GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE »VERIG« LESCE
OB DNEVU BORCA IN DNEVU VSTAJE
Dva dni pred. vdorom, sovražnikov v. našo deželo je Komunistična' partija kot edina politična sila, ki je hotela in mogla org°nizirati in voditi ljudstvo v boj za svobodo in neodvisnost, razglasila narodom Jugoslavije, naj se pripravijo na neizprosen boj proti osvajalcem. Takoj po okupaciji je Centralni komite a-naliziral nove razmere v deželi. .Sestavil je glavni štab narodnoosvobodilnih' partizanskih odredov Jugoslavije in določil tovariša Tita, ki je bil predsednik Vojnega : komiteja, za vrhovnega komandanta.
4.	julija leta 1941 0a je Centralni komite KPJ določil načrt in sprejel sklep o oboroženi vstaji vseh jugoslovanskih narodov, V
V spomin na ta veliki zgodovinski dan je leta 1956 ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon, po katerem je postal 4« julij državni praznik vseh boi in vseh delovnih ljudi, -ki jim je zmagotiva vstaja jugoslovanskih narodov prinesla svobodo.
3» julija 1956. leta, na dan.pred p praznikom, ki se imenuje "dan borca", je tovariš Tito. sprejel v Belem dvoru člane Izvršnega odbora Centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije in izročil njegovemu predsedniku Aleksandru Rankoviču red ljudskega junaka. S tem je odlikoval organizacijo Zveze borcev za izredno junaška dejanja in množične junaštvo, s katerim so se člani te organizacije izkazali med narodnoosvobodilno vojno v boju
proti, sovražniku, ter za posebne zasluge, pridobljene pri varovanju pridobitev ljudske revolucije.
Poleg državnega praznika - dneva borca - pa jugoslovanski narodi praznujemo -tudi dan vstaje po posameznih republikah. V Sloveniji ga praznujemo 22. julija.
Praznika dan borca in dan vstaje pa nista le praznika, ob katerih se. spominjamo najtežjih in hkrati najslavnejših dni naše zgodovine. Praznika sta hkrati pregled dolžnosti, izpolnjenih zaradi svetlih ciljev, za katere so stotisoči naših očetov in mater, sinov in hčera dali na j'dragocenejše, kar so i-meli - zdravje in življenje.
Zato bomo še nadalje z globoko ljubeznijo skrbeli za družine padlih ter za tiste še živeče borce in borke, ki so v težkih bojih izgubili zdravje. Skrbno bomo urejali grobove borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja. Z vsem čutom odgovornosti bomo vzgajali naše otroke, da bodo znali ceniti žrtve, s katerimi smo se osvobodili in obnovili porušeno domovino. Zbrane dokumente in spomine iz narodnoosvobodilnega boja bomo čuvali kot bogato zapuščino ža naše zanamce. Vsak po svojih močeh bomo prispevali h gospodarskemu napredku in krepitvi socialistične demokracije v naši domovini ter k mirnemu in enakopravnemu sodelovanju med vsemi narodi' sveta.
B.Dobnikar
✓ . //
qm nase steaLuse
j KAKO JE KOLEKTIV. PROSLAVIT* 40«' : OBLETNICO USTANOVITVE PODJETJA
Pred 14 dnevi-j v nedeljo, dne .1, julija, je naš kolektiv slavil pomemben' dogodek v razvoju tovarne in sicer 40. obletnico ustanovitve podjetja.
Za izvedbo te proslave je imenoval upravni odbor posebno komisijo, ki je imela nalogo, da izdela program in izvede vse priprave za čim boljši potek te svečanosti. Že nekaj dni pred proslavo je propagandni film’ o podjetju v televizijski oddaji" opozoril našo javnost na to ■ praznovanje kolektiva in ravno tako tudi posebna radijska reportaža v RTV Ljubljana en dan pred praznikom.
Kljub tej široki informiranosti občinstva in osebnih vabil pa smo pogrešali -udeležbo predstavnikov oblasti,’političnih in družbenih organizacij okraja in republike..
Ob '9. uri se je zbrala na ploščadi prod novim obratom precejšnja množica članov kolektiva in ,gostov, med katerimi so-bili predsednik občine tov, Franc Jere, sekretar občinskega komiteja ZK tov. Albin Jensterle, glavni direktor železarne Jesenice tov. Matevž. Hafner, direktor tovarne "Plamen" iz Krope tov. Nace Majcen, direktorja tovarne' "Sukno" - Zapuže in "Merkurja" iz Kranja ter drugi. V
V govoru glavnega direktorja podjet ja tov. Valentina Marinka sta bila prikazana razvoj in rast podjetja od njegove ustanovitve leta 1922 daljo. Leto 1953 predstavlja v razvoju podjetja neko prelomnico. Te-
daj so-se začele povečavati kapacitete, izvajati rekonstrukcije, osvajati novi izdelki in-zboljše-vati kvaliteta. Skoraj...8-kratno-povišanje brutto-produkta v razdobju 1953-1962 nam- dokazuje dejstvo, da je znašal brutto-produkt leta 1953 480,000.000,- din, v letu 1962 pa so planirane 3,500,000. 000.-.
V 10-letnem perspektivnem planu je predvideno še nadaljnje uvajanje avtomatizacije proizvodnje, tako • da bo končno odpravljeno zgolj fizično oblikovanje izdelkov, na. tistih delovnih mestih, kjer se proizvodnja ’vrši še na primitiven način (primer; ročno kovanje verig)č
Poleg napredka, v sami proizvodnji pa je bi], precej storjenega tudi za družbeni standard- kolektiva, saj je bilo zgrajenih poleg 2 samskih domov 127 družinskih stanovanj, s katerimi je podjetje v precejšnji meri rešilo stanovanjske probleme posameznih članov kolektiva. Zgrajena je bila menza za topli obrok, uvedeni prevozi ljudi na delo in z dela, v vse kraje stanovanja.delavcev, Poleg tega smo zvedeli iz referata glavnega direktorja, da se je podjetje zelo afirmiralo s kvaliteto svojih izdelkov tudi na zunanjem trgu, predvsem, v državah s -čvrsto valuto. Danes podjetje izvaža izdelke v ca 16 zahodnih in nekaj vzhodnih držav, V letošnjem letu predvidevamo povečanje izvoza za 60 % proti preteklemu letu.
Vse to zgovorno priča o uspehih ko-
jlektiva v 40 letih dela in naglem jvzponu podjetja po letu 1953* Zato j tudi kolektiv ni pozabil izkazati-[priznanje posameznim članom kolek-•tiva, še aktivnim in že upokojenim,
; ki so. bili v podjetju riad 25 let, jšG: prav posebno pa štirim sodela-v-joem, ki so ta dan obhajali tildi 40.
{obletnico dela v tovarni, j
\ .
! /sem tem jubilanton, 47 P° številu,
I so bila razdeljena praktična dari-! la v znamenju* priznanja za njihovo-:dolgoletno, vestno sodelovanje. Nagrajenci sc bili zelo presenečeni nad .izkazano pozornostjo in je bilo z njihovih obrazov opaziti nekakšno notranje zadovoljstvo in hvaležnost.
OBISK V TOVARNI ORODJA - TREBINJE
Orodje je poleg osnovnega sredstva - stroja prvi pogoj za racionalno in uspešno industrijsko proizvodnjo ter za njen napredek in povečanje produktivnosti.
Da bi zadovoljili osnovno potrebo naše strojegradnje, motorne industrije, brodogradnje in ostale kovinske predelovalne industrije, predvsem industrije rezilnega orodja za obdelavo vseh kovin, je bila postavljena tovarna orodja v Tre-binju. Graditi so jo pričeli leta 1951> dogradili pa leta 1955« Obratuje že 7 let, vendar je redno obratovanje steklo komaj v zadnjih treh letih. Kolektiv industrije orodja ima za seboj že 10 let vztrajnega dela pri oblikovanju celote, osvajanju proizvodnje in izpolnjevanju obvez v našem gospodarstvu.
V" pogledu izdelovanja rezilnega in kontrolnega orodja je kolektiv dosegel solidno osnovo in sodobno kvaliteto, ki je prvi pogoj za nadalj-
Program proslave sta izpopolnila ; vokalni oktet A.T. Linharta iz Ra- j dcvljice, ki je z zvenečo pesmijo j navdušil kolektiv, ter godba net pihala DPD Svobode iz Lesc, ki je f s svojim ritmom dajala takt razpo- j loženju udeležencev te svečanosti, j
V imenu kolektiva obema izvajalce- j ma programa naša zahvala za sode- I lovanje.	j
•4'
Tako je naš kolektiv praznoval ob- [ letnico 40-letnega dela, razvoja in uspehov, ki jih je dosegel v tem I razdobju.
