodarski kazalci za ČeSko v obdobju od leta 1993 do leta 1997 Kazalec 1993 1994 1995 1996 1997 Rast HI)Pv% -0,4 1.9 6,1 4,7 1,0 Inllacija v % 20.8 10.0 9,1 8,8 8,4 IJrezposcInosi v % 3.5 3.2 2.9 3,5 5,2 Produktivnost v % 2.2 1,9 3.3 3.9 1.6- Izvoz (mrd. USO) 14463 16206 6828 21910 22785 Uvoz Cmrd. USD) 14617 17427 7304 27721 27177 Trgov. bil. (mrd.USD) -154 -1221 -476 -5811 -4392 Tekoči rač(mio.USD) 512 -778 600 -4299 -3272 Zun. dolg (nml.USD) 8.5 10.7 2.3 20,4 21,5 Devi/..rez.(mio. USD) 3789 6145 1480 12352 9734 Vir: Vyvoj hlavnich ekonomickych a sociahhch ukazatelu Češke republik)' 1990 - 1997, 1997, str 6, 10, 14, 15, 22; Country ptvfile, Czech Republic 1999-2000, 1999, str 34, 35, 37, 41, 42; Zahranični obchod ČR 1993 -1995: Zahranični obchod ČR 1997 Za Slovenijo in Češko je v opazovanem obdobju značilna tudi dokaj neenakomerna rast BDP ter BDP na prebiv.tlca, toda bistvene razlike med državama se kažejo po doseženem bruto domačem proiz\'odii po tekočem tečaju na prebivalca. Slovenija je namreč v primerjavi s Češko dosegala skoraj dvakrat višje vrednosti BDP na prebivalca, kar je razvidno tudi na Sliki 1. Ker pa je Češka v opazovanem obdobju dosegala višje vrednosti BDP na prebivalca kot pa ostale članice združenja CEFTA, je kazalec rasti BDP po tekočih tečajih na prebivalca edini, ki Slovenijo povsem ločuje od srednjeevropskih držav (Mencinger, 1988: 26-27). Slika 1: Bruto domači pmizrod na prebivalca za Slovenijo ter Češko v obdobju od leta 1993 do leta 1997 a (0 [b BDfVpreb.-SlI i ■ BDRpreb.-CZ j Vir: V)'vojhlavnich ekonomickvch a socialnich ukazatelu Češke republikv 1990 - 1997, 1997, str 6; Countrv profile, Czech Republic 1999-2000, 1999, str 35; Statistični letopis RS 1997, str 643; Statistični letopis RS 1998, str. 657. Značilnosti zunanjetrgovinskih odnosov Slovenije in Češke Preučili smo značilnosti zimanjetrgovinskih odnosov obeh držav po najpo-membnejšili trgovinskih partnericah ter analizirali še regionalno usmerjenost blagovne menjave obeh držav v opazovanem obdobju. Hkrati smo izvedli še (primerjavo med Slovenijo in Češko po državah trgovinskih partnericah ter po regionalni usmerjenosti blagovne menjave. Analiz;) blagovne menjave Slovenije in Češke s petimi najpomembnejšimi državami partnericami v obdobju od leta 1993 do leta 1997 je tako pokazjtia, da sta obe državi prinesli iz nekdanjih socialističnih držav bist\'eno različno hipoteko glede na odprtost gospodarstva ter delovanje tržnih sil. Slovenija je pridobila nedvomno prednost zaradi delne liberalizacije trga v nekdanji.lugoslaviji. Tako je struktura blagovne menjave Slovenije v opazovanem obdobju povezana z oblikovano strukturo ponudbe pred letom \99\ (Mencinger, 1994: 27). Strukturni odstotki držav glavnih zunanjetrgovinskih partneric v blagovni menjavi s Slovenijo so v opazovanem obdobju dokaj stabilni, kar potrjuje dolgoročno povezanost držav partneric. Hicij ČeSka jc v okviru nekdanje Češkoslovaške dobirala izkušnje v trgovini z razvitimi državami, kamor jc izvažala v marjj.šem ob.segu na osnovi trgovinskeg.i modela predv.sem hrano, surovine ter izdelke, klasilicirane po materialu (Bohata, 1996: .3—i). V trgovini z državami članicami .Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč pa je nekdanja Češkoslovaška dosegala podoben model kot razvite države: izvažala je pteilv.sem stroje in transportno opremo ter druge industrij.ske izdelke, uvažala pa goriva in surovine. Otlsotnost konkurence, plansko vcxlenje trgovine ter politično odločanje o zasnovah trgovine .so temeljne slabosti takšnega modela zimanjetrgovinskih odnosov, ki .so pustile tudi trajne po.sleerlinskega zidu pod vplivom družbenih in ekonom.skih sprememb ler preusmeritve zunanjetrgovinskih blagovnih tokov z vzhoda na zahod. Tako je Če.ška na začetku devetdesetih let tudi liberalizirala zunanjo trgovino in s tem pospešila izvoz blaga. Pri tem je politika menjalnega tečaja če.ške krone kratkoročno omogočala (prodor na zahodni trg tudi nekaterim surovinam ter izdelkom, klasicifiranim po materialu (Bohaia, 1996: 10). Prevladovanje navedenih proizvodov v če.škem izvozu pomeni ohranjanje starega trgovinskega modela, ki ga jc uporaliljala že Če.škoslova.ška Poleg tega pa je Češka v obdobju od leta 199.3 do leta 1997 .še vedno uvažala .surovo nafto ler zemelj.ski plin iz Rusije, čeprav je izvoz na ru.ski trg bistveno upadel. Pragmatična izvozna naravnanost na osnovi cenovne konkurenčnosti blaga je tudi vplivala na povezavo z državami partnericami. ki geografsko mejijo na Češko. I Ikrati je Če.ška iz razvitih držav uvažala predv.sem stroje in transportne naprave, izdelke, klasilicirane po materialu ter različne tehnologije. Sloveivski prtnlor na tuje trge po osamo.svojitvi je povezan z naslednjimi državami partnericami: .Nemčijo, Italijo. Hrva.