GDK: 923:95 Obdavčenje zasebnih gozdov The Assessment of Private Forests Iztok WINKLER*, Marijan KOTAR"* Izvleček Winkler, 1., Kotar, M.: Obdavčevanje zasebnih gozdov. Gozdarski vestnik, št. 3/1993. V sloven~ ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 7. Pričakovane spremembe sistema obdavčenja so priložnost, da kot osnovo za obdavčenje go- zdott upoštevamo proizvodno sposobnost rastišč, ki jo korigiramo s sestojno zasnovo na podlagi dejanske navzočnosti nosilcev funkcij v sestoju. Na višino materialnih proizvodnih stroškov, ki so odbitna postavka pri ugotavljanju vrednostnega donosa (katastrskega dohodka) iz gozdov, ne vplivajo bistveno različne proizvodne razmere. Na višino donosa gozda v največji meri vpliva ustrezno ugotovljen natural ni donos gozda. Seda- nje davčne olajšave in oprostitve so v glavnem ustrezne, primerno pa bi jih bilo razširiti še na vlaganja v gozdove. Ključne besede: rastišče, proizvodna sposob- nost, katastrski dohodek, davki, davčne olajšave. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Davek je del dohodka, ki ga država s silo vzame od fizičnih ali pravnih oseb za kritje svojih potreb. Osnovne značilnosti obdav- čenja so: st i. davke določa država, davki niso prostovoljni, davki nimajo neposredne protivredno- Vsak državljan mora prispevati h kritju javnih potreb del svojega dohodka. Kritje javnih potreb je v veliki meri odvisno od višine davčne obremenitve državljanov in gospodarstva. Zato davčnih stopenj ne mo- remo določati Je po potrebah, temveč mo- ramo upoštevati tudi dejanske možnosti * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., **prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO Synopsis Winkler, 1., Kotar, M.: The Assessment of Private Forests. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. The anticipated changes of the assessment system are an opportunity to take the production capacity of natural sites, which is corrected by the stand conception on the basis of actual presence of function bearers in a forest stand, as a basis for the assessment of forests. Difterent production conditions do not have essential in- fluence on the height of production costs which represent a deduction item in the establishing of the value yield (cadastral income) from forest. Adequately established natural forest yield has the greatest influence on the forest yield height. The present tax relief and exemptions from taxes are generally adequate and it would also be appropriate to stretch them on the investments into forests. Key words: natural site, production capacity, cadastral income, taxes, tax relief. državljanov in podjetij. Davki so hkrati po- memben instrument ekonomske politike, s katerim reguliramo in usmerjamo razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti. Pri izvajanju davčne politike se je treba držati dveh temeljnih načel: - davčna politika mora biti pravična - vsak mora prispevati ustrezni del ustvarje- nega dohodka, - biti mora dovolj pazljiva do davkopla- čevavcev, to je, ne sme jih pretirano obre- menjevati. V gozdarstvu ima davčna politika še poseben pomen. Gozdovi, tudi zasebni, imajo poleg gospodarskih tudi socialno in ekološko vlogo. Zato davčna politika ne more sprejeti vsakega gozda izključno za ekonomski in s tem za davčni objekt. V tem pogledu je koristna diferenciacija po tem, koliko gozd služi neekonomskim, torej splo- šnim interesom. Zasebni gozdovi so v veliki meri last kmetov. Zato z davčno politiko v gozdarstvu neposredno vplivamo tudi na Gozd V 51, 1993 133 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov položaj na vasi. Zlasti je to pomembno v hribovitih predelih, kjer je dohodek iz gozda pomembnejši od dohodkov iz kmetijskih dejavnosti. Osnova za davek od dohodka iz kmetij- stva (in gozdarstva) je zdaj katarstrski do- hodek kmetijskih zemljišč in gozdov (KD). Katastrski dohodek iz gozdov je bruto dohodek iz gozdov, zmanjšan za mate- rialne stroške in amortizacijo. Bruto doho- dek se ugotavlja po povprečnem vrednost- nem prirastku lesne mase na 1 ha, ločeno za iglavce in listavce, ki so uvrščeni v isti katastrski okraj. Katastrski dohodek vse- buje torej bruto osebni dohodek in morebitni dobiček. Zavezanec za davek od dohodka iz kme- tijstva je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zem- ljišča vpisan v katastrskem operatu po sta- nju na dan 1. decembra pred letom, za katero se odmerja davek. če uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča. če sestavlja več lastnikov, imetnikov pra- vice uporabe ali uživalcev zemljišča eno gospodinjstvo, je zavezanec eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospo- dinjstva. Davek od katastrskega dohodka se pla- čuje, če je KD kmetije ( torej KD kmetijske zemlje in gozdov) večji od 50% povpreč­ nega letnega bruto osebnega dohodka za- poslenih v Sloveniji v preteklem letu, in sicer po stopnji 8 %. 