J.Ješe
nji razvoj. varna je najsodobnejše opremljena. Opremo so dobili iz različnih evropskih držav» Prihajala je postopno vse do leta 1956. Vprašanje pogonske energije so v začetku rešili z dizlovim a-gregatom, a končno je hilo rešeno vprašanje pogonske energije s priključitvijo na hidroelektrarno Jablanica po daljnovodu Bileča.
Sfa pričetek obratovanja so bili poseben problem ljudje. Ti so predstavljali na videz najtežji problem, toda izkazalo se je drugače, Vprašanje ljudi je namreč bilo v ospredju iz dveh vzrokov: Prvič je proizvodnja orodja občutljiva in zahteva mnogo preoiznosti. Drugič pa v Tre-binju do tega časa ni hilo nobene industrije. Poleg nekaj manjših u-služnih obrti je bila nekoliko bolj razvita le frizerska» Zaradi tega je bilo več ugovorov glede lokacije tovarne. Vendar so kasnejši rezultati pokazali, da tako gledanje, četudi je na prvi pogled logično,
ni "bilo utemeljeno. Izkazalo se. je, da ljudje že po naravi hitro, doumejo to, kar se jim pokaže in objasni ter prav zaradi pomanjkanja indù-, strojske tradicije celo mnogo, laže zapopadejo nekaj novega. Če gre pri taki novi stvari za sodobne metode dela, je uspeh podjetja zagotovljen.
Ta primer lahko pripomore k pravilnejšemu gledanju, da namreč zaostali kraji lahko tudi v industriji hitreje napredujejo, kljub pomanjkanju industrijske tradicije, ker ■ stara tradicija čestokrat ovira do-dobno proizvodnjo.
Sedanji vodilni kader je bil na praksi v tovarhah orodja doma in v tujini. Ta strokovni kader je organiziral pospešene tečaje, v katerih se je šolal sleherni delavec, ki je stopil v tovarno orodja. Na podlagi izkušenj sodobnih izdelovavcev orodja in pri najprikladnejši opremi je univerzalnost dela popolnoma izpodrinjena. Proizvodne steze so prirejene po specialnih proizvodnih operacijah, Pravilno in nepravilno kaljenje oziroma termično obdelavo o-rodja preverjajo v metalografskem labor'tt?iju. Predizna kontrola jamči ,z.a precizno kvaliteto izdelave o-rodja. Kolektiv tovarne orodja izdaje za domači trg vse orodje po JUS standardih. Tudi pri nas je poraba " strojno navojnih svedrov, dobavijo-' nih od tega kolektiva polovico manjša, kot poraba svedrov iz Čačka in
Novega Sada. To dokazuje, da je-mlada proizvodnja glede	• j
te prerasla staro proizvodnjo naših izdelovalcev iz Čačka in No- [ vega Sada,
Enkrat letno povabijo delegate vseh svojih naročnikov v Trebinje, ! da se tam pogovore z njimi o vseh podrobnostih glede življenjske dobe orodja in dimenzij ter o vseh ostalih tehničnih in komercialnih vprašanjih.
Nekoliko še o Trehinju in njegovi okolici. Trebinje je oddaljeno 25 km od Dubrovnika, to je morja. Večina vodilnega kadra in visokokvalificiranih delavcev izhaja iz Dubrovnika. Zelo solidno gradijo stanovanjske hiše. Gradnjo stanovanjskih hiš vodi stanovanjska zadruga, ki ja našla pravilno pot pri gradnji, kar se v Trehinju na prvi pogled tudi opazi.
V občini Trebinje je zaposlenih skupno okoli 7000 ljudi, ker se v njegovi okolici v dolini Trebinj-ščice gradi največji hidrogigant v naši državi.
Na podlagi prejšnjih navedb priporočam, da se pri naročanju vsakršnega orodja, katerega izdeluje ta tovarna, odločimo za njene izdelke zaradi njihove visoke kvalitete.
L.Celič
DOBRA PROIZVODNJA V JUNIJU
•.Junij je til po količinski proiz-: vodnji najboljši mesec v tekočem j letu.
j Operativni plan je bil dosežen s ! 94 kar je vsekakor zelo dober ! uspeh, če upoštevamo, da še nismo ! imeli normalne proizvodnje v obratu IOTV pri sidrnih verigah.
1 OBRAT VIJAKARNA je dosegel operativ-jni plan v juniju s 106 fo in se je I že skoro približal osnovnemu planu. [Tudi komadni plan je bil skoro pri I vseh vrstah proizvodov dosežen in j nekje še celo močno presežen. Res I se je v vijakarni dvignil v juniju studi stalež zaposlenih za 8 oseb, ivendar,je to s povečano proizvodnjo ibilo popolnoma opravičeno, posebno j še, če upoštevamo, da je bil temu [obratu priključen tudi obrat galva-, jnika s cementacij o.
j Tudi za mesec julij so v tem obratu jv glava« dobri pogoji za izvršitev Iplana, potrebno bo samo vsaj tako j dobro prizadevanje kolektiva, kot j je bilo v mesecu juliju.
!
! OBRAT VERIGARNA je dosegel osnovni j plan s 100 fo in operativni s 94 [Pri elektrovarjenih verigah smo ime-!1i nekoliko slabšo proizvodnjo zara-Idi delnega pomanjkanja naročil za [opremljene verige, sicer bi bil v
tem obratu proizvodni rezultat lah- » ko še boljši. Stalež v tem obratu j se je v juniju zvišal za 6 oseb.
OBRAT OTV je dosegel operativni plan j s 100 Jo o V prihodnjih mesecih priča- j kujemo, da bo rezultat količinske j proizvodnjo lahko še boljši, ko se j bo povečala proizvodnja sidrnih—• i rig. Stalež se je v tem obratu zni- j žal za 4 osebe, predvsem zarpadi te- j ga, ker smo formirali samostojno j transportno grupo, ki je obrat do sedaj ni imel.
OBRAT KOVAČNICA je dosegel osnovni ! plan 73 prooentno. Proizvodnja je i bila slabša zaradi tega, ker še ni ; utečeno izdelovanje verig na stro- j ju "Cime" in zato, ker je bila pia- \ nirana produkcija lemežev za izvoz preložena na kasnejše mesece po na- j ročilu odjemalcev. Proizvodnja osta- \ lih ortiklov je bila pa slabša zara- I di pomanjkanja kvalificirane delovne j sile in delno tudi zaradi manjšega j prizadevanja kolektiva v obratu.
Prodaja v juniju ni bila tako visoka j kot proizvodnja, vendar boljša kot prejšnji mesec.
'/
Grafični prikaz proizvodnje za obdobje januar - junij po količini
-	finančna realizacija plana
-	količinska--realizacija plana
J.oča-Jjjjjbič
ZBOR PROIZVAJALCE V JE RAZPRAVLJAL 0 OSEBNIH BOHOLKIH
V zadnjem času se vsepovsod veliko razpravlja in piše e osebnih dohodkih in razmerjihr Tako o o tudi odborniki zbora proizvajava©v CbLO Radovljica na seji 5/7-1962 razpravljali o poročilu komisije za osebne dohodke, ki je imela nalogo, u~ gotoviti pravilnost delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov v letu 1961 za vsa podjetja, zavode in u-- \ stanove na področju'občine, Iz podatkov, ki so bili predložen:., zboru proizvajavcev, je razvidno, da so skoraj vsa podjetja razen redkih izjem, izplačala v minulem letu veliko več osebnih dohodkov kot pa v letu I960, čeprav se proizvodnja bistveno ni povečala, h nekaterih podjetjih pa je celo nazadovala.
Ne ho odveč, če navedemo nekaj statističnih podatkov o izplačanih o-sebnih dohodkih v letu 1961 v primerjavi z letom I960. Tako so na primer izplačali Kemična tovarna Podnart IO6 c/o proti letu I960, Veriga 105; TIO I43, Jelka Radovljica 108, LIP Bled 122, Elan Begunje 103» GG Bled 118» Čokolada Lesce 130, Gradbeno podjetje Bled 143, Trg, podjl ;:Murkar' Lesce 129, Železnina Radovljica 132, Zaloga piva Lesce 147, Park hotel Bled 152, hotel Triglav Bled 145, hotel Zlatorog Bohinj 152, Okovje Kamna gorica 110, Kovinski obrat Bohinjska Bistrioa 13-6» Ključa ičarstvo Radovljica 130, Čevljarna Bled 133, Žaga Begunje 138, Mesarija Radovljica I36,
Zđravstve-
„c-ilo v--nat-uxa^ to je hrano, stano—..
;Knjigarna Radovljica 121,
[ni dom Bled 131, Zdravstveni dom ■IRadovljica 124, Zdravilišče Čufar fI70, Lekarna Radovljica 126, Lekar-jna Bled 153, Komunalna uprava Blod :146 itd. Iz tega se vidi, da so plance, zlasti v trgovini, gostinstvu j in obrti, neupravičeno in neutemelje jno naraščale, dočim so v industriji jnaraščanja mnogo manjša z izjemo j tovarne TIO. Brez dvoma je poveča-[nje izplačanih osebnih dohodkov [vplivalo na zvišanje cen vsem ar-itiklom in življenjskim potrebšči-inam. Pri tem so vsi ukrepi, v kolikor so jih občinski in drugi organi [izvajali, ostali brezuspešni. Dvi-Iganje cen pa je prizadelo največ [tiste grupe zaposlenih z nižjimi [dohodki.