ško, Francijo ler Avstrijo. Najpomembnejša partnerica .Slovenije v zunanjetrgovin.ski menjavi je Nemčija, s katero do.sega zelo dobro pokritost uvoza z izvozom. Nemčija pa je poleg Slovaške. Avstrije, Italije in Rusije tudi naj|X)membnej.ša partnerica Češke v zunanjeligovinski menjavi v obdobju od leta 1993 ilo leta 1997. Pri tem je Če.ška v opazovanem obtiobju v blagovni menjavi z Nemčijo v glavnem dosegala pokritost uvoza z izvozom. Za trgovinsko menjavo Če.ške z .Nemčijo in ostalimi državami najpomembnejšimi partnericami je tudi značilno, da blagovni tokovi .še ni.so stabilni, da obstajajo velika nihanja |X) strukturnih deležih uvoza in izvoza in da ima Če.ška slabo ptikritosi uvoza z izvozom. Pri primerjavi regionalne usmerjenosti obeh držav smo ugotovili, da .sta Slovenija in Če.ška opravili večino blagovne menjave z razvitimi ilržavanii v obdobju od leta 1993 do 1997, pri čemer .so bili blagovni lokovi Slovenije bistveno stabilnejši. Z ekonomsko skupino razvitih držav je namreč Slovenija opravila večino zunanjetrgovinske blagovne menjave že pred letom 1991. V bist\-u je Slovenija opravila \'eč kot 70% celotne menjave z razvitimi držami že pred o.samo.svojitv ijo in po njej, medtem ko .se je delež blagovne menjave Slovenije z tiržavami EU po o.samo.svo-jitvi Se pr)večal. Tako je Slovenija v obdobju od leta 1988 do 1997 po ab.solutnih vrednostih za trikrat povečala .svoj izvoz v države EU in s tem uspešno nadomestila izgubljene trge nekdanjih jugoslovan.skih republik. Tudi OcSka jc v obdobju od leta 1988 do leta 1992 us|x;šmo zamenjala trg ekonomske skupine vzliodnih socialističnih držav s trgom zahodnih razvitih držav. Če.ška je Je leta 1988 iz\ozila približno tretjinski ilelež celotnega izvoza v r.izviie države, v letu 1992 |>a že dvetretjinski delež celotnega izvoza. V letu 1992 je bil torej že dosežen delež izvoz;i blaga v razvite države, ki ga Ce.ška kasneje ni presegla. Podobno hitra preusmeritev blagovnih tokov je značilna tudi za če.ški uvoz v obdobju od leta 1988 do leta 1992. Nestabilnost blagovnih tokov v zunanjetrgo-\ inski menjavi Češke v obdobju cxl leta 1993 do leta 1997, je lako posledica nenadne preusmeritve trgovin.ske menjave od vzhodnih držav k zahoilnim ter strukture češkega izvoza. Države članice EU so najpomembnejši partner v blagovni menjavi tako Slovenije kot Češke med leti 1993 in 1997. Z državami EU sta obe državi opravili večino blagovne menjave, ki .se je v opazovanem obdobju posiopno .še povečevala lako |x> deležih uvoza kot izvoza. Povečevanje blagovne menjave obeh držav je temeljilo na |xxlpi.sanem pridružilvenem sporazumu Slovenije ter Češke z državami članicami EU. Na ta način je bil med letoma 1988 in 1995 sklenjen tranzicij.ski lok gos|Xxlarske povezanosti Slovenije in Češke, podobno kot pri ostalih srednjeevropskih državah. Pri tem pa sta Slovenija in Češka v olxlobju od leta 199.3 do 1997 tlosegali le delno pokritost uvoza z izvozom v blagovni menjavi z državami članicami EU. Analiza dinamike blagovne menjave Slovenije in Če.ške V analizi smo spoznali, da je imela Slovenija tudi v olxlobju (xl leta 1986 do leta 1997 bistveno stabilnej.šo dinamiko blagovne menjave v primerjavi s Češko. Analiza gibanja rasti blagovnega izvoza ter uvoza Slovenije kaže na določena nihanja, če|)rav v opazovanem obdobju prevladuje trend naraščanja. Nihanja so posledica vpliva |x>vezanosti slovenskega gospodarsivii z gos|X)darskimi trendi v .svetu. Tako se rast slovenskega blagovnega izvoza in uvoza v letu 1988 pov.sem ujema z blagovnimi tokovi v svetu, enako tudi upad blagovne menjave Slovenije v letu 1991, kar kaže na izjemno povezanost zunanjetrgovinskih tokov Slovenije z gospodarskimi gibanji v svetu. V nasprotju s tem |)a se rast slovenskega blag{)vne-ga izvoza in uvoza v letu 1990 ne ujema z gospodarskimi gibanji v .svetu, kar lahko prijjišemo vplivom tečajne politike takratne jugoslovanske vlade. Po letu 1992 pa .so svetovni gospodarski vplivi .še neposrecinejši zaradi trgovinske jjovezanosti Slovenije z državami članicami EU, oziroma z Nemčijo kot najpomembnej.