2. KRATEK PREGLED RAZVOJA SISTEMA OBDAVČENJA GOZDOV V SLOVENIJI 2. A SHORT REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF FOREST ASSESSMENT SYSTEM IN SLOVENIA V prvem povojnem obdobju, do leta 1954, so pri nas obdavčevali kmečka go- spodarstva po dejanskem dohodku, za- sebne gozdne posestnike pa po dejanskem poseku. Dohodek iz gozda so prišteli dru- 134 GozdV 51, 1993 gim dohodkom in skupne dohodke obdavči­ li. Konec leta 1951 je bilo določeno, da se dohodek od zemljišč ugotovi po površini, njegovi kakovosti in vrsti kulture na podlagi katastra (katastrski dohodek). Katastrski dohodek od zasebnih gozdov je bil enak vrednosti prirastka lesa na panju gozda določene bonitete, vrednosti stelje in more- bitne gozdne paše. Osnovo za izračun so dajale kar cene lesa na pan ju, ki so bile osnova za odvod v sklad za obnovo go- zdov. Leta 1964 se je sistem obdavčenja gozdov spet spremenil tako, da gozdov niso več obdavčevali po katastrskem do- hodku ampak od osnove, ki jo je določala vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katero se je davek odmerjal. Pri tem so gozdnogospodarske organizacije morale vsako leto predložiti davčnim organom se- zname vseh zavezancev, ki jim je bil odo- bren posek, po količini, vrstah lesa in vred- nostnih razredih. Davčni predmet je bil torej dejanski doho- dek, kar je bilo odraz stremljenj, da bi čimbolj uresničili načelo davčne pravičnosti in finančno davčno načelo. Ta stremljenja je podprl tudi sistem progresivnih davčnih stopenj. Prehod na obdavčevanje po katastru je pomenil pozitiven premik pri obdavčenju kmetijske proizvodnje, saj je močno spod- budil boljše obdelovanje zemlje. Manj pri- meren pa je bil za obdavčenje gozdov, ker lastnik gozda lahko poveča donose iz go- zda le v daljšem časovnem obdobju. Za prehod na obdavčenje po katastru tudi nista bila izpolnjena dva temeljna po- goja - urejeni kataster in normalno stanje gozdov. Zato je ponovni prehod na obdav- čenje gozdov po dejanskem dohodku po- menil v takratnih razmerah edino ustrezno rešitev, ker je zagotavljala spoštovanje te- meljnih načel davčne politike in specifično­ sti gozdarstva. Z izdelavo gozdnogospodarskih načrtov in ureditvijo katastra pa spet dobivamo bolj zanesljive podatke o proizvodnem poten- cialu zasebnih gozdov in ustvarjamo pogoje za vrnitev na obdavčenje možnega do- hodka iz gozda. Tako obdavčenje ne bo Iztok WINKLER, Merijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov več samo !iskalni ukrep, ampak tudi po- memben instrument gospodarske politike. Lastniki gozdov doslej niso bili dovolj eko- nomsko spodbujani za sečnjo in za vlaga- nja v svojih gozdovih, obdavčenje poten- cialnega dohodka pa jih bo k temu ne- dvomno sililo. 3. UGOTAVLJANJE KATASTRSKEGA DOHODKA OD GOZDOV 3. THE ESTABLISHING OF CADASTRAL INCOME FROM FORESTS Osrednji problem pri obdavčenju zaseb- nih gozdov je višina katastrskega dohodka. Od določitve katastrskega dohodka je pote- klo že veliko let, medtem so se pogoji gospodarjenja spremenili, zlasti se je pove- čala odprtost gozdov z gozdnimi cestami, cene gozdnih lesnih sortimentov pa se oblikujejo Ico kamionska cesta. Katastrski dohodek je močno podvrednoten. Tudi vsa- koletna revalorizacija katastrskega do- hodka s povprečnimi količniki za katastrski dohodek iz gozdov ni ustrezna, zaradi spre- menjenih proizvodnih razmer pa tudi raz- merja med katastrskim dohodkom posame- znih katastrskih razredov niso več ustrezna. V prihodnjih letih bomo postopoma obli- kovali nov sistem vrednotenja zemljišč in gozdov. To je priložnost, da predlagamo bolj objektivne metode ugotavljanja natural- nega in vrednostnega donosa gozdov kot osnove za obdavčenje gozdov. V okviru večletne raziskovalne naloge o vrednotenju kmetijskih zemljišč in zemljišč gozdov, ki jo izvajamo v okviru Družbe za razvoj podeže- lja na Biotehniški fakulteti in pri njej sodelu- jemo tudi gozdarji, smo že končali prva raziskovanja. Hkrati pa moramo predlagati tudi take ukrepe tekoče davčne politike, ki bodo v največji meri upoštevali posebnosti gozdov in gozdarstva. 