[Najvišji povprečni osebni prejemki iv posameznih podjetjih oziroma za-' [vodih in ustanovah so.bili tudi zoilo različni. Povprečni izplačani o-isebni dohodki po podatkih imenovane [komisije, ki so jih predložila pod-[jetja, so bili za r.ajvišje plačana, [delovna mesta v Zdravstvenem domu [Radovljica 117,000.*-, Zdravstveni [dom J. „tj, 3 05.000,-3 Sukno Zapuže [103.Owe-, Plamen in Veriga 97,000,-[Elan Begunje 83*000,-, TIO Lesce [81.000.-, hotel Jelovica Bled 80,000 [Almira Radovljica 69*000.-, Trg, ipodj. Koloniale Bled 69.000.-, Le-[karna Bled 69.000..-, KIjučavničar-[stvo Radovljica 65.000.-, Pekarna [Bled in Radovljica 64.000,-, Mesa-[rija Radovljica 64.000.-, Čipke Bled
163.000.	-, gostišče Dobrča Brezje [62,000.-, Gostišče Podnart 59.000.-, ihotel Toplice Bled 57*000,-, Vino [Bled 54,000.-; Mesarija in klavnica [Bled 52.000.-, Radioservis Bled [52.000.-, Tapetništvo Radovljica [52.OOO.-, gostilna Turist Lesce
150.000.	-itd. Poleg denarnih prejemkov so skoraj v vseh gostinskih pod-[jetjih posamezniki dobivali še pla-
vanje, pijačo In drugo. Na ti^kLSnih delovnih mestih (no caajm-hjih) pa so bili prejemki takile: Kemična Podnart 35»000.-,•Čipke Bled 30.000, Vino Bled 28.000.-, hotel Zlatorog Bohinj 28.000,Gradbeno podjetje Bled. 27.OOOi.-5 hotel'Jelovica Bled
26.000.	-; Trg.podj. Železnina Radovljica 26,000,-, TIO Lesce 24.000, gostišče Turist Lesce 24*000.-, Veriga Lesce 24.000.-, Čokolada Lesce 23.000«“, Plamen Kropa 23.000.-, Gostišče Dobrča Brezje 22.000.-, E-lan Begunje 19«000.-, Jelka Radovljica I9.OOO,"', Almira Radovljica
17.000.	-, GG Bled 16.000.-, Sukno Zapuže 16.000.- itd. Več primerov je bilo, da so posamezna podjetja izplačala delavcem na pomožnih delovnih mestih v industriji 11, 12 do 15=000,- dinarjev, dočim v trgovini tako nizkih izplačil ni bilo.
Značilno je, da 00 vsi pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov sestavljeni tako, da dajejo široka pooblastila upravnim odborom ali delavskim svetom, da razmerja po potrebi lahko spreminjajo.
Skoraj v•nobenem primeru v pravilnikih ni upoštevano gibanje proizvodnosti dela, id. naj hi vplivalo kot osnovno merilo za delitev oziroma naraščanje osebnih'dohodkov. Izračuni so pokazali« da višina izplačanih osebnih dohodkov ni Lila krita s proizvodnostjo dela» [Porazna je tudi ugotovitev, da se v mnogih primerih na režijskih delovnih mestih regulira osebni dohodek enostavno z raznimi faktorji, ki piso rezultat dviga produktivnosti, ampak samo tendence za zvišanje osebnih dohodkov zlasti na odgovornih delovnih mestih. V tekstualnih delih pravilnikov proklamirana načela o pravični delitvi osebnih dohodkov v večini primerov sploh niso uveljavljena in se je enostavno nanje pozablja- :
I lo. Posebno v trgovini izplačila ni--
j so bila v skladu z družbenimi nače-
;
i li, kar velja predvsem za naslednje I trgovine: Koloniale Bled, Slovenka j Radovljica, Železnina Radovljica, •
: Vino Bled. Podobno stanje je tudi v : gostinstvu in obrtništvu. Še poseben ; problem so izplačila v zdravstvenih : ustanovah, kar je razvidno iz že na-; vedenih podatkov. Višina izplačanih i osebnih dohodkov v zdravstvu v posa-j meznih primerih je problematična in i se kažejo tendence po čim večjih za-: služkih z raznimi dodatnimi merili : in raznimi dodatki. V tej panogi so • problematični odnosi z Zavodom za socialno zavarovanje. Fondi, ki jih : dosegajo Zdravstveni dom Bled v vi-; šini 2,209.000.- in Zdravstveni dom : Radovljica v višini 1,920.000,- v i lanskem letu proti fondom bolnišni-; ce za duševne bolezni Begunje v vi-j šini 27,000.000.- in Klimatskega j zdravilišča Dvorska vas v višini j 1,500,000.- kažejo, da so možnosti j zaradi različno formiranih cen nee-I nake in formirane po občutku. Postav-ilja se vprašanje, v koliko sploh ob-I stoji potreba, da v okviru ene komu-i ne obstajajo tri enake upravne služ-ibe. Realno gledano bi zdravstvene I ustanove z enotnim načinom upravlja-jnja in gospodarjenja lažje razvijale I potrebne službe in, kar je najbolj
važno, bolj ekonomično in., ceneje Podobno je stanje tudi-V ve±«roU
narskih zavodih , ki hi morali skupaj z mesarskimi podjetji v občini misliti na možnost združitve vseh teh v eno samo podjetje.
Na podlagi vseh teh podatkov in razprave na ZP so hila sprejeta priporočila, ki narekujejo vsem gospodarskim organizacijam, zavodom in ustanovam, da v bodoče uskàa— jujejo izplačilo osebnih dohodkov s produktivnostjo dela in da se "višanja osebnih prejemkov odražajo v prvi vrsti pri nižjih skupinah zaposlenih, da se s tem odpravijo dosedanja previsoka in neznosna razmerja. Nadalje naj podjetja prenašajo pristojnosti v zvezi z delitvijo in gospodarjenjem na ekonomske enote, dela naj se na usposabljanju in organizaciji raznih strokovnih služb in servisov za o-brtna in manjša gospodarska podjetja, Nadalje je treba preko u-pravnih organov občine proučiti možnost in predlagati združevanje posameznih podjetij iste stroke. Komisija za osebne dohodke pri ObLO naj hi nadaljevala svoje delo po danih direktivah vse dotlej, dokler obstoji potreba za to.
N.Bulut
Glede na 'to, da ima podjetje v prihodnosti namen postaviti napravo za toplo cinkanje verig in opreme, jo namen tega članka seznaniti širši krog bravcev s tehnologijo tega postopka.
Pri toplem cinkan.ju razlikujemo 2 postopka, in sicer tako imenovani "mokri" in "suhi" način. Bistvena razlika med njima je v tem, da pri mokrem načinu pridejo predmeti mokri, to je neosušeni v samo oinkovo kopel in je delo pri tem načinu, ki ima poleg čistejšega dela še to pred nost, da prihrani občutno količino cinka. Vrstni red operacij pri suhem načinu je sledeč:
1.	luženje v solni kislini,
2.	izplakovanje v vodi,
3.	omočitev predmetov v raztipini cinkkloridov,
4.	sušenje,
5.	pocinkanje,
6.	fiksiranje cinkove prevleke
1) Prvi pogoj za uspešno cinkanje predmetov je kovinsko čista površina teh predmetov. Z drugimi besedami povedano: treba je z njih odstraniti škajo, nastalo med samim proizvodnim procesom. Zato je potrebno kovaške izdelke in verige, ki so bile žarjene,lužiti najprej v žvepleni kislini. Šele na;to sledi luženje v solni kislini, kjer se odstranijo preostali sulfati. Kopel solne kisline pripravimo v razmerju 1:1, to je en del tehnično čiste solne kisline na 1 del vode. Koncentracija tako sestavljene kislinske
o
kopeli znaša ca 10 Bč» Luženje
; se v tej kopeli lahko, vrši vse do-tie j, dokler gostota kopeli ne na-I raste na 23 - 30° Bč. To je znak, da ; je kislina popolnoma izrabljena in j jo je potrebno izmenjati oziroma na-; domestiti s svežo. Pri tem je važno, i da se posel- tornei j it,o oči: i, da na pridejo ostanki stare, izrabljene lužine in umazanija, ki se nabere na dnu. v sveže napravljeno kopel. Da preprečimo pralv.ženje predmetov, se dddaja štedilna lužina "Sparbeize". Dobi se na tržišču pod raznimi imeni. Dodatek te obenem preprečuje premočno razvijanje kislinskih hlapov, tako da ni v prostoru kislinske megle, ki močno nagriza vse kovinske dole.