šo zunanjetrgovinsko partnerico. Slika 2: Kast slovenskega izvoza in uvoza v obdobju od leta 1986 do leta 1997 HZVOZSIj llA/OZStj LETO Vir: Statistični letopis RS 1998. Države EU so v devetcleseiih letih tudi najpomembnejši čeSki trgovinski partner, kar pa ne velja za olxlobje od leta 1986 do leta 1989. Obtiobje do leta 1989 je stabilno, saj se tako čeSki izvoz kot uvoz gibljeta v določenem razponu. .Stabilnost obdobja je CeSki zagotavljala blagovna menjava z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami, pri čemer je leto 1987 zadnje, ko je OeSka Se dosegala rast izvoza in uvoza. Za obdobje od leta 1986 do 1989 je značilna dinamika rasti čeSkega izvoza ter uvoza, ki je pov.sem neodvisna od gibanj na .svetovnih trgih, pri čemer je bil v letih 1988 in 1989 po obsegu trgovinske menjave prišlo do padca. Dinamika ČeSkega izvoza ter uvoza v obdobju po letu 1989 je manj stabilna. Nihanja v gibanju rasti izvoza in uvoza .so posledica preusmeritev blagovnih tokov CeSke od vzhoda na zahod, pri čemer ima češka blagovna menjava po letu 1991 izrazit trend nara.ščanja. Na dinamiko rasti izvoza in uvoza po letu 1991 je bistveno vplivala li-lieralizacija zunanje trgovine, politika devalvacij češke krone do leta 1995, kot tudi konvertibilnost nacionalne valute v letih 1996 in 1997. Za obdobje po letu 1989 je tudi značilno, da trg in tržni instrumenti na Češkem ni.so delovali ali pa .so delovali z zamudo, kar je privedlo do dinamike rasti blagovnega izvoza in uvoz;i, ki ni bila usklajena z gospodarskimi gibaiiji v svetu in z gospodarskimi trendi v evropskih tiržavah. Primerjavo gibanja slovenske ler čeSke blagovne menjave smo nadaljevali z analizo časovne vrste, torej z izračunavanjem vrednosti za eksponentni trend, parabolični trend druge stopnje ter linearni trend. Za določanje prileganja trendov z opazovanimi pojavi pa smo uporabili dve metodi regresijske analize. Z metodo determinacijskega koeficienta ter vsoto kvadratov odklonov smo tako skušali ocenili skladnost izračunanih trendov z opazovanimi pojavi. Rezultati regresijske analize so potrdili domneve, pridobljene z grafično analizo, da se slovenskemu blagovnemu izvozu ter uvozu v obdobju od leta 1986 do 1997 najbolje prilega eksponentni irend, medtem ko se češkemu blagovnemu izvozu ler uvozu v istem obdobju najbolje prilega parabolični trend druge stopnje. Slika 3: Rast češkega izvoza in uvoza v obdobju od leta 1986do leta 1997 30000000 25000000 g 20000000 o 15000000 f 10000000 5000000 tor^oooo^^«^ co oo 00 00 o o cr> cd o)a>o>osoo>0>o) LETO IZVOZ CZ [■juvgzcz CT) ^ O) O) 0>. O Vir. Bohata Marie 1996 (str 31) Zahranični obchod ČR 1993 - 1995; Zaliranični obchod ČR 1997 Sestava blagovne menjave Slovenije in Češke Analizirali smo strukturo blagovne menjave Slovenije in ČeSke z vsemi državami na enoStevilčni ter dvoštevilčni ravni Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije (SMTK)" v obdobju od leta \Wi do leta 1997. Analizo strukture smo o|>ravili ločeno |X> vrednostih slovenskega ter češkega blagovnega izvoza ter uvozil. Analiza strukture blagovnega izvoza obeh držav v opazovanem obdobju kaže, cla so v strukturi slovenskega blagovnega izvoza prevladujoči deleži izdelkov, klasificiranih po materialu, strojev in transportnih naprav ter raznih končnih izdelkov, medtem ko je izvozni delež kemičnih proizvodov relativno nizek. Prav tako v strukturi češkega blagovnega izvoza predstavljajo največji delež izdelki, klasifici-rani po materialu, ter stroji in trans|x>rtnc naprave, medtem ko so izvozni deleži kemičnih izdelkov ter raznih končnih izdelkov po izvoznih ileležih skoraj za polovico manjši od izvoznih deležev izdelkov, klasificiranih po tnaterialu, ter strojev in transportnih naprav. Pri analizi uvozne strukture obeh držav smo ugotovili, da so v obdobju od leta 199.3 do leta 1997 izstopali deleži strojev ter transportnih naprav. Pri uvozu surovin in hrane smo v obeh državah opazili visoke uvozne deleže hrane in živih živali, različnih surovin ter mineralnih goriv. Povečan uvoz mineralnih goriv ter različnih surovin v strukturi slovenskega in češkega uvoza je |X)vezan s strukturo proiz\odnje obeh držav, medtem ko so relativno visoki uvozni deleži živil posledica prednostne izgradnje industrijskega .sektorja v obdobju socializma v obeh državah. •■ (Vrt enoSicfllCiii mviii nlKliijii tUvel svkuirjuv SMTK In sicvr. 0 - ilrila in lUv iii-iiH 1 - pijače In litbo malerialn 7 - .iirojl In inins/Mirlne naprave H - razni končni Izdelki 'J - drugo hlago ler iransakcije SUiniskiv ČBRNOŠA Slika Striiktiinii deleži posameznih sektorjev SMTfC r slovenskem blagovnem izvozu za obdobje od leta 1993 do leta 1997 Vir: Statistični letopis 1996 in 1988. Ugotovitve i^rimerjaine analize potrjujejo, tla slovenska struktura izvtjza še vedno kaže značilnosti male tiržave zaratli relativno vi.sokega tleleža iztlelkov, klasificiranih po materialu, v blagovnem izvtjzu (Glej .Sliko 4). Slovenska struktura izvoza industrijskih iztlelkov je na ta način prilagojena povpraševanju razvitih tlržav, medtem ko je struktura uvoza industrijskih iztlelktiv ptjvseni prilagojena (Kjnudbi razvitih tlržav. V bi.stvu gre za nienjavo imlustrijskih izdelktiv, tt^rej zno-trajpanožno menjavo, (jri čemer ima Slovenija v strukturi izvoza pretežno iztielke z nižjo tlodano vrednostjo, medtem ko ima v stniktiiri uvoza iztielke z višjo dodano vrednostjo. Tako je tlotlana vretlnost slovenske intlustrije na zaposlenega v letu 1994 znašala 22.890 DEM, dodana vrednost češke intlustrije je zna.