3.1. Ugotavljanje donosa gozda 3.1. Establishing of Forest Yield Pri določanju davčne osnove sta dva temeljna problema: kaj opredeliti kot natu- ralni donos gozda in katera je ustrezna teritorialna enota za ugotavljanje donosov. Pri prvem je več možnosti: dejanski ali možni prirastek ali etat. Dejansko je donos gozda izražen v količinskem in vrednost- nem prirastku in je ta najustreznejši kazalec donosa ne glede na to, kaj lastnik z njim stori, ga poseka ali pa nameni za krepitev svojega premoženja (glavnice). Večja paje dilema, ali je to dejanski prirastek ali pa potencialni, tj. tisti, ki ga omogoča donosna sposobnost rastišča. Proizvodno sposobnost današnjih go- zdov predstavlja tekoči volumenski prira- stek, ki pa je vedno ugotovljen na nivoju Tabela 1: Struktura površine zasebnih gozdov po katastrskih razredih in višina katastrskega dohodka Table 1: The Struciure of Private Forest Area by Cadastral Classes and the Cadastrallncome Height Katastrski razred Cadastral class 11 111 IV v VI Vil Vlil Skupaj/Total Povprečje/Average Realni katastrski dohodek (jan. 1993) Real Cadastrallncome (Jan. 1993) Površina zas. gozdov Private Forest Area ha % 11.184 2,9 54.607 9,4 171.422 29,6 187.411 32,4 101.719 17,5 41.686 7,2 9.893 1,7 1.802 0,3 578.724 Katastrski dohodek Cadastrallncome S IT/ha 10.539 8.647 6.259 4.102 2.713 1.742 1.119 918 4.826 15.524 GozdV51,1993 135 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov gospodarskega razreda. Ta prirastek je močno odvisen od današnjega stanja raz- vojnih laz v obravnavanem gospodarskem razredu, današnje višine lesne zaloge se- slojev itd. Zaradi spreminjanja razmerij raz- vojnih laz, višine lesne zaloge in starosti sestojev se spreminja tudi višina tekočega prirastka. Trajnejši kazalnik je proizvodna sposobnost rastišča. Ta kazalnik je odvisen od rastišča ter drevesne sestave sestaja, ki porašča obravnavano rastišče. V Slove- niji imamo uveljavljeno načelo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, zato je tudi ciljno razmerje drevesnih vrst takšno, da tudi dolgoročno ne slabša rastišča. Zato lahko upoštevamo pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti rastišča tisto sestavo, ki je podana kot ciljna zmes v posameznih go- spodarskih razredih. Sestava sestojev na posameznih parcelah sicer lahko znatno odstopa od tega ciljnega razmerja, vendar se mu bo v prihodnosti vse bolj približevala. Proizvodna zmogljivost rastišč je maksi- malna količina lesa, ki jo trajno dosegamo na danem rastišču z rastišču primernO dre- vesno zgradbo sestoja. Proizvodna ·spo- sobnost rastišča se praktično ne spreminja, raze~ v primerih, ko so izvršene večje melioracije ali pa v primeru stalne polucije škodljivih snovi, ki spreminjajo rodovitnost tal. Pri vrednotenju gozdnih rastišč združu- jemo podobna rastišča v rastiščne enote. Združevanje izvedemo na podlagi podob- nosti vegetacije oziroma fitocenoz, ki jih združujemo v sintaksonomske enote. Raz- iskave (primerj. KOTAR 1987, 1989) so pokazale, da je opredelitev rastiščne enote s sintaksonomsko enoto umestna. V vsa- kem oddelku ugotovimo vegetacijsko enoto oziroma vegetacijske enote in njihov delež. Te podatke vsebujejo gozdnogospodarski načrti. Za ugotavljanje proizvodne sposob- nosti rastišča vzamemo tisto drevesne se- stavo, ki je podana kot ciljna zmes v posa- meznih gozdnogospodarskih razredih. Omenili smo že, da lahko sestava sestojev na posameznih parcelah sicer znatno od- stopa od tega ciljnega razmerja, vendar se mu bo v prihodnosti vse bolj približevala. Pri določanju proizvodne sposobnosti 136 GozdV 51,1993 rastišč upoštevamo na obravnavanem ras- tišču samo tiste drevesne vrste, ki so zasto- pane v zadostnem deležu (najmanj 1 O%}. Ker imamo za vsak oddelek znano rasti- ščno enoto oziroma enote in njihove deleže ter ciljno drevesno sestavo, lahko ugoto- vimo proizvodno sposobnost rastišča za vsako drevesno vrsto, ki je zastopana na tem rastišču. Za vsako drevesno vrsto ugotovimo ras- tiščni indeks (site indeks Sl100). Rastiščni indeks predstavlja zgornjo višino sestoja (po Pardeyu) pri starosti 1 OO let. Na osnovi rastiščnega indeksa pa ugotovimo proiz- vodno sposobnost rastišča po donosnih tablicah. Proizvodna sposobnost rastišča je enaka povprečnemu volumenskemu pri- rastku v času njegove kulminacije in je izražena v m3/ha/leto. Dosedanje raziskave so pokazale, da so v slovenskih gozdovih za določanje proizvodne sposobnosti ras- tišča na podlagi