Posode za solno kislino so raznih izvedb, bodisi lesene (macesnove), granitne, keramične, v zadnjem času pa železne in prevlečene z odpornimi snovmi proti kislinam« Seveda morajo biti te posode opremljene tudi z eo.haustorji za odvajanje zdravju škodljivih kislinskih hlapov.
Hlapi solne kisline kvarno vplivajo predvsem na zobe in na sluznice dihalnih organov.
2)	Po samem procesu luženja je treba predmete : torneijito izprati v tekoči vodi, da se čimbolj odstranijo kislinski ostanki.
3)	Izplakovanju sledi omočitev predmetov v raztopini cinkklorida ali mešanici cinka in amonklorida. Koncentracija ta raztopine naj znaša 40 - 50° Bè in naj bo ogrevana na 70 ™ 80° C. Z omočitvijo predmetov 'v tej raztopini dosežemo aktiviranje površine predmetov.
Tudi pri tej kopeli je potreben-ekshaustor za odvajanje hlapov.
4)	Sušenje predmetov, ki so bili omočeni v raztopini cinkklorida, naj se vrši pri temperaturi I50 - 200°C. Najprimernejše je sušenje s toplim zrakom, katerega e-lektrično ogrevamo, Sušenje ima namen, odstraniti hidratno vodo iz cinkkloridovih hidratov na predmetu, ker pride sicer do moč- j nega brizganja pri vstopanju pred- j metov v samo cinkovo kopel. V primeru, da niso predmeti temeljito osušeni, je delo zaradi že omenjenega brizganja cinka nevarno za delovno posodo, delovni prostor je umazan in videz cinka-nih predmetov ni najlepši, zaradi neenakomerne debeline cinka na površini predmeta.
Sušenje predstavlja sicer dodatno investicijo v primerjavi z "mokrim1' načinom pocinkanja, vendar ima, kot že rečeno, sledeče prednosti:
a)	precejšen prihranek cinka
b)	čistejše delo
c)	lepši videz pocinkanih predmetov
5)	Temeljito očiščeni in osušeni predmeti se potopijo v raztaljeni cink. Tališče cinka znaša 419°C, temperaturo kopeli pa držimo med 45O do 460°C. Kot vložek se uporablja tako imenovan finisicink z 99)70 Zn in 0,10 fo Pb, ali pa rafinirani cink z 98,80 fo Zn in 1 fo Pb. Cinkova kopel se ogreva električno, ker je regulacija temperature pri tem najugodnejša. Grelne Spirale naj bodo nameščene samo ob stranskih s ienah, ne na dnu.
Problem predstavlja tudi izbira primernega materiala za pocinko-
x-> val nc banje...	cink-./ j
! močno nagriza železo, pred.vsaja■ na j ! varilnih šivih, kjer je struktura ; j materiala nehomogena. Posode so j običajno iz 35 mm pločevine z 0,1 f>\ C in manj kot 0,1 fo Si. Z rastočo vsebnostjo Si v pločevini in z ras- ! točo temperaturo cinkove kopeli ze- ; lo močno naraščajo izgube na železu,; to je tvorba trdega cinka je zelo : intenzivna.	j
Pri vtruiv - j ; železnih, predmetov v razi.'P ; i cink nastanejo zaradi reakcij; površino železa Fe - Zn zlitine, ki se delno odločijo s predmeta in se usedajo na dno kopeli kot imenovani trdi cink. Ta trdi cink je treba periodično odstranjevati iz kopeli s pomočjo posebnih, sitasto izoblikovanih lopat. Vendar znaša pri ročnem pobiranju trdega cinka izguba na čistem cinku 30 do 50 fo, pri strojnem pobiranju (vibratorji, centrifuga) pa se aniža na 10 fo» Na splošno velja kot normalno nastanek 12 - 15 fo trdega cinka od vloženega cinka.
Na površini predmeta nastale Fe-Zn zlitine so bolj ali manj krhke. Njihova debelina je odvisna od časa zadrževanja predmeta v kopeli. Šele pri jemanju predmeta iz kopeli se ta Fe-Zn plasti prekrijejo s čistim cinkom. Debelina te čiste oinkove plasti je odvisna od viskoznosti kopeli in hi+rosti, s katero pred-; meti zapuščajo kopel. Čim manjša j je hitro sr:	tem manjša je debelina
; te čist- akove plasti.
■ Dodatek aluminija cinkovi kopeli (0,15 - 0,20 f>) zavira tvorbo Fe-I ZN zlitin in s tem nastajanje trde-; ga cinka.
: Svinec, ki je malenkostno topen v j cinku, zviša viskoznost kopeli in j povzroča s tem debelejšo plast či-; stega cinka na predmetu.
Da se izognemo premočnemu jr vanju pocinkovalne banje in s tem tvorbi trdega cinka, obstoji se sledeči postopek, Pccinkovalno banjo napolnimo najprej s svincem (tališče 327°C) in šele nato sledi tanka plast cinka. Predmeti basirajo najprej svinčevo 'kopel', ' kjer se segrejejo na temperaturo pocinkanja brez tvorbe kakršnihkoli zlitinskih plasti. Zaradi kratke reakcijske dobe, v sami cinkovi kopeli pa je tudi nastajanje trdega cinka minimalno.
P otoan jjkl ii/s/cat- -taw—m .- .čina jo*—-da vsebujo prevleka več svinca in je zato nagnjenje k temnemu videzu,
6) Ko zapuste predmeti cinkova^kopeli fiksiramo cinkovo prevleko z omo-čitvijo predmetov v vodi, kateri lahko dodamo nekaj maščobe za boljši videz in sijaj površine.
Ing,V.Rozman

7	9-/^/ /


Zdrava prehrana je vir zdravja!
Danes ni več mnogo tistih ljudi, ki mislijo, da je dobra in zdrava hrana luksus za posamezno izbrance. Nasprotno, Dobra in zdrava hrana je v današnji naglici življenja pogoj za ohranitev zdravja sedanjemu, kakor tudi prihodnjim rodovom,
Človek, ki dela, troši svojo mo c..
Čim več dela, tem več moči porabi. Moč ali energijo pa človek pridobi s hrano. Človeško telo lahko v neki meri in na preprost način pr. merjamo, s strojem. Stroj v pogonu potrebuje moč, ki ga poganja, To moč mu dovajamo v obliki bencina, nafto, premoga, plina ali električnega toka. Čim večja je obremenitev stroja, tem več goriva mu moramo' dovajati.
Iz niča potemtakem ne more biti nič, Vprašanje je, ali je človek podoben stroju. Na to vprašanje lahko odgovorimo, da ni0 Človek lahko da od sebe večjo moč, čeprav se slabše hrani. To pomeni, da lahko cta od sebe več moči, kot jo je debil v hrani. Prav v tem se Človek razlikuje od stroja, V trenutku, kò stroju nehamo dovajati gorivo, se votavi,
Človek pa, čeprav ne dobiva zadostne in redne hrana, lahko nekaj časa daje od sebe več moči, vendar 'sé njegovo telo začne črpati. Temu pra--vimp hujšanja., -Razlika je potemtakem samo ta, da človeško telo pri pomanjkanju hrane črpa samega sebe. Tako lahko doumemo, da naravno ma-čelo ob pretvarjanju energije velja enako, tako za stroje kot za vsa živa bitja. Vsa živa bitja potrebujejo za svoj obstanek in dejavnosti hrano, če pa te ni dovolj ali pa je zmanjka, jo črpajo iz lastnega telesa toliko časa, dokler ne poginejo.
Pri avtomobilu se ponavadi zanimamo, kakšna je poraba bencina na 100 lan. Pri tem seveda upoštevamo moč, ki jo razvije motor in ki jo izražamo v konjskih močeh. Pri človeku pa upoštevamo obremenitve telesa v teku enega dne. Do danes še nimamo uporabne metode, s katero bi lahko zanesljivo izračunali obremenitve človeškega telesa v kg/m za posamezna dela. Zato delimo delo na lažje, težko in naporno. S tem pri-
bližnim ocenjevanjem-. različnih del pa smo še daleč od tega, da bi lahko pravilno ocenili obremenitev za posamezna dela. Za duševne de--lavoe pa obremenitve niti približno ne moremo izmeriti, ker so nam danes le deloma znane samo razne živčne motnje, ki so posledica prevelikih duševnih naporov.
Upoštevati inorando tudi dejstvo, da vsak človek ne izkorišča na enak način zaužito hrano, pa tudi moč, ki jo razvije, ni pri vseh ljudeh enaka. Zato je ocenjevanje zmožnosti posameznikov za določene obremenitve največkrat zelo težavna stvar.