šala 20.509 DE.M, medtem ko je nemška industrija s 146.300 DEM dosegla .skoraj sedemkrat višjo tlodano vrednost na zaposlenega v letu 1994 kot pa slt>venska intlustrija (Kos. 1997: 33). Strukturi slovenskega blagovnega izvo7.:t in uvoza sta tako otiraz obstoječih razmer na trgu držav EU, oziroma odraz metlnarodne tlelitve dela. Tutli Ce.ška ima v izvozu industrijskih izdelkov .še vedno značilnosti male tiržave, saj ima pf)dobno kol Slovenija še vedno visok izvozni tlelež iztlelkov, klasificiranih po materialu, za katere je značilna nizka diferenciacija prt)izvotltn'. Za Češko je značilno, da je upadal izvozni delež iztlelktmi, klasificiranim po materialu, medlem ko so strt>ji in iran.sportne naprave v tleležu češkega izvoza v opazovanem obclol5jii naraščali. Pri leni ne gre zanemariti dejstva, da je Češka v nasprotju s Slovenijo sprostila pritok tujega kapitala in na ta način omogočila prestrukturiranje industrijske proizvodnje. S lem je |K)S|>ešila dinamiko razvoja in že v letih 1996 ter 1997 doživljala povsem drugačne trende v gibanju blagovnega izvoza kol Slovenija. Slika 5: Striiktiinii deleži posameznih sektorjev SMTK v čeSkem blagovnem izvozil za obdobje od leta 1993 do leta 1997 Vir: Zahranični obchod ČR 1993 - 1995: Zahranični obchod ČR 1997. Kljub relativni majhnosti Slovenije in Češke moramo upoštevali Še bist\eno razliko med dejavniki, ki so vplivali na dinamiko raz\'oja olseh gospodarstev. Tako je na gospodarska gibanja na Češkem vplivalo predvsem povečano domače povpraševanje, temelječe na povečani porabi sredstev potrošnikov, |X)večanih tujih investicijah ter tujih kreditih (Analysis of Czech Economy and .MIT Sectors in 1994, 1995). Drugače povedano. Slovenija ima gospodarst\'o bolj odprlo, kar vpliva na večji pomen eksogenih dejavnikov na rast bruto domačega proizvoda, medtem ko v primeru Češke velja upoštevati vplive tako eksogenih kot endogenih dejavnikov na rast bruto domačega proizvoda. Posamezno narodno gospodarstvo v s\'eiu najbolje predstavljajo uspešna podjetja. Skoda je tako največji češki izvoznik, ki poleg Tatre in Zetorja predstavlja temelj bodoče specializacije v proizvodnji strojev in naprav (Doing Business in the Czech Republic 1998/1999). Nedvomno so njihovi izvozni uspehi v drugi polovici deveulesetih let pri|X3niogli k povečanju izvoznega delež strojev in transportnih naprav (Glej Sliko 5). Podobno je tudi slovenski avtomobilski proizvajalec Revoz največji izvoznik (Gospodarski vestnik št. H, 1S)98). Osnovna razlika med Revo-zom in Škodo je ta, da Skoda proizvaja in trži vozila pod lastno blagovno znamko, medtem ko Revoz proizvaja in trži vozila francoskega Renaulta. Drugi največji slovenski izvoznik je Gorenje, ki poleg Iskre, Rotomatike, ter Številnih manjSih proizvajalcev električnih aparatov in naprav predstavlja steber bodoče slovenske specializacije pri jjroizvodnji strojev in naprav. Analiza znotrajpanožne trgovine ter primerjalnih prednosti obeh držav Analizo smo opravili z dvema kazalnikoma in sicer Grubel-Llojdovimi (GI.) indeksi' ter indeksi izkazanih primerjalnih prednosti (RCA) na ravni dveh števil SMTK. Analizo z GL ter RCA indeksi smo opravili za blagovno menjavo Slovenije in Ce.ške z vsemi državami ter za menjavo obeh držav z državami Evropske unije v obdobju od leta 1993 do leta 1997. Ob primerjavi rezultatov dobljenih indeksov znotrajpanožne menjave za Slovenijo in Češko v blagovni menjavi z vsemi državami kot tudi v menjavi z l'rl izniiiiiitwaiijii O'riilK'1-r.liiulovili indeksov (d.) ter indeksov izkazanih prinierjahiih firednosli (KCA) smo njKiirihill slalisliCne /Hidalke na ravni dtvh Sicvil SMTK VeČina avtorjev pri izraCnnavanJii Cit. ter KCA indeksov ti/Mirtihlia sicer statistične /Kitlalke na troitcvUCni ravni SMITŠ. ki /Ht v Jtrimertt čeSke niso hih tlosefiljlvi. V htemtttriJe tloviilj ohseino /iredslatljen koncept meijenja znotntjjutnoine menjave. /Mtnavtidi .se izraCnnava /*< naslednji enaChi: (I) O/J- '100, v predstavljeni enaCbt (lU predstavlja (lrtiM-IJoyilov Inileks za proIztiHlno .skupino i. Xi predstavlja IZVOZ iHtsamezne prolzi.iMinv .skupine, medlem ko Mi predstavlja uvoz /msamezne .skupine. če so dobljene vrednosu 67. Indeksti enake KM). Je izvoz iloloCene blagovne .skupine /x/vseni enak uvozu, zato govorimo o obstoju {HijKilne znotraJlHtnožne menjave za dok^Ceno piriizvt»lno skiijiino. CH. indeks/HI ima vrednost O, kailarje iznz oziroma uvoz iloloCene Jtroizvodne skupine blizu (I, taknti lahko iigoiot-imo. da znoiraj/ianoina trgovina ne obstaja. (II. indeksi UireJ otI/Mivedo p primeru, ko Je ntzmer/e med uvozom in izvozom /xivsem neuravnoteieno Stopnjo znotraJlHtnoine menjiuv na agregintni ravni (tehtanopovprečje)IKIsmo merihjx/ naslenji enaCbi (\X'olmayr-Schnilzer. str. 57J: (2) .kiirsouteii: --Ir.