rastiščnega indeksa najpri- mernejše modilicirane slovaške donosne tablice (HALAJ 1987). Zaradi specifičnega načina obnove gozdov v Sloveniji, to je pod zastorom starega sestoja, je nujno, da ras- tiščni indeks ugotavljamo le v sestojih, ki so starejši kot 1 OO let. Pri tej starosti je napaka zaradi učinka zastrtosti v mladosti že neznatna, ker se je višinska rast že zaključila in se zgornja višina sestoja pribli- žuje maksimalni vrednosti. Rastiščni indeks ugotovimo z vzorčnimi ploskvami (30 x 30 ali 20 x 20m}, ki jih položimo v čim bolj enomernih in enodobnih sestojih. Potrebno število ploskev znaša 5-8, odvisno od homogenosti rastišča. Glede na sestavo drevesnih vrst in njihove proizvodne sposobnosti določimo bruto le- sni donos v m3/ha/leto za posamezno ras- tiščno enoto oziroma oddelek. Pri oddelku upoštevamo pri tem še dejan- ske deleže zastopanih rastiščnih enot, če jih je v oddelku več. V vsakem gospodar- skem razredu določimo tudi sestavo do- nosa v m3 po sortimentih. Ta podatek ocenimo s ciljnimi sortimenti, ki so podani v gozdnogojitvenih ciljih za posamezni go- spodarski razred. Za potrebe določitve vrednostnega do- nosa zadostuje, če vse sortimente raz- il Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov SHEMATICNI PRIKAZ VREDNOTENJA GOZDNIH RASTIŠČ A Schematic Presentation of the Evaluation of Natural Sites RASTišCE NATURAL SITE 1 GOZDNOGOSPODARSKI CILJI! Vegetacijske enota FOREST MANAGING AIMS Vegetation Unit 1 GOSPODARSKI RAZRED 1 MANAGING CLASS 1 1 Ciljne drevesne vrste,, Prospective Tree Species 1 J Rastiščni indeks l Natural Site's Index 1 1 Korektiv 1 Corrective 1 SESTOJNA ZASNOVA J ST AND CONCEPTION l_ Korektiv 1 1 Corrective 1 PROIZVODNE RAZMERE, 1 PRODUCTION CONDITIONS vrstimo v štiri sortimente oziroma kakovost- ne razrede, in sicer: A- razred predstavlja hlodovina za furnir in luščenje, B - razred predstavljajo žagovci l. kvali- tete, C- razred predstavljajo žagovci Il. in Ili. kvalitete in drugi tehnični les, D - razred predstavlja les za kemično predelavo in drva. Naturalni donos nato ovrednotimo glede na pričakovano sestavo gozdnih lesnih sor- timentov in njihove tržne cene. Naturalni donos m3/ha proizvodna sposobnost za gospodarski razred za oddelek/odsek Natural Yield m3/ha Production Capacity for the managing class for the division/sector DENARNI DONOS SIT/ha MONEY YIELD SIT/ha IZRACUN DONOSA ZA PARCELO A YIELD CALCULATION FOR A PLOT Donosna sposobnost rastišča pa je ven- darle neko idealno stanje, ki ga v gozdovih ni mogoče doseči v kratkem času niti z ustreznimi vlaganji. Zato bi bilo za lastnike gozdov neustrezno samo na tej podlagi izračunavati donose. Prav tako je neustre- zen dejanski prirastek, saj je med drugim tudi odraz dosedanjega gospodarjenja in ravnanja lastnika. Zato je treba poiskati vmesno rešitev. Proizvodno sposobnost rastišča korigiramo s sestojno zasnovo na podlagi dejanske navzočnosti nosilcev fun- kcij v sestoju. GozdV 51, 1993 137 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov 3.2. Vpliv sestoj ne zasnove na dejanski donos 3.2. The Influence of Forest Stand Conception on Real Yield Kot korektiv, ki ga predstavljajo sestojni dejavniki, predlagamo sestoj no zasnovo, ki jo ocenjujemo po večstopenjski lestvici na podlagi navzočnosti nosilcev funkcij (iz- brancev glede na kakovostno proizvodnjo): dalja ne vpliva na višino vrednostnega do- nosa. Stroški sečnje so v veliki meri odvisni od vrste in debeline drevja ter naravnih pro- izvodnih razmer. Zato so v absolutnem znesku zelo variabilni. Podobno velja za stroške spravila. Stroški manipulacije ob kamionski cesti so za enoto proizvoda ena- ki, prav tako lahko pri izračunu upoštevamo Tabela 2: Korektivi proizvodne sposobnosti rastišča Table 2: Correctives of the Production Capacity of a Natural Site Prisotnost nosilcev funkcij Korekcijski faktor Correction Factor The Presence of Function Bearers % l. 11. 111. IV. v. Modelne vrednosti donosov na podlagi proizvodne zmogljivosti gozdnih rastišč ko- rigiramo s faktorji, ki predstavljajo sestojne zasnove (dejansko navzočnost nosilcev funkcij). Sestoj na zasnova je kazalec, ki ga bomo tudi v prihodnje ugotavljali v najnižjih prostorskih enotah (oddelek, odsek), in je zato zanesljivejši kot višina lesne zaloge. V starejših sestojih sta tudi višina lesne zaloge in sestojna zasnova največkrat te- sno povezani. V izjemnih primerih pa lahko uporabimo za korektiv tudi višino lesne zaloge, npr. če je celoten oddelek v razvojni fazi mladovja. 