Moč ali energijo, ki jo dajejo razne vrste živil, izražamo z mersko enoto, ki se imenuje KALORIJA. Pišemo jo s kratico Kal. fina kal je količina toplote, ki je potrebna, da se en kilogram vode segreje za eno stopinjo Celsiusa. Če n.pr. zažgemo v posebni posodi en gram čiste masti, se bo en kg vode segrel za 8 stopinj C, To pomeni, da ima en gram čiste masti 8 Kal energije. Če pa sežgemo v isti posodi en gram sladkorja ali en gram čiste beljakovine, se bo en kg vode segrel za 4 stopinje Celsiusa. To pomeni, da imata en gram sladkorja ali čiste beljakovine 4 Kal. energije.
Porabo moči ali energije pri človeka najlažje merimo tako, da izmerimo toploto, ki jo oddaja človeško telo v eni uri ali v enem dnevu.
Da je to pravilen postopek, lahko spoznamo po tem, da se vsa energija bencina, ki se sproèti v motorju naposled spremeni v toploto.
Isto se dogaja v človeškem telesu. Številne meritve so pokazale, da porabi človek na tešče in v popol-
nem mjLrovsunj-u eno -K&1~ na- -ki-Lo^pam' telesne teže v eni uri. Recimo da tehta človek 70 kg. V enem dnevu porabi 70 kg težak človek:
70 kg X 1 Kal X 24 ur je 1.680 Kal dnevno.
Ker pa človek ne miruje, ampak dela, porabi več Kal, kar je odvisno od obremenitve oziroma od uporabe moči. Dognano je, da človek, ki opravlja svoje delo mirno in sede, porabi 2.500 Kal dnevno. Če pa težko dela, porabi do 5*000 Kal dnevno. Če teh kalorij ne pridobi v hrani, jih telo črpa iz samega sebe, pri tem pa hujša, to je izgublja težo»
Za odraslega normalnega človeka je dognano, da morajo biti sestavine v hrani v določenem razmerju, in sicer:
118 g čistih beljakovin 56 g čistih masti 5OO g čistih sladkorjev
Razumljivo je, da se morajo v tej hrani nahajati tudi vitamini in rudninske snovi. Če izrazimo zgoraj omenjene sestavine hrane v kalorijah, potem dobimo takšne številke:
100 g beljakovin da 4OO Kal 100 g masti	da	800 Kal
5OO g sladkorjev da 2000 Kal
Ker pa običajna živila ne vsebujejo čistih beljakovin, čistih masti in sladkorjev, je treba poznati sestavine posameznega hranila in količine beljakovin, masti in sladkorjev, ki so v njem zastopani, da lahko preračunamo kakovostno in kalorično vrednost. K.pr.: 100 g sveže govedine vsebuje 18 g beljakovin in 23 g masti, ostalo pa je voda. Če bi hoteli zadostiti pravilu, da mora odrasel človek zaužiti 100 g beljakovin dnevno, potem bi moral skuhati in pojesti pol kilograma govedine
dnevno. Ker pa človek ne dobi /beljakovine samo v mesu, moramo vedeti, da je v enem litru mleka 30 g beljakovin, v enem kilogramu sira 320 g beljakovin in v enem jajcu okoli 10 g beljakovin. Če gledamo iz ekonomskega stališča, potem vidimo, da je v treh. litrih mleka 100 g beljakovin, cena za te beljakovine- je samo 120.- din. 300 g sira ima 100 g beljakovin, njegova e^na pa je okoli 300»- din. 500 g govedine ima 90 g beljakovin, cena pa je 35O.- din. 10 jajc ima okoli 100 g beljakovin, cena pa znaša 25O.- din. Tako je razvidno, da je najcenejše mleko in jajca. Mleko pa
"KAJ MORA VEDETI KOLESAR?"
Kolo je bilo svoje čase v cestnem prometu zelo ceneno prevozne sredstvo, saj z njim človek skoraj ni imel stroškov. Gostota prometa na cesti tedaj ni bila pisana z motornimi vozili kot danes. Hitrejša vozila na motorni pogon pa sc za cestni promet zelo nevarna prevozna sredstva, ne le sama zase,temveč za vse koristnike cest. Prav tako so v prometu zelo nevarni kolesarji, če le-ti ne spoštujejo vseh pravil določenih za cestni premet.
V našem okraju imamo namreč ca
60.000	kolesarjev in prav ti so dostikrat povzročitelji prometnih nesreč. Vsak kolesar bi namreč moral vedeti osnovna pravila, ki so določena za kolesarski promet. Ge se vozite s kolesom ,tudi le od časa do časa, vas to ne opravičuje krivde nesreče. Pomnite torej, da je kolesar prav toliko dolžan in ima iste pravice kot šofer avtobusa, motorist, avtomobilist, voznik vprežnega vozila in drugi, torej smo si v cestnem prometu vsi koristniki glede discipline, spoštovanja
ima še druge prednosti. V'treh-lit— / rih mleka je poleg 100 g beljakovin j tudi 100 g masti in I50 g sladkorja. Kruh ima v dveh kilogramih 90 g ; beljakovin in 900 g sladkorja ali skupno 4»400 Kal. En liter olja ima ; 9000 Kal.	j
Gotovo je, da ima pri sestavi jedilnika veliko besedo okus in navada, nič manjšo besedo pa ima tu- 1 di mošnja. Preudaren človek bo pa 5, vsekakor premislil, kaj je bolj koristno za zdravje in cenejše za žep.
Dr.Artur Šulin
:
!
predpisov in ravnanja po njih ENAKI. Ker pa smo si enaki, bi želel kolesarje seznaniti vsaj z najvažnejšimi predpisi, ki veljajo zanje,
1)	Starši ne smejo zaupati kolesa otroku, ki še ni star 8 let. 0-trok, ki je dopolnil 8 let starosti, se sme voziti v cestnem prometu le, če je v šoli opravil izpit za kolesarja in prejel kolesarsko izkaznico. Za nesreče, ki jih povzroče otroci, so odgovorni starši.
2)	Kolo mora imeti spredaj belo luč, ki je trdno pritrjena in ne sme svetiti več kot 25 metrov. Na zadnjem delu kolesa mora biti odbojno rdeče steklo (mačje oko), nameščeno pravokotno na os, vedno čisto in 7O cm od tal.
K temu bi poudaril, da se zgodi mnogo nesreč samo zaradi zadnje luči, ki jo vozniki motornih vozil, ki vozijo za nami ne opa-
zi j o pravočasno in zaradi^pre—- — kratke razdalje nimajo‘vec možnosti «a zaviranje,
3)	Na kolesu je dovoljeno voziti otroka do 8 let starosti le pod pogojem, če je kolo opremljeno
s sedežem za otroka in stepalka-mi.
4)	Vedeti moramo, da na kolesu ne smemo voziti takih predmetov, ki z njimi zakrivamo pregled in hi tako ogrožali druge koristnike oeste in tudi sehe ovirali pri varni vožnji. Voziti ne smemo dolgih predmetov, sodov, gajbic, težkih predmetov preko krmila, odprtega dežnika pred obrazom in podobno.
5)	Prepovedano je krmariti tako, da lovimo ravnotežje le s telesom (brez prijema za krmilo). Vsaj z eno roko morate držati za krmilo, vendar pa boste varno vozili le, če krmilo držite z obema rokama.
6)	Zvonec mora imeti vsako kolo. Z njim opozorite pešca, ki nepazljivo prečka cesto, in tudi ti-
; ste, ki niso pozorni na promet
; na cesti. Z zvoncem ne kličimo
j znancev, niti se ne poigravamo
\ zaradi dolgočasja.
i
7)	Kolesar mora voziti po skrajno desnem robu cestišča, tako da ne ovira hitrejših vozil. Če je na cestišču označena steza za kolesarje (bela črta ob desnem robu ceste), ijjora kolesar voziti po tej stezi. V kolikor je ob cesti posebna kolesarska pot, mora kolesar voziti po tej poti. Dostikrat vidimo prometni znak okrogle oblike z rdečim robom,
"To pomeni, da je prepovedano kolesarjenje. Če je prometni znak modre barve, kolo v sredini pa belo, pomeni, da je tu obvezna kolesarska pot.
8)	Kot vsa druga Vozila morajo tudi kolesarji spoštovati tri najosnovnejša pravila za vožnjo skozi križišče in se ravnati po njih. Ta pravila so:
a)	Če kolesar vozi po stranski cesti, imajo vsa vozila, ki vozijo po glavni cesti, prednost. Stransko cesto nam označuje prometni znak na sliki št. 1.
V mnogih, kri—' žiščih pa najdemo tudi znak "Stop”, ki narekuje vsem vozilom, da se morajo ustaviti. Prav tako se pri tem znaku ustavi tudi kolesar. To vrsto znaka kaže slika št. 2.
Isto dolžnost kot pri znaku "Stop" imamo tudi, če je na cestišču pred križiščem označba "Stop" kot kaže slika št. 3.
' Taki znaki in'označbe so vedno postavljeni v nepreglednih
-križiščih.