-c/j. ij..»«^ «'(-•.^■i-.^.—. »I Pri lem predstavljata Xi in Ml izvoz oziroma uvoz blaga fxtsamezne proizvtMine skupine. Po enaCbl 2 smo merih znoinij/ianoino trgovino na ravni zunanje trg(wine Slovenije in ČeHke (0-9 STMKI.J ter trn ravni industrijskih sektoijev (5-K SMTK). /'» enaCbi 2 se dobljeni indeksi GU za /xisamezne proizvodne skupine tehtajo z deleil iziHiza in uvoza /x>sameznih skupin v celotni trgovini in nato seStejejo. Po enaCbi 1 /Ml smo izračunali vrednost indeksov na ravni posameznih proizvodnih skupin ((Hi) za Slovenijo ter Čeiko državami nU smo ugotovili, tla so vrednosti GI, indeksov v letu 1993 relativno podobne, tako za celotno menjavo, torej izdelke 0-9 S.MTK, kot za industrijske izdelke 5-8 S.MTK. Druga ugotovitev pa je bila, ila je bila rast vrednosti Gl. indek-sov za posamezna leta opazovanega obdobja različna, čeprav .so bile v letu 1997 vrecitiosti indeksov za obe drža\'i dokaj skladne, tako za izdelke 0-9 SM TK kot za iztielke 5-8 S.MTK. Ugotovili smo tudi, da je Slovenija v opazovanem olxlol> ju v primerjavi s Češko relativno zaostajala |xj rasti GL indeksov v blagovni tnenjavi z državami RU kot tudi v menjavi z v.semi državami. Relativno zaostajanje Slovenije prvič kaže, da Slovenija izgublja pridobljene prednosti iz začetka devetde.setih let v primerjavi z državami CEITA. ki izhajajo iz dejan.skega stanja |X) vi.šini bruto domačega proizvoda na prebivalca Slovenije na začetku ilevetde.setih let. lirugič pa pričujoče nazadovanje kaže, da Slovenija v primerjavi s Ce.ško relativno počasneje zmanj.šuje tehnolo.ški in razvojni zaostanek za državami EU (VCoUmavr-.Schnitzer, 1997: 57-58). Primerjava intleksov znotrajpanožne nienjave za države CEITA ter ilržave OECD je potrdila, da .so vrednosti GL indeksov za leti 199.5 in 1991 približno enake za Slovenijo, Če.ško ler .Madžarsko, ki v povprečju zaostajajo za tretjino za vrednostjo G L indek.sov držav OECD, medtem ko vrednosti GL indeksov za Poljsko ler Slova.ško v enakem obdobju zaostajajo za vrednostjo GL indekso\' tiržav OI-.CD za polovico. Pri ien> pa naše ugotovitve kažejo, da le na osnovi deležc\' znotrajpanožne trgovine srednjeevropskih držav ne moremo neposredno sklepati, kak.šna je tlejan.ska tehnolo.ška in razvojna zao.stalo.st srednjeevropskih držav za razvitimi državami. Pri oceni zmanj.ševanja razvojnega in tehiKilo.škega zaostanka Slovenije in Če.ške za državami El' je |x)trebno upo.števati še druga merila, pretl-vsem pa gospodarsko rast Slovenije in CeSke, .saj je gotovo, ila je njiuia spo.sobnost dohitevanja držav EU predv.sem stvar gospodarske ni.sti (Mencinger 1996: .50). Slika 6: GL indeksi (wlilano puipivčjcj za sloi ensko ler češko blagovno menjavo (SMTK 0-9J ler menjavo industrijskih proizvodov (SMTK 5-8) s svetom 90.00 80.00 70.00 1993 1994 1995 1996 LETO 1997 SI 0-9 SMTK ■ SI 5-8 SMTK □ CZ 0-9 SMTK g CZ 5-8 SMTK Vir: Interni podatki Statističnega urada RS: Zahranični obchod ČR 1993 -1995; Zahranični obchod ČR 1997 ter lasten izračun. Vi.soke vredno.sti deležev znotrajpanožne menjave so namreč značilne za razvite države s približno enakim DBP na prebivalca ter nizkimi stopnjami omejitev v medsebojni trgovini, botlisi zaradi trans|X)rtnih stroškov ali pa omejitev trgovinske politike (Gray, 1978: 96). V blagovni menjavi Slovenije in Češke z \'.semi državami in drž^ivami EU pa so obstajale številne omejitve, ki so bi.stveno vplivale na dobljene vrednosti GL indeksov po na.šem empiričnem izračunu v opazovanem obdobju. Opazili smo namreč tesno pcjvezanost deležev znotrajpanožne trgovine z liberalizacijo trgovine obeli držav na osnovi .sklenjenih pridružitvenih sporazumov z državami EU ter neposredno povezanost rasti deležev znotrajpanožne trgovine z rastjo obsega blagovne menjave obeh držav. Pri lem so bile stopnje rasli deležev znotrajpanožne menja\e Slovenije in Ce.