3.3. Vpliv posameznih proizvodnih stroškov na vrednostni donos 3.3. The Influence of lndividual Production Expenses on the Value Yield Na donos gozda vplivajo proizvodni stro- ški: sečnje in izdelave, spravila, manipulacije na kamionski cesti, - gradnje in vzdrževanja gozdnih vlak, - gojenja in varstva gozdov. Pri izračunavanju donosa ne upoštevamo stroškov gradnje in vzdrževanja gozdnih cest, ker temelji donos na ceni gozdnih sortimentov na gozdni cesti. Prevozna raz- 138 Gozd V 51, 1993 80 100 60-80 40-60 20-40 G-20 1,0 0,8 0,6 0,4 na enoto površine enake stroške gradnje in vzdrževanja vlak. Stroški gojenja in varstva gozdov lahko na konkretni površini in v posameznih raz- vojnih fazah gozda zelo variirajo. Zato bomo pri izračunu donosa upoštevali pov- prečne stroške gojenja in varstva gozdov. Odstopanja od tega povprečja pa bi morali upoštevati predvsem kot davčno olajšavo. Ker pa pri izračunu katastrskega do- hodka od bruto donosa odštejemo le mate- rialne stroške in amortizacijo, je vpliv varia- bilnosti proizvodnih stroškov močno zmanj- šan in je praktično zanemarljiv. Na višino katastrskega dohodka v največji meri vpliva prav ustrezno ugotovljen naturalni donos gozda. Podobno je glede temeljne teritorialne enote, za katero ugotavljamo proizvodne stroške in donos. Možnosti je več: parcela, odsek oziroma oddelek, gozdnogospodar- ska enota ali gospodarski razred. Idealno bi bilo ugotavljati donos za vsako parcelo, vendar zanjo nimamo ustreznih informacij pa tudi računanje bi bilo zelo zamudno. Najnižja enota, za katero obstajajo gozdar- ske informacije, je oddelek oziroma odsek. Vendar pa je oddelek v proizvodnem smislu vendarle heterogena enota in prihaja v proizvodnih stroških med posameznimi par- Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov celami (lastniki) do razlik, ki so posledica različnega individualnega stanja gozdov in proizvodnih razmer, zlasti odprtosti gozda in s tem povezanih spravilnih možnosti. Poskusni izračuni so pokazali, da so celotni proizvodni stroški sečnja med parce- lami v oddelku toliko različni, da ima pov- prečen strošek sečnja za celoten oddelek glede na stroške na posamezni parceli koeficient variacija KV = 18% za iglavce in 16% za listavce. Še bistveno večje pa so razlike pri stroških spravila (KV = 56 oziroma 27%). Če pa upoštevamo samo materialne stro- ške in amortizacijo, se pomen koeficienta variacija stroškov pri sečnji bistveno zmanj- ša, saj je delež materialnih stroškov v celotnih stroških sečnja le okoli 1 O%, še vedno pa je pomen koeficienta variacija velik pri stroških spravila, v katerih je delež materialnih stroškov v skupnih stroških okoli 40 %. Oddelek torej z vidika proizvod- nih stroškov ni homogena enota. Ker pa odpade največ materialnih stroškov na ma- terialne stroške spravila, je treba upoštevati predvsem ta vpliv. Obstaja možnost, da bi povprečne spravilne stroške za konkretno teritorialno enoto korigirali glede na dejan- sko odprtost gozda. Vendar pa tudi korigi- rani materialni stroški sečnja in spravila ne bodo bistveno vplivali na končni izračun vrednostnega donosa gozda. Njihov delež v bruto danasu je namreč relativno majhen. 3.4. Primer izračuna povprečnega katastrskega dohodka iz zasebnih gozdov 3.4. An Example of the Calculation of the Average Cadastral lncome from Private Forests Predpostavke: - cene iz decembra 1992, - povprečna prodajna cena gozdnih sor- timentov 4.785 SIT/m3, - povprečni neto naturalni donos 4m3, - materialni stroški motorke 115,45 SIT/ delovno uro, - materialni stroški spravila 776,15 SIT/ delovno uro, - normativi za sečnjo 58 minut za m3 , za spravilo 29 min/m3, - manipulacija na kamionski cesti 10 min/m3, - normirani obseg vlak 100 miha, amor- tizacijska doba 20 let, cena gradnje 250.000 SIT/km, delež materialnih stroškov 80%, - obseg gojitvenih in varstvenih del 0,2 dnine/ha na leto. Katastrski dohodek predstavlja kar 81 % vrednosti bruto donosa. Materialni stroški torej na njegovo višino malo vplivajo. Če odštejemo še materialne stroške, ki niso variabilni (manipulacija, vlake, gojenje go- zdov), je dejanski vpliv variabilnih material- nih stroškov, ki so posledica različnih na- ravnih proizvodnih razmer, na višino do- nosa še manjši. Tabela 3: Izračun povprečnega denarnega donosa iz zasebnih gozdov Table 3: A Calculation of the Average Money Yield from Private Forests SIT /ha % % Bruto donos 19.140 100 Gross Yield Materialni stroški in amortizacija 