Na .sil Li 4 vidimo vrstni red -vczii v križišču glavne in
stranske ceste Sl. 4
h) Kadar sta dve vozili na isti cesti, ima prednost tisto vozilo, ki vozi naravnost ali zavija v desno, pred vozilom, ki zavija v levo. Tako situacijo in razpored prikazujeta sliki 5 in 6,
si. 5
Pomnite, da je zelo važen moment pred križiščem, predno zavijamo v levo. Vsako vozilo mora PRAVOČASNO (tudi kolesar z roko) nakazati smer, za tem pa se pričnemo pomikati proti levi strani desne polovice ceste. Tak postopek kaže slika 7«
Sl. 7
Vsak se mora., zavedati, da pri zavi— janju v levo daje prostat za^jicehi-tevanje po DESNI strani vsem vozilom , ki vozijo za njimi naravnost ali v desno.
c) Če vozimo v križišče, kjer ni nobenih prometnih znakov, moramo vedeti, da se križata dve e-nakovredni cesti. V tem primeru imamo vsi vozniki enake dolžnosti in tudi pravice. Upoštnvuti moramo "DESNO PRAVILO", kot ka- ' že slika 8. Paziti moramo le na vozila., ki nam prihajajo z desne strani v križišče in prav tem moramo dati prednost. V kolikor na svoji desni nimamo nobenega vozila, ste potem prvi. Pri "desnem pravilu" ni prav nič važno, kam kdo lu rja!
Sl. 8
Upam, da sem najosnovnejša pravila za varno kolesarjenje podal. V kolikor bomo vozili disciplinirano, se nam nesreč in karambolov ni treba bati. Vsi bi morali stremeti za tem, da nesreče preprečujemo, da znižujemo število invalidov zaradi prometnih nesreč, da znižujemo tudi število smrtnih žrtev, saj življenje imamo le eno.
D.Šest
NEKAJ POJMOV O INVESTICIJAH
j Pod pojmom investicije j razumemo v ožjem pomenu vlaganja de-j i narja v osnovna sredstva, v širšem I pa tudi vlaganje v obratna sredstva, ; j ki so potrebna za redno poslovanje j gospodarske organizacije» Beseda in-j j vesticija pa lahko poleg tega pome- ; jni tudi neko sreds tv o za delo I jej zgradbo), ki je še v .; r.Ib ji, \
j Investicije delimo po dveh kriterij j 1 jih, in sicer po namenu in ; jpo tehnični s t r u k -	|
j t u r i .Po namenu ločimo vlaganja jv gospodarstvo, kar i imenujemo kapitalna izgradnja, • in v 1 i družbeni standard oziroma z a inegospodarske namene, i j Po tehnični s t r u k t u- j ir i pa delimo gospodarkke in nego- i i spodarske investicije na tako ime- | jnovane investicijske i e 1 e m e n t e , Ti pa so s g r a d-j ib e ni objekti, sam spadajo i igradnje novih objektov ter rekonst- i j rukcije in adaptacije starih, o - j i prema, montaža o p r e~ j j me, vzgoja kadrov, ini j sicer tistih, ki jih ne more dati j splošno šolstvo in ki so potrebni j za nova delovna mesta, ki bodo na- ; j stala z investiranjem, vzreja I j živine, sadjereja ini ipogozdovanje, štu- i j d i j e in znanstveno j Iraziskovanje ter o d - j i k u p i in odškodnine.
[Investicije delimo tudi na b r u - j ito, neto in nove inve- ! Isticije. Bruto ir.ro.::-M-H.j* plenijo j
skupna vlaganja v osnovna in obratna sredstva» Če od tega odštejemo vplačano amortizacijo, dobimo neto investicije, če pa odštejemo uporabljeno amortizacijo, pa nove investicije»
. : ••tl, ki v1' - -	'	roma no kata	: ~ ve za Katerega ra-.-._
se vlagajo oradsiva, se imenuje i n v e s . r t o r » Ta je lahko gospodarska organizacija, družbena organizacija,, politično teritorialna enota, posameznik in podobno.
Investitor lahko opravlja investicijska dela v lastni režiji ali pa preko p r o i z v a -j a 1 c a , to je specializiranega podjetja za posamezna dela.
Investitor lahko investira i z lastnih sredstev, ki jih je dobil pri delitvi dohodka, in iz amortizacije, iz proračunov ali iz posebnih skladov, kot so družbeno investicijski skladi, stanovanjski skladi in nekateri posebni skladi, ki služijo za finansiranje posameznih gospodarskih dejavnosti (n.pr. kmetijski sklad). Iz proračunov se navadno finansira samo negospodarske dejavnosti, to je stan-varjsko-komu-nalna, kultv.xi r -cialna dejavnost in javna uprava.
A.Vidic

Danes vam predstavljamo dva člana našega kolektiva, športnika, ki sta nam v kratkih, potezah, orisala tudi sredini, kjer delujeta.
JOŽE SMREKAR je vajenec v orodjarni, star I7 let. Čeprav plava že dalj časa, je postal aktiven tekmovaveo plavalnega kluba Prešeren Radovljica leta 1958, član prvega moštva pa i960, leta. Njegova specialiteta je metuljčkov slog, trenira pa tudi dolge crawl proge. Jože je najboljši radovljiški metu-ljčkar, največji uspeh pa je dosegel lani, ko je bil na mladinskem prvenstvu Slovenije v Celju drugi na progi 200 m metuljček in na članskem prvenstvu v Trbovljah peti v isti disciplini. Da bi lanske uspehe ponovil, je vso zimo marljivo hodil na gimnastiko, v prvih pomladanskih mesecih pa enkrat tedensko odhajal v Ljubljano in treniral v zimskem bazenu, kasneje tudi v
bazenu hotela Toplice na Bledu, do— kler niso odprli radovljiškega kopališča» Poleg tega je nabiral kondicijo z dopolnilnimi športi, od katerih sta mu pri srcu zlasti košarka in namizni tenis.
S klubom j.e prepotoval vso Slovenijo in bogat koledar za letošnjo sezono mu bo omogočil, deu-ho.jspoz-nal še ostale kraje v ožji domovini» Jože meni, da bo njegov klub prvi v slovenski plavalni ligi. Seveda v tej ne tekmujejo najboljše slovenske ekipe, te se poganjajo v vodo v okviru zveznih lig. V primeru, če bi tu res dosegli prvo mesto, bi sodelovali še na kvalifikacijah za II. zvezne ligo. Poleg ligaškega tekmovanja sta pomembna tudi mladinsko prvenstvo Slovenije v Celju in člansko prvenstvo Slovenije, ki bo tokrat v Radovljici, in sicer konec avgusta. Za to prvenstvo pred domačim 'hčinstvom se plavav-ci Prešern skrbno pripravljajo.
Le škoda, da imajo precej okrnjeno žensko ekipo. Vendar za prihodnost nimajo skrbi, ker je med najmlajšimi dovolj zanimanja za vodni šport in trenutno okrog 80 pionirjev in pionirk vadi pod vodstvom na novo izšolanih plavalnih učiteljev.
Jožetu in njegovim vrstnikom želi-
mo,
da bi se dobro uveljavili v
slovenskih bazenih.
ZDRAVKO PRIMOŽIČ orodjar,— star 23 let, je član^nogometnega kluba Prešeren Lesce. Igra že od leta 1953 in je iz pionirske ekipe preko mladinske prišel leta 1957 v prvo moštvo, kjer igra v napadalnem triu. Zdravko se najraje spominja tekme med reprezentanco sedanje radovljiške komune in ekipo slovenskih rojakov iz Francije, ki je bila odigrana leta 1958 na Bledu in je takrat tudi sam igral.
Sedaj trenira dva do trikrat tedensko in meni, da so prvenstvena srečanja pokazala, da je to premalo, ker moštvu vselej v drugem polčasu umanjka kondicije. Če bi odpravili to pomanjkljivost in uvedli malo več resnosti na treningih in tekmah, ne bi v minulem prvenstvu obtičali na dnu. Mladinska ekipa Prešerna je zelo dobra in na jesen bodo 4 mladinci, ki so letos igrali tudi v reprezentanci Gorenjske, 0-krepili prvo moštvo. Ker v gorenj-
—skl .pcd^n*e.zn_i...JL±gj—a.i^-veXike kv-a—r litetne razlike med moštvi, bi se
lahko leški nogometaši potegovali za mesto pri vrhu, samo če bi postali resnejši in več trenirali. To jim tudi mi želimo.
pri "Zlatem jelenu". Danes je bil središče pozornosti, ker je govoril o svojih doživljajih, ki jih je doživel na letnem dopustu v lakarski.
"Sprašujete za ženske?" je rekel. "Žensk je v Makarski toliko, da je bilo treba samo zagristi vanje,"
In zadovoljno je tlesknil z jezikom.
družbe. "Ali si se vsaj s katero od njih seznanil?"
"S katero?" je vzklilnil Jaka z višine. "Seznanil?!" motril jih je s podcenjevanjem, "ali sem mar v vaših očeh reva?"