ške delno [xivezane tudi z lastjo BDP, oziroma BDP na jirebivalca obeh držav. Slika 7: Vrednosti RCA indeksov za 16 blagovnih skupin v trgovini Slovenije z vsemi državami v obdobju od leta 1993 do leta 1997 snov-na tleterminaiita gospotlar.skega razvoja obeh držav. Številni kazalci namreč kažejo, tla je Slovenija v tlevettle.setih letih tloživljala podoben gospotlarski razvtjj kot ' Ci'nasnuiii lil //i'//«/«;ii slu lUimivC iiivtiki lazlikat iiiijc med tiiiiiziiiiuiliio In i crllkiilno Innrad/it Jiiiiizit'diif. I>n Cemvr /irrti /n/menl niztijtinjc riizličk cnilktU)! lintlztudil. li su Innlulinc kiibtmisil. medlem Uu rerliknhui Inortidjti /h,meni niziijiinje nizliCU ennkegn firniziiKlti. ki se nizllknjejo /«< k/ikiii osil ,\ii iKnioii enilCenjti inoriidj z niziijanjem norih izdelkof. bi so rlije kiiboraili kol jKidrMni imnzi iuh bi so nvnnino nii iniii. sin tirlorjii invdUt /Kijem kiikorosine lestvice Osnovnit idejn lemel/l nii domneit dit Je vsnk izdelek lui knboinslni lesliici. bi je /Kisltifljeiid glede im lehnolaibe mzn'de. Omeiijenii iii torja sut /iredslnvilti model Z di emn drtiiivmci. severno in Jiitno. bjerje seivrnti dritit a lehnoliiibo mzvita tn sliilno /MiveCano vhigd v rtizisb/iiv In rnzvoj. du hi lui lii miCin izlxiljiiilti biibovosi vsiibejitt /iroizvodfi. medlem ko /iiiiKi driavu sknSn le s /Ktsnemnnjem sledili svivrni driavi. S /msne-iminjem Jnžnti drittva ogniiii /mizIcijo seivrne drioiv. snj /miizidja Izdelbe />one btiboitistl bol severna driava. toda /m ni^th smibih m /irodajnih cenah. Severna drtava lalibo /in tem znoni /iridohl /irednosi na osnovi inovacij Sa ta naCin se severna In jtiiiia driava v/irocesn izboljševanja /iroizvitdov iienehno vz/K-njata /»> babovostni lestilcl ( Wolfmayr-Schiiilzer. /W7. str !>5/ ČeSka ter ostale srednjeevropske države. Srednjeevropski prostor deluje tako kot gospodarsko preddverje Evropske unije. Doninevanio lahko, da se bodo na osnovi trgovin.ske povezano.sti srednjeevrop.skih držav z državami EU po.stopoma tudi zmanjševale razlike med srednjeevrop.skimi državami. Pri tem pa .so izginile tudi primerjalne prednosti, ki sta jih Slovenija in Češka izkazo%'ali v sklopu nekdanjih socialističnih federacij.'' Drugače povedano, Slovenija in Češka sta na osnovi podedovane strukture proizvodnje ter številnih drugih faktorjev obdobju od leta 199.3 do 1997 tako izkazovali predvsem primerjalne prednosti v sektorju izdelkov, klasi-ficiranih po materialu. Na ta način je bila potrjena tudi hipoteza zahodnih analitikov, ki pred])ostavlja, da imajo male države primerjalne predno.sti pri tistih izdelkih, kjer je |wvpra.ševa-nje standardizirano (McAleese, 1978:140-141). Pri tem gre predvsem za jjolizdelke in podobne izdelke, kjer okus domačih potrošnikov nima velikega vpliva. Izdelki, klasilicirani po materialu, pa so dejansko najštevilčnejši na preglednici največjih blagovnih postavk v izvozu in uvozu Slovenije ter Če.ške (Glej Sliko 7 in 8). Izdelki, klasilicirani po materialu, izkazujejo tudi pozitivni .saldo v znotrajpanožni menjavi •Slovenije in Če.ške za olxlobje od leta 199.3 do leta 1997. Če želita Slovenija in Češka sprenjeniti obstoječo strukturo izvoza, morala z ustreznimi ukrepi bistveno pospešili vlaganja podjetij v sodobnejše tehnologije ter vz|X)dbujati vlaganja podjetij v raziskave in razv'oj izdelkov. Dolgoročno morata tudi opazno dvigniti raven produktivnosti, ki edina lahko zagotavlja nara.ščanje življenj.skega standarda prebivalcev in skladtio s tem .še naraščanje bruto domačega proizvoda na prebivalca obeh držav (Porter, 1998: 6). V sektorju strojev in naprav lahko domnevamo, da prihaja v primeru Slovenije do specializacije. Slovenija namreč kaže primerjalne prednosti pri proizvodnji električnih strojev, aparatov in naprav. Omenjeno blagovno .skupino proizvotlov uspešno tržijo v svetu vsaj trije proizvajalci in sicer Gorenje, Iskra ter Rotomatika. Temelj uspeha omenjenih podjetij so vlaganja v raziskave in razvoj, blagov'no znantko, kadre ter trženje v zadnjih tricie.setih letih delovanja. Blagovna .skupina cestnih \'ozil dosega sicer največji tržni delež v slovenskem blagovnem iz\'ozu, toda uspešnost novomeškega Revoza kot največjega slovenskega izvoznika ni utemeljena na lastnem vlaganju v razi.skave in razvoj omenjene tovarne, zato lahko francoski Renault v bodočnosti tudi preneha s proizvodnjo avtomobilov v Sloveniji. Tudi češka Skoda je največji češki izvoznik, ki pa v nasj^rotju z Revozom us|x.>šno trži in proizvaja avtomobile pod lastno blagovno znamko, kljub strateški povezavi z nemškim Volkswagnom. Škoda tako poleg Tatre in Zetorja predstavlja temelj bodoče češke specializacije. Zato lahko predvidevamo, da bo češki sektor strojev in transportnih naprav ob navezavi na težko intlustrijo, v bodoče .