3.616 100 19 Prime Costs and Amortization - sečnja 432 12 cutting - spravilo 1.500 41 skidding - manipulacija na kamionski cesti 516 14 manipulation ona truck road - vzdrževanje in gradnja vlak 1.004 28 maintenance and construction of skid trails - gojenje in varstvo gozdov 164 5 silviculture and forest protection Katastrski dohodek 15.524 81 Cadastral/ncome GozdV 51, 1993 139 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov 4. DAVČNE OLAJilAVE IN OPROSTITVE 4. INCOME TAX RELIEFS AND EXEMPTION FROM TAXES Po veljavnih predpisih (Zakon o dohod- nini 1990) je osnova za davek iz kmetijstva katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotav- ljanju katastrskega dohodka. Katastrski dohodek se med drugim lahko zniža zavezancu, ki vlaga lastna sredstva v nabavo kmetijske mehanizacije, in sicer v višini 25% vloženih sredstev za dobo dveh let. Davka iz kmetijstva so trajno oproščeni dohodki od: - varovalnih gozdov, - zemljišča v obmejnem pasu in zem- ljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takih zemljišč onemogo- čeno ali omejeno. Posebna olajšava se prizna, če je bil donos na posamezni parceli manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škod- ljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti. Dosedanje olajšave so v glavnem ustre- zne. Predlagamo pa še, da se: - pri razlogih za znižanje katastrskega dohodka zaradi vlaganj lastnih sredstev (24. člena zakona) izrecno navede poleg kmetijske tudi nabava gozdne mehaniza- cije, - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek vlaganj v gozdove (gojenje in var- stvo gozdov, vzdrževanje gozdnih cest, gradnje gozdnih cest, po odbitku ev. držav- nih spodbud za ta vlaganja), - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek tujih storitev, ki so bile opravljene v gozdovih zavezanca, - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek vlaganj lastnih sredstev v toplotno izolacijo stanovanjskih objektov zavezanca, - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek vlaganj v osnovanje gozdov na opuščenih kmetijskih zemljiščih, če je to v skladu z prostorskim planom. Vlaganja v nabavo kmetijske mehaniza- cije so že razlog za znižanje katastrskega dohodka. lmplicitno bi lahko razumeli, da 140 Gozd V 51, 1993 se to nanaša tudi na nabavo gozdarske mehanizacije, vendar bi bilo bolje, če bi to nedvoumno zapisali. Z vlaganji v gojenje in varstvo gozdov ter v vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest last- nik gozda zasleduje na eni strani svoj lastni (gospodarski) interes, na drugi pa hkrati uresničuje javni interes za ohranitev in razvoj gozdov ter njihove socialne in ekolo- ške funkcije. Zato je primerno, da za ta vlaganja omogočimo znižanje katastrskega dohodka, saj koristi iz teh vlaganj poleg lastnika uživa tudi širša skupnost. Del gozdnogospodarskih del v zasebnih gozdovih ne opravi lastnik sam ampak drugi izvajalci, ki od teh storitev plačujejo davke. Tako prihaja do dvakratnega obdav- čenja. Zato je prav, da tuje storitve odšte- jemo od katastrskega dohodka, seveda na podlagi ustreznih dokazil (račun, usposob- ljeni izvajalec v skladu z zakonom o gozdo- vih). Vlaganja v toplotno izolacijo stanovanj- skih objektov so sicer olajšava pri dohodni- ni, vendar bi bilo ustrezneje, da za ta vlaganja lahko lastnik gozda uveljavlja zni- žanje katastrskega dohodka. Vlaganja v toplotno izolacijo stanovanjskih objektov namreč niso samo v interesu lastnika sa- mega, ampak v veliki meri tudi narodnogo- spodarski interes. Zaradi takih vlaganj se zmanjšajo neposredne potrebe lastnika go- zda po lesu za domačo porabo (zlasti po drveh) in povečuje tržna ponudba lesa. Država zaradi te olajšave ne bo prizadeta, saj bo na drugi strani dobila več sredstev z davkom od prometa z gozdnimi sortimenti. Lastniki gozdov v nekaterih primerih opuščena kmetijska zemljišča pogozdujejo. Če je to v skladu s občinskim prostorskim planom, je ustrezno, da za ta vlaganja znižamo katastrski dohodek. 5. SKLEP 5. CONCLUSION Najustreznejši naturalni kazalnik donosa gozdov je proizvodna sposobnost rastišča, ki je odvisna od rastišča in drevesne se- stave sestaja. Gozdna rastišča združuje mo na podlagi vegetacije v sintaksonomske Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov enote. Za vsako drevesno vrsto ugotovimo rastiščni indeks, ki pomeni zgornjo višino sestaja pri starosti 1 OO let. Na podlagi rastiščnega indeksa pa ugotovimo pro- izvodno sposobnost po donosnih tablicah. Upoštevajoč sestavo drevesnih vrst in nji- hovo proizvodno sposobnost določimo bruto donos v m3/ha na leto za posamezno rastiščno enoto oziroma oddelek. Bruto do- nos pa nato ovrednotimo glede na pričako­ vano strukturo gozdnih lesnih sortimentov in njihove tržne cene. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da je smiselno kot korektiv pri ugotavljanju naturalnega donosa upoštevati tudi se- stojno zasnovo, ki jo ocenjujemo po večsto­ penjski lestvici na podlagi navzočnosti no- silcev funkcij. Različni proizvodni stroški, ki so posle- dica različnih naravnih proizvodnih razmer, ne vplivajo odločilno na višino vrednost- nega donosa. Ker je delež materialnih proi- zvodnih stroškov v bruto danasu gozda relativno skromen, bomo različne pro- izvodne stroške kot diferenčni znak upošte- vali le izjemoma, v ekstremnih razmerah. Na višino vrednostnega donosa gozda v največji meri vplivata ustrezno ugotovljeni naturalni donos gozda in zanesljivo predvi- devanje njegove sortimentne sestave. Tekoča davčna politika že zdaj upošteva nekatere posebnosti gozdov in gozdarstva in priznava zavezancem trajne davčne oprostitve (za varovalne gozdove, gozdna zemljišča pod daljnovodi) in olajšave (zmanjšani donosi zaradi naravnih nesreč). Da bi še bolj poudarili javni interes za vse gozdove in njihove ekološke in socialne funkcije, bi bilo smotrno davčne olajšave razširiti tudi na vlaganja v gojenje in varstvo gozdov, vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest ter tuje storitve v gozdovih. POVZETEK V gozdarstvu ima davčna politika poseben pomen. Gozdovi, tudi zasebni, imajo poleg gospo~ darske tudi socialno in ekološko vlogo. Zato davčna politika ne sme sprejemati vsakega gozda kot izključno ekonomski in torej davčni objekt. V tem pogledu je koristna diferenciacija po tem, koliko gozd služi tudi splošnim interesom. Zasebni gozdovi so v veliki meri v kmečkih rokah. Zato tudi z davčno politiko neposredno vplivamo na položaj na vasi. Zlasti je to pomembno v hribovitih predelih, kjer je dohodek iz gozda pomembnejši od dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Osnova za davek iz gozdov je zdaj katastrski dohodek iz gozdov, ki je bil izračunan tako, da so od vrednosti letnega prirastka odšteli mate- rialne stroške in amortizacijo pri delih v gozdovih. Katastrski dohodek je bil ugotovljen že pred mnogimi leti in se revalorizira vsako leto s splo~ šnim količnikom, ki je enak za vse zemljiške kulture. Medtem pa so se pogoji gospodarjenja močno spremenili, zlasti se je povečala odprtost gozdov z gozdnimi cestami, cene gozdnih lesnih sortimentov pa se oblikujejo fco kamionska cesta. Tako je sedanji katastrski dohodek iz gozdov približno trikrat nižji od realnega. V prihodnjih letih bomo v Sloveniji oblikovali nov sistem vrednotenja gozdov. Zato predlaga- mo, da kot osnovo za obdavčenje v prihodnje jemljemo možni dohodek iz gozda, ki ga izraža proizvodna sposobnost rastišča. Ta je odvisna od rastišča in drevesne sestave sestaja. Gozdna rastišča združujemo na podlagi vegetacije v sin- taksonomske enote. Za vsako drevesne vrsto ugotovimo rastiščni indeks, ki pomeni zgornjo višino sestaja pri starosti 1 OO let. Na podlagi rastiščnega indeksa pa ugotovimo proizvodno sposobnost po prirejenih slovaških donosnih tabli- cah. Upoštevajoč sestavo drevesnih vrst in nji~ hovo proizvodno sposobnost določimo bruto do- nos v m3/ha na leto za posamezno rastiščno enoto oziroma oddelek. Bruto donos pa nato ovrednotimo glede na pričakovano strukturo gozdnih lesnih sortimentov in njihove tržne cene. Različni proizvodni stroški, ki so posledica raz- ličnih naravnih proizvodnih razmer, ne vplivajo odločilno na višino vrednostnega donosa. Ker je delež materialnih proizvodnih stroškov v bruto vrednostnem danasu gozda relativno majhen, bomo različne proizvodne stroške kot diferenčni znak upoštevali le izjemoma, v ekstremnih razme- rah. Na višino vrednostnega donosa v največji meri vplivata ustrezno ugotovljen naturalni donos gozda in zanesljivo predvidevanje njegove sorti- mentne sestave. Po dosedanjih predpisih so oproščeni davka iz gozdov dohodki od varovalnih gozdov, zemljišča pod daljnovodi, ali če je donos na posamezni parceli manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni ali škodljivcev. Te olajšave oziroma opro- stitve so ustrezne, predlagamo pa, da se razširijo še na lastna vlaganja v gojenje gozdov, v vzdrže~ vanje gozdnih cest in v gradnjo gozdnih cest, za tuje storitve v