Prijatelji so se čudeč se smejali, ali Jaka se ni dal več ustaviti.
"Govori!" so silili tovariši iz
"Prisegam vam," je glasno vzklilnil,
nda sem se spoznal z vsemi lepimi ženskami v Makarski in da sem vsako od teh -tudi poljubil.'1
Prijatelji sc si začeli med seboj mežikati. Poznali so svojega Jaka. Lahko se mu verjame le slaba polovica, od tega kar pove.
Gospod za sosednjo mizo, da tačas očigledno zaverovan v časopis, je izgledalò, da Jaka ne pozna. Bil je to atletsko razvit možakar, s figuro boksarja težke kategorije. Vstal je in se približal-Jaku.
’’Vi ste bili torej v Makarski?" ga je vprašal.
"Ja'% je odgovoril Jaka.
"In vi ste poljubovali vse lepe j. ženske-v Makarski?"
I "Ja", ponovi Jaka, čeravno malo na-: gotovo.
; "Veste, tudi moja žena je lepa!" Jai i ku so se dvignili lasje.
: "Veste in tudi moja žena stanuje v : Makarski. Ali ste tudi mojo ženo pc-j ljubovali?"
Imi sli velikih ljudi
BALZAC:
-	Kadar koli žena iz moža naredi poslušno ovčico, mu vedno zatrjuje, da je lev z železno voljo.
DOSTOJEVSKI;
-	Če pri vsaki prijateljski uslugi takoj misliš na hvaležnost, potem nisi podaril, pač pa prodal.
KATON:'
-	Pametni se več nauöe cd neumnih kot neumni od pametnih.
ALFRED de MUSSET;
-	Ljubezen je vedno mlada, le načini, kako jo izkazujemo, so zelo stali.
j "Ampak gospod", ja zajecljal Jaka. j Potem je dvakrat zamolklo zadonelo j in Jakova barva na obrazu se je iz j blede s-pramo-nila„v-barv^~-kub-=-»aega ! raka.
i
i
I' "To je zato, ker ste poljubovali ! mojo ženo," je še obrazložil atlet
! in se ijirno vrnil k svoji mizi.
j
i: Jaka je že odšel iz krčme, ko se je j- vsa njegova družba zbrala okrog a-; 11 e t a.
i "Nikar tako tragično ne jemljite j to stvar. Jaka rad pretirava. Če j ravno je bil v Makarski, gotove ni i poljubil vaše žene niti katere koli I druge."
j "Vem!" se je zasmejal atlert., "tega.
i niti ni mogel storiti,, ker moja ž.e-
• na ne stanuje v Makarski, no prav-
j zaprav sploh nisem oženjen."
1 "Zakaj pa ste ga potem?"
j "Veste, temu lažnivcu je bilo treba
! že enkrat zamašiti usta. i
j HEINRICH HEINE:
: - Če bi bili Rimljani primorani, uči-j ti se latinščine, ne bi imeli časa za osvajanje sveta.
Nikoli nisem videl osla, ki bi govoril kot ljudje, srečal pa sem
j ljudi, .ki so govorili kot osli,
\ ______
j
J
j ŠOFERSKA:
i Janez vozi z zmerno hitrostjo po ce-j sti. Ob njem sedi Jože. Ta radovedno j opazuje avtomobile, ki jih srečujeta, j Končno le vpraša Janeza: "Zakaj pa 1 Vozijo vsi tako ob robu?" Ta se odre— i že počasi in preudarno: "Vsi pa res jhe moremo voziti po sredini."
: REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
j VODORAVNO: 1. zakovica, 8. stiskal- : jke, 14. primež, I5. nota, I7. trik, [ I18• Ares, 19. Otto, 20. Cer, 23. j sto, 24. zbit, 25. špik, 26. sidro, ! 128. en, 29. Ren, 30, skif, 31» Mimi : 132. DK (Dragotin Kette), 34. AC,
135« ptica, 36. ode, 37. Edi, 38.' ITIO, 39» AŠ (Avgust Šenova), 40,dr j j(doktor), 41. krat, 42. Anglija,
[44* Praga, 49. ost, 51. arena, 52. j [TT, 53. lemež, 54- Btrt, 56. sta, j 57* vi, 58. opolo, 59* Litva, 61, j pesa, 63. varilka, 64, električar, i
IUredništvo je do roka prejelo 40	;
j rešitev, in od tega 18 pravilnih,
[NAGRAJENCI: Kakor je bilo predvide- j [no, je posebna komisija, ki so jo ! sestavljali Bogo Dobnikar in Andrej I j Vidic kot člana uredniškega odbora j •i ter Alma. Sujevič kot. .zastopnica.jre—-.4
■NAVPIČNO* l.zpx_2*--Arabec, 3. Kirin,
4.	omet, 5. ves, 6. Iž, 7^ antigaši- ! sti, 8. sto, 9* ta, 10. at, 11, LRSA I
12.	kite, 13. ekonomist,- 16uL,.0TK,
19.	opica, 20, cime, 21* Edi, 22. RR !
24.	zrakoplov, 25» 3KI, 26. sidrna, j-
27.	oddaja, 30. sto, 3I. moda, 33* kita, 35» Pi> 37. brina, 4I. klet, j 43, GRS (Gorska reševalna služba), i 45* repa, 46. Amor, 47. Geli, 48. ažol, 49* osla, 50. trte, 52. Tisa,	j
55. TVL, 57. več, 60. AB (Anton Eržen), 61. pi, 62. ar.
ševavcev, 7. julija izvedla žreba- 1 nje dobitnikov. Prvo nagrado 2.000	[
din bc dobil tov. JOŽE HARINSKI iz j orodjarne, drugo 1.50Q»-—-tav»-MAJDA ; PRETNAR iz kovaeniea. in tretjo 1*000.- din tov. VIDA VOVK, prakti- \ kantka iz orodjarne. Izžrebanim re- [ ševavoem čestitamo, nagrade bodo pa j prejeli skupaj z rednimi dohodki.
Mi je rekel, če vic poznam naj ga prekinem!
:
2
;
:
Neprijetno naključje!
i KINO RADOVLJICA
>••-••••................*
j Jugoslovanski film "NOBEDEN KOT TI" j 14«	VII.	1962	sobota	ob	20	uri
; 15.	VII,1962	nedelja	ob	18	uri
j Zapadno-nemški film "ZAKON V SENCI"
: 17.	VII.	1962	torek	ob	20	uri
j 18.	VII.	1962	sreda	ob	18	in 20
; Ameriški glasbeni barvni cinemasco-i pe film "SERENADA VELIKE LJUBEZNI" i 19»	VII.	1962	četrtek	ob	20	uri
i 20.	VII.	1962	petek	ob	20	uri
; 22.	VII.	1962	nedelja	ob	16	in 20
: Jugoslovanski film "SREČA PRIDE OB ! DEVETIH"
! 21.	VII.	1962	sobota	ob	20	uri
! 22..VII,	1962	nedelja	ob	18	uri
j 23.	VII.	1962	p one dalj eie. ob	18
j in 20 uri
i Italijanski wìstavisàon film j "TV : X - NINA V RIMU"
! 24.	VII.	1962	torek	ob	20	uri
! 25.	VII.	1962	sreda	ob	18	in 20
j Italijanski film - drama "CIOCARA" j 26.	VII.	1962	četrtek	ob	20	uri
j 27.	VII.	1962	petek	ob	18	uri
I 29.	VII.	1962	nedelja	ob	16	in 20
I Francoski film "GREH MLADOSTI" j 27.	VII.	1962	petek	'ob	20	uri
i 28.	VII,	1962	sobota	ob	20	uri
! 29.	VII.	1962	nedelja	ob	18	uri
j Italijanski film "MLADOLETNICE"
! 31.	VII.	1962	torek	ob	20	uri
! 1. VIII.	1962	sreda	ob	18	in 20
i Francoski film "ERANCOZINJA IN LJU-; BEŽEN"
j Zaradi izredne dolžine filma cene j vstopnicam zvišane za din 30.-! 2.Vili. 1962 četrtek ob 20 uri j 3.VIII. 1962 petek	ob 18 uri
4.	Vili, 1962 sobota ob 20 uri
5.	VIII. 1962 nedelja ob 18 uri
Jugoslovanski zabavni film "MEDALJON S TREMI SRCI»
3.VIII. 1962 petek ob 20.30 uri
5.VIII. 1962 nedelja ob 16 in 2O.3O uri
Angleški film "LIGA GENTLEMANOV"
7.	VIII. 1962 torek ob 20 uri
8.	VIII. 1962 sreda ob 18 in 20 uri.
IZ OBRATOV:
Ker je ponedeljek Mihu ne gre delo od rok. Ker pa se mu ne da misliti, vpraša mojstra za nasvet. Ta je videl, da je delo zahtevno, zaviha rokava in čez nekaj časa je delo opravljeno. Predno odide še reče: "Miha, sam se moraš malo znajd't!" Miha pa potem pri šahi» "Kdo pa se je bolje znašel kot jaz. Delo je opravljeno, ne da bi
V osmem in sedmem nadstropju boš še malo ustavil, petem pa direktno do dna.