še povečeval tržni delež v blagovnem izvozu. " Sttciiilizem jc skiiSiit tItitiiCvnv luHtjcliUike funkcije /iiviu'Sli iz /Mnljeijd. tuKitofiuii /m je stuieil reiei tUi tudiiHisletiice utksuejiu im-niiujti. Mu ČeSkeni stiiji /Minuiik SDCiulizmu iil> vznožja ceste enega od redktli klancev v okolici Otomouca. Voznika, ki se slni.Va z vozilom navzdol Jm blagem klancu, pivseneti dix'siiimetrski asfaltirani iztek cesle naravnust na /mlie. fm Cejirav cesta vmH na/irej z ostrim ovinkom na levo. Iztek ceste naravnost na jiotjc je bit namreC namenjen tistim voznikinn tovornjakov, kt so jtm zaradi nedovrSenosti zavornih sistemov l>ri vožnji /hi klancu navztiol mi/Hivedovale zavoiv. V .slovenskem blagovnem izvozu izkazujejo izjemne primerjalne preilno.sii izdelki pohištva in njegovih ilelov, kar k;ižc na b materialu, do.se-gal tudi pozitivni saldo v znotrajpanožni menjavi. V nasprotju s tem pa je sektor kemičnih izdelkov v obdobju od leta 1993 do 1997 izkazoval negativni .saldo v znotrajpanožni menjavi tako v primeru Slovenije kot Češke. Sektor kemičnih izdelkov namreč zahteva velika vlaganja v raziskave in razvoj, zato .Slovenija in Češka v prinierjavi z razvitimi državami dosegata relativno inanj.še iz%'ozne deleže in izkazujeta primerjalne nepredno.sii pri izvozu kemičnih izdelkov v obdobju od leta 1993 do leta 1997. Pri tem pa .so slovenska podjetja u.smerjena v proizvodnjo medicinskih in farmacevtskih izdelkov, medtem ko .so češka usmerjena predvsem v proizvodnjo organskih kemičnih proizvodov. Tudi analiza znotrajpanožne menjave" kaže, da obstaja velik razvojni in tehnološki zaostanek Slovenije in Češke za razvitimi državami, ki ga ne bo njogoče odpraviti v kratkem času. Pri tem je analiza znotrajpanožne menjave znova potrdila skladnost gospodarskih gibanj Slovenije in Češke v obdobju oil leta 1993 do 1997 (Glej Sliko 6). Ce primerjamo .še gospotlarska gibanja Slovenije in Ce.ške v devetdesetih letih z gospodarskimi gibanji v vzhodnem tlelu Nemčije (deželah nekdanje NDR), lahko sicer predvidevamo, da bi se razvojni zaostanek obeh opazovanih ilržav za razvitimi državami lahko tudi bistveno zmanjšal ob izdatnejših tujih investicijah ter spremljajočih drugih ukrepih v |x>djetjih ter državni upravi. Kljub temu pa bi verjetno .še vedno ostala vrzel v zavesti j^rebivalcev Slovenije in Češke, povezana z neprilagojenostjo rezidentov obeh držav na bivanje v tržnih razmerah, ki je ne bo mogoče odpravili v obdobju ene generacije. Analiza znotrajpanožne menjave tudi kaže, da je Slovenija v primerjavi s Češko v obdobju od leta 1993 do leta 1997 v bistvu počasneje zmanjševala razvojni in tehnološki zaostanek za razvitimi državami, čeprav si je do leta 1998 sicer še zagotavljala lastno gospcKiarsko rast brez tuje pomoči, zadolževanja ali prodaje nacionalnega premoženja (.Mencinger, 1998: 27). Kljub temu pa obstaja nevarno.st, da slovenska gospodarska gibanja postanejo |X)vsem pcnlobna trendom, ki so jih srednjeevropske države doživljale v obdobju do leta 1998. Slovenija je namreč v letu 1999 že prikazala večji primanjkljaj tekočega dela plačilne bilance, kar lahko povzroči, da bodo slovenska gospodarska gibanja v bodoče postajala vse bolj podobna gibanjem v ostalih srednjeevropskih državah. Pri tem je povsem nepo- ■ (hv Zli iiiviijiim viiiiblli liiiliziitiliiv za vuokf ali luKlnlmc /imizriitli'. km je na linnwr nienjara jafHiiiskili avlomtMir znamke llontla za nemfkc ai:lr,miibilc znamke \hlksiiaften ali ilalijanaklli fin za S/Minska. nienibno vprašanje, zakaj je Slovenija kol zadnja srednjeevropska država začinila negativne gospodarske trende: ali zaradi kasnejšega vključevanja v evro|?skc integracijske tokove ali zaradi postopnega uvajanja tržnega gospodarstva v tlevetde-seiih letih. Rezultati analize kažejo, da Slovenija in Češka ter ostale srednjeevropske države ob izteku devetdesetih let niso bile usposobljene za soočenje s konkurenčnimi pritiski in delovanjem tržnih sil znotraj EU in da verjetno tudi v naslednjem desetletju ne lx>do. LITER Ali! RA" Audrctsch. David (1993): Industrial I'olicy and International competitiveness. The Ca.se of Hastern I-urope. Hughes S. Kirsty, ed.: Kuropean Competitiveness. Cambridge: Cambridge University Press, str. 259 - 290. IJala.s.sa. IJcIa (1978): Intra-lndustry Trade and the Integration of Developing Countries in the World Pconomy. Giersch Herbert, ed.. On the Ixononiics of Intra-lndustry Trade: Symposium 1978. T(bingen: Möhr, str. 245 - 270. Hohata, .Maric (1996): The Changing Patterns of Czech Foreign Trade. Working Paper .Series. Prague: Center for l-conomic Research anti Graduate Fducation (C1:RG1:) and Ivconomics Institute (li:), 95. Damijan, P.Jo2e (1995): Analiza mednarodnih primerjalnih prednosti slovenskega gospoilar- stva. Slovenska gospodarska revija. l.jubljana: likonomska fakulteta, 46. .3, str. 209 -234. Gandolfo, GiancMrl(>(1994); International Kconomics I. Berlin: Springer-Verlag. Gray, H. Peter (1978): Intra-lndustry Trade: The l-ffccts of Different Lewis of Data Aggregation. Gier.sch Herbert, ed.. On the ICconomics of Intra-lndu.stry Trade: ■Symposium 1978. Tiibingen: .Möhr, str. 87 - 110. Ko.s, Marko (1997): Smo res boljši ikI Češke? Delo, Ljubljan:!, 38, 25. januar, str. 33. Krugman, K. Paul, Obstfeld .Maurice (1997): International Kconomics. Ma.s.sachu.setts: Reailing. Kumar, Andrej (1995a): Strategija za uspešno prilagajanje. Fkonomik:! l-vrope. Ljubljana: i:k()noni.ska fakulteta, str. 120 -133. Kumar Andrej, Zaje Katja (1999): Selected Integration Potential Indicators for Slovenia and Croatia. Ljubljana : l-kononio.ska lakiilteta. Linden, H. Peter, Pugel, A. Iliomas (1996): International Ixonomic.s. Chicago: Irwin. .VIcAlce.se, Dermont (1978): Intra-lndustry Trade, Level of Development and Market Size. Giersch Herbert, ed.. On the I-conomics of Intra-lndustry Trade: Symposium. Tübingen: .Mohr. Str. 137 - 142. Mencinger, Jože (1994): Slovensko-nemška trgovinska menjava. Gospodarska gibanja. Ljubljana: ICkonomski institut Pravne fakultete, 22, 250, str. 21 - 31. Mencinger, Jože (1995): Kako daleč je l-vropa. Gospcxlarski gibanja, Ljubljana: I-konomski institut Pravne fakultete, 23, 259, str, 23 - 52. Mencinger, Jože (1996): U.sodna podobnost. Gos|X>darska gibanja. l.jubljana : llkonomski in.štitut Pravne fakultete. 24, 275, .str 29 - 41. .Mencinger, Jože (1998): Približevanje ali oddaljevanje? Gospodarsk:i gibanja, Ljubljana: llkonomski institut Pravne fakultete, 26, 300. str. 23 - 32. Pomfret. W. T. Richard (1978): Intra-lndustry Trade in Intraregional and International Trade. Giersch Hcrlx-rt. ed.. On the Ixononiics of Intra-lndustry Trade: .Symposium 1978. Tübingen: Mohr, .str. 115-131. " Xdiriili oniejeiiegfi pnisloni sii V lirisjK'fkii nmwieim te neitileni tlelti. I'l sii liilii iilKiniblJeiiii v wmlizi. I'orifr, !•:. MichacI (199«J. The Compciiiivv Aiivaniagcs of Naiicms. New York: TIk- Hrcc I'rc-ss. Sirojan, Andreja (1999): Anali/.a blagovnih lokov / modelom popravljanja napak. I'rika/.i in analize, Ljubljana: »anka Slovenije, VII 1. str 23 - -15. Wollmayr .Schnitzer, Yvonne (1997): The Inira-Indiisiry Traile ol CI-l-Cs. Woltmayr-.Schniizer Yvonne ei. al.: The Qmipeiitivene.ss ol Transition 0)untrie.s, Preliminary Version. Wien: WIl'O - Austrian institute of liconomic Re.search, .str 37 - 66. Wolfmayr Schnitzer, Yxone (1997): Traile Performance of Ci:i!Cs according to Technology CI;Ls.ses. Wolhnayr-.St linitzer Ys'onne et. al.: The Comix-titiwne.ss of Transition Countrie.s, Preliminary Version. Wien: WIKO - Austrian institute of Kcommiic Re.search, .sir. 93-120. VIRI: Analysis t>f Czech l-conomy and MIT Sectors in 199 i (1995): Prague: Ministry of Industry anil Trade ofO.ech Republic. Annual Report 1993(1993): Prague: Czech Nation:il bank. Annual Report 1991 (199 i): I'r.igue: Czech Naiion;il Hank Annual Report 1995(1995); Prague: Czech National Hank. Annual Report 1997 (1997): Prague: C/.ech National Hank, bilten Uanke Slovenije (1999): I.juhljiina: banka Slovenije, K, 1. Country profile: Czech Republic Slovakia 1996-97 (1996): London: The ICconomist Intelligence Unit, .str 1 - 32. Country prollle: Czech Republic 1999-2000 (1999): London: The I-conomi.st Intelligence Unit. Country profile: Slovenia 1999-2000 (1999): London : The Ixonomi.si Intelligenie Unit. Delovno gradivo .Ministrstva za industrijo in trgovino če.ške republike, ni/ileljeno na srečanju mini.sira z akreditiranimi trgovinskimi svetovalci v Ce.ški republiki. Praga: Hotel l-orum, 26. 03. 1996. Doing lUisine.ss in the Czech Republic 199«/1999. Prah:i: PP Agency i:koiW)mskf> ogledalo (1998): ljubljana; Unid z;t makroekonom.ske analize in ra/.voj, 4, 1. I'kononvsko ogledalo (1998a): Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razujj. 1. 10. Gos|iotlarski w.stnik (199«): Ljuhlj;in;i: Založniška skupina. 47. 14. Interni poilatki Ministrstva za zunanje zadeve ČeSke republike. Interni |>iKlatki .Stati.stiCnega uniija RS. .Statistični letopis RS 1992 (1993): Ljubljana: Zavod za statistiko. .Statistični letopis RS 1993 (1993). Ljubljana: Zavtid za stati.stiko. Statistični letopis RS iyy6 (1996): Ljubljana: Zavoil za statistiko. Statistični letopis RS 1997 (1997): Ljubljana: .Statistični urad RS. Statistični letopis RS 199« (1998): Ljublj;ina: .Statistični urad RS. Zahranični ol)chod ČR 1993 - 1995 (1997): Praha: Cesky staiisticky urad. Ročenka: Zahr:mični obchiKl CR 1997 - 1. Dil (1997): Pniha: Cesky stjitisticky urad. Vyvoj hiavnich ekononiickych a .socialnich ukazatelu Ceske republiky 1990 - 1997 (1997): Praha : Vyzkuniny u.stav prace a .socialnich veci. 10.