gozdovih in za vlaganja v toplotno izolacijo stanovanjskih objektov lastnikov gozdov. SUMMARY Taxation policy is of special importance in forestry. Forests, including private ones, pertorm GozdV51,1993 141 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov besides their ecOnomic also social and ecologic functions. Consequently, each forest should not be considered as exclusively economic and thus an assessment object by assessment policy. With regard to this fact the differentiation according to the significance of a forest as to general interests is recommendable. Private forests are generally owned by farmers. Therefore taxation policy as well has a direct influence on the situation of the Slovene village. This especially holds true of mountainous regions where the income from forests is more important than that from agricultuM ral activities. At present forest tax basis is represented by cadastral forest income which has been establisM hed by the subtracting of prime costs and amorM tization in forest work from the annual increment value. The cadastral income was established long ago and has been revalorized annually by a general quotient which is the same for all cultures. Meanwhile the conditions of managing have changed a lot. First of all, the degree of forest accessibllity through forest roads increased a great deal and the prices of forest assortments are formed in a truck road. Consequently, the present cadastral forest income is approximately three times lower than the real is. A new system of forest evaluation is going to be formed in Slovenia in the future years. Our suggestion is that the potential forest income, which is expressed by the production capacity of a natural site, be taken as the basis for assessM ment in the future. The production capacity of a natural sistem depends on the natural site and the tree structure of a forest stand. Forest natural sites are combined into syntaxonomic units on the basis of vegetation criterion. Site index, which means the stand's upper height at the age of ·,oo years, is established for each tree species. On the basis of the site index, production capacity is established according to adapted Slovakian yield tables. Considering the tree species' structure and their production capacity gross yield in m3/ha per year for an individual site unit or section is established. Gross yield is then evaluated as to the expected structure of forest timber assort- ments and their market price. Various prime costs which are the conse- quence of different natural production conditions 142 GozdV 51, 1993 do not have crucial influence on the value yield. Due to the fact that the share of material prime costs within the gross forest value yield is relatiM vely small, various production costs will be consi- dered as a difference index only exceptionally, in extreme situations. Appropriately established naM tural forest yield and reliable forecasting of its assortment structure have the greatest influence on the height of the value yield. According to the present regulations, the inM come from forest is exempt from taxes when there is a question of protection forests, the areas under electric mains, when the income in an indlvidual plot is lower due to natural catastroM phes, plant diseases or pest. These reliefs or exemption from taxes are well chosen and should also be expanded to the investments in silvicultuM re, the maintenance and construction of forest roads, professional services in forests and the investments into insulation of forest owners' houses. VIRI 1. H~laj, J., 1987. Rastove tabulky hlavnych drevin CSSR. - Bratislava, Priroda, 361 s. 2. Kotar, M., 1987. PrOfung der VerwendbarM keit der Ertragstafeln in den Buchen- und Fichten- best8nden in Slowenien. - Production possibiliM ties of forest. Conference proceedings. Zvolen, s. 117-123. 3. Kotar, M., 1989. Določevanje lesne proM izvodne sposobnosti gozdnih rastišč. - GozdV 47, 5, s. 208-217. 4. * 1993. Lestvice katastrskega dohodka za leto 1993. - Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 16 s. 5. Rovan, J., 1966. Obdavčitev kmečkih gaM spodarstev po katastru v SR Sloveniji.- Ljubljana, Ekonomski inštitut Pravne fakultete, 230 s. 6. Winkler, 1., 1974. Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot ekonomska baza lastnikov gozdov in kot objekt gospodarske politike. - Zagreb, Šumarski fakultet, 331 s. 7. Zakon o dohodnini.- Ur. l. RS, št. 48-2300/ 90.