VSEBINA
Stran
OB dnevu borca in dnevu vstaje	1
Kako je kt '..tiv proslavil 40. obletnico ustanovitve podjetja	2
Obisk v tovarni orodja Trebinje	3
Dobra proizvodnja v juniju	5
Zbor proizvajavcev je razpravljal o osebnih dohodkih	6
Toplo cinkanje železnih predmetov	9
Zdrava prehrana je vir zdravja	11
Kaj mora vedeti kolesar	13
Nekaj pojmov o investicijah	16
Spori	17
Za razvedrilo	18
Rešitev nagradne križanke	20
Kino	• 21
Izdaja: Tovarna verig Lesce pri Bledu - Uroj a uredniški odbor - Urednik Andrej Vidic - Izhaja Ijh v mesecu
VI. IZVEDBA PREDLOGA
PRILOGA
; V 5* številki smo objavili pravil-
f
i nik o nagrajevanju za tehnične iz-? popolnitve, ki ga danes z oh.ja.va { drugega dela zaključujemo»
j V. UGOTOVITVE PRIHRANKA
j	Člen 22.
j Osnove za izračun predvidenih in j doseženih prihrankov so veljavni ; normativi (materiala, izplena, de-; lovne sile, zastojev kapacitet ! itd.) v tekočem letu, oziroma nor-; mativ, ki sledi zadnjemu osvojone-; mu predlogu.
jOsnova za izračun prihrankov pri j predlogih, ki omogočajo uvedho no-j voga proizvoda, je razlika, ki na-! stane med lastno in prodajno na~
; bavno ceno pri prodaji ali nakupu.
!	Člen 23
; Višina prihranka so ugotovi s : predračunom razlike, ki nastane j pri lastni ceni v dobi 1 leta. Do-! končni obračun prihranka se izra-; čuna po preteku 1 leta oziroma dò-ibi, ki jo odredi komisija, ko je j bil px'edlog uveden v delovni po-i stopek in so se dotakratni norma--jtivi spremenili v skladu s predlo-jgom. Referent za tehnične izpopol-:nitve je dolžan preskrbeti predra-ičun predvidenih stroškov izvedbe ipredloga. Ti stroški bremenijo iz-:kazäni prihranek.
j	Člen 24
:Gospodarsko-računski sektor preve-iri točnost predračuna in obračuna !prihranka.
člen 25.
Naročilnico za izvedbo predloga izda na osnovi pismenega predloga predsednika komisije	—
ja obrata ali oddelka.
Naročilnico oziroma delovni nalog odobriš
1.	Obratovodja, če stroški ne presegajo	10.000.-
2.	Glavni direktor, če stroški ne
presegajo	100.000,-
3.	Upravni odbor, če stroški ne
presegajo	1,000.000*-
4.	Kolikor stroški presegajo ljOOO.OCu»-, se upravni odbor obrne na DS, ki o tem odloča.
člen 26.
Za izvedbo del iz člena 25* odreja CDS iz sklada skupne potrošnje letno kvoto finančnih sredstev.
Člen 27.
V primeru, da posamezni član kolektiva izvaja svojo zamisle, preden jo je predložil komisiji in brez delovnega naloga, nosi odgovornost za vse materialne stroške.
Člen 28.
Pri odrejanju višine premije služi kot osnova tisti del izračunanega prihranka iz člena 22. tega pravilnika, ki ostane podjetju po odbitku vseh družbenih obveznosti.
Pri predlogu, kjer se ne da knji-govodstveno izračunati višino prihranka, odredi osnovo komisija na podlagi izkušenj in koristnosti izvedbe predloga v določenem obdobju.
Kirin	.~-i. -"omije sc dolo-
ča na podlagi naslednje tabela:
Osnova premije i ! v 'Jo od obnova :in dcdatek din				Višina	premije din		
1 !				,3			
30.000	100.000 i	10	+	2» 000	3.OOO	10.000	
101.000	25O0OOO i	8	4-	2.000	10.000	22.000	
251.000	500.000 i	6	+	7.OOO	22.060	37.000	
501.000	1,250.000 ;	5	+	12.000	37*050	74.5OO	
1,251.000	2,500.000 I	4	+	24.OOO	74.O4O	I24.OOO	
2,501.000	5.. 000,000 i	3	+	49.000	I24.O3O	199.000	
5,001.000	10,000.000 ;	2	+ ,	99*000	I99.O2O	299.OOO	
10,001.000	20» 000»000 i	2	+	99*000	299*020	499.000	
20,001.000	50,000,000 j	2	+	99*000	499-020 1,	O99.OOO	
50,001.000	100, 000,: C00 j	2		99*000	1,O99.O2O 2;	O99OOOO	
preko	100,000.000 j	2	+	99,000			
Najmanjša nagrada znaša 2.000.-din za osvojeni predlog»
Člon 30.
Ožja.
Širša
Izven stroke
1
1,2
1,5
Višina pripadajoče premije iz prej navedene tabele se, korigira s korekturnim faktorjem iz 30, člena tega pravilnika.
Korekturni faktor za izračun dokončne višine prem:je dobimo s seštevanjem pripadajočih faktorjev A + B + C -i. I) in deljenjem s 4»
A +___B_ -t- C -h D
KP . r, 4
1.	faktor:a»
Kvalifikacija predlagatelja in položaj s
pomožni delavec	1,2
kvalificirani delavec	1,1
nižji vodilni delavec	1,0
srednjo vodilni delavec	0,9
višji in visoki v.lilni delavec	0,8
2.	FAKTOR B,
3. FAKTOR C,
Dejavnost, ki jo obravnava predlog z ozirom na dejavnost podjetja»
Osnovna dejavnost	1,5
Pomožna dejavnost	1,2
V osnovno dejavnost spadajo tisti predlogi, ki obravnavajo direktno proizvode podjetja.
Vsi ostali se VI	■pi r ™ j« v
pomožno dejavnost. .	' ,
4 c FAKTOR D»
I n i o i a t i •most,
Po lastni iniciativi	1
Po pismenem nalogu z okvir ;; i :	navodili	0,8
Člen 31.
Stroka, ki jo obravnava predlog z ozirom ija zaposlitev predlaga teljas
Premije se izpl 'čajejo za vsak vojen in izveden pr^l-g, tutor i-ma pravico na premijo 3 leta.
Izplačilo se -izvesie-nasaledači "način:
1.	En mesec po uvedbi predloga v delovni postopek 30 fo predvidene premije.
2» Po preteku 1 leta, odkar se delovni postopek razvija po predlogu, se izvede dokončni obračun prihranka in odredi pripadajoča 'premi ja .ter--izplača o-stali pripadajoči letni del premije.
VIJ . -UEOD3äB-Ilüi^lB5l.,
Člen 33.
Po tem pravilniku bodo ocenjevani predlogi, ki bodo prijavljeni po uveljavitvi tega pravilnika.
Predlogi, ki bodo do tega dne v postopku pri komisiji, bodo obdelani in ocenjeni po sedaj veljavnem pravilniku.
Člen 34.
I
P
3.	Po preteku drugega in tretjega leta se izplača letna premija.
Člen 32.
Predlogi, ki jih prizna komisija za koristne, vendar zaradi trenutnih pogojev niso izvedijivi,se nagradijo v odvisnosti od višine predvidenih prihrankov z nagrado do 10.000 din. Komisija predloži te predloge v nagraditev upravnemu odboru.
Vsaka zloraba pooblastili, ki jih ta pravilnik daje posameznim organom in osebam, neupoštevanje in ne-uresničevanje določil tega pravilnika, zaviranje dela in iniciative, ki jih odobrava ta pravilnik, ima za posledico disciplinska-in. materialne odgovornosti.	\
Člen 35.
Ta pravilnik začne veljati, ki ga potrdi CDS,
Predlog se mora ponovno obravnava- i ti po preteku 1 leta.
Ko se tak predlog izvede, se ga na-j gradi po principih tega pravilnika.; Ze izplačane nagrade se vštejejo v ; premijo.
Delavski svet je sprejel ta pravilnik na svojem II. zednem zasedanju dne 14. maja 1962.
Predsednik CDS» Janko Kralj l.r.
DOLOČENIH PREDPISIH"
j "ZA PRETAKANJE KISLINE IN LUŽINE UPORABLJAJ ODGOVARJAJOČE NAPRAVE"
I.....	.
! "PREHODI IN PROMETNE POTI MORAJO BITI VEDNO PROSTE"
I "V SLUČAJU POŽARA TAKOJ IZKLJUČI ELEKTRIČNI TOK"
"ODSTRANJEVANJE ZAŠČITNIH NAPRAV JE SMRTNO NEVARNO"
"NEVARNI PREHODI MORAJO BITI PREDPISANO OGRAJENI"
........f
.....•*!