Letnik XXVI.
PoStnina v gotovini platana.
Številka 4.
Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne številke 6 kron, za inozemstvo 8 kron. V „Zvezi“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis,Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE —  v Ljubljani.-----------
GASILEC
Gene enkratnim oglasom :
Cela stran 1200 kron., '/2 st rani 600 kron.,' /4 strani 800 kron., '/8strani 150kron >/!2 strani 100 kron.,
'/24 strani 50 kron.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 9. decembra 1922.
Predsedstvene vesti.
1.
Popust carine na gasilske predmete.
V »Uradnem Listu« z dne 17. oktobra 1922, št. 108, in v »Službenih Novinah« z dne 9. oktobra 1922, št. 224, je razglašen nov zakon, s katerim se gasilna društva •oproščajo plačila carine in ostalih taks pri uvozu potrebnih predmetov. Ta zakon izpreminja odločbo gospo-darsko-finančnega komiteta ministrov z dne 13. maja 1921., C. br. 25.873, seznamka uredb ministrstva za finance št. 45, »Službene Novine«. št. 195/21., in se glasi:
ZAKON,
s katerim se gasilna društva oproščajo plačila carine in ostalih taks pri uvozu potrebnih predmetov.
Člen 1.
Gasilna društva se oproščajo plačila carine in ostalih uiks za predmete, ki jih uvažajo za svojo izključno potrebo in zaradi uspešnejšega opravljanja svoje službe.
Clen 2.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah«, ter nadomešča odločbo gospodar-sko-finančnega komiteta ministrov z dne 13 maja 1921., C br. 25-873, seznamka uredb ministrstva za finance št. 45, »Službene Novine« št. 195/21.
V Beogradu, dne 20. februarja 1922.
Aleksander, s. r.
(Podpisi ministrov).
2.
Odborova in predsedstvena seja.
Predsedstvo in odbor Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana imata v sredo dne 27- decembra 1922 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v Mestnem domu, skupno sejo.
Dnevni red:
Sklepanje in posvetovanje:
1. o došlih vlogah;
2. o prošnjah gasilnih društev za prispevek iz gasilskega sklada;
3. o raznoterostih.
Člane predsedstva in odbora vabimo, da se seje Polnoštevilno in točno udeleže. Seji smejo prisostvovati tudi župni načelniki, ker gre za podpore gasilnim društvom in vodstvom organizacije.
Predsedstvo.
3.
Podpore iz gasilskega sklada.
Odbor JGZ bo v svoji seji dne 27. decembra 1922 med drugim sklepal tudi o podporah iz gasilskega sklada- Podpore ne podeljuje odbor JGZ, kakor se v nekaterih krajih napačno tolmači, temveč pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, odbor JGZ stavi pokrajinski upravi le svoje predloge na podlagi vposlanih prošenj, na podlagi vposlanih popisnic in’ pa na podlagi uvaževanja vrednega delovanja gasilnih društev. Pritožbe na JGZ proti razdelitvi podpor bi potemtakem zgrešile svojo pot. Iz gasilskih krogov čuje-rno, da se nekatera gmotno dobro stoječa gasilna društva odpovedo podpori na korist slabo stoječim in zadolženim gasilnim društvom. Ta kolegijalni čut je vreden vsega priznanja.
Gasilna društva, ki se odpovedujejo podpori iz gasilskega sklada na korist gmotno slabo stoječim in zadolženim gasilnim društvom, prosimo, da to z dopisnico do 20. decembra 1922 sporoče predsedstvu JGZ.
Letos pokrajinska uprava razdeli od 2%nih prispevkov približno 288.400 K med gasilna društva združena v JGZ. Pri enaki razdelitvi bi prišlo na posamezno društvo približno 600 K.
Župni načelniki naj vpošljejo takoj, vsaj pa do 20. decembra 1922 tozadevne prošnje in pa predloge za svoja društva zveznemu predsedstvu.
Gasilna društva, ki v preteklem letu niso poravnala predpisane članarine, se pri razdelitvi podpor ne morejo vpoštevati-
Gasilna društva, ki v določenem roku ne vpošljejo svojih popisnic (prošenj) se smatra, da se odpovedujejo podpori in se jih istotako ne bo vpoštevalo.
4.
Gasilski koledar.
Gasilski koledar je naročilo le 11 gasilnih društev, in sicer 27,3 odtisov. Ker je to število dokaj premajhno, se koledar za leto 1923. ne more dati v tisk.
5.
Gasilske potrebščine.
1. Samsa Fran v Zagrebu, Gunduličeva ulica 23, ima v zalogi 2 raztezalni lestvi po 8 m dolgi, 2 pa po 10 m dolgi, dalje 4 kljukaste lestve- Cena: 8 m dolgi lestvi po 4000 K, 10 m dolgi po 5000 K, kljukaste lestive (4 m dolge) po 1400 K.
2. Gasilno društvo v Trbovljah ima na prodaj lep voz za moštvo z 20 sedeži in prostor za lestve in drugo orodje. Cena se izve pri ogledu voza.
Dopisom na JGZ le za odgovor prilagati poStne znamke.
Kombinirana brizgalnica.
R. A. S m e k a 1. Poslovenil F. Barle.
Novosti in zboljšanja na polju gasilstva.
Znano je. da je svetovna vojna povzročila popolnoma nove razmere, ki močno vplivajo na gasilno industrijo. Impuls za raznovrstna zboljšanja in obnovitve je dala delomiržnja, to se pravi: pomanjkanje črpavcev pri izbruhih požarov. Navajeni smo bili, da smo imeli pri požarih raznovrstnih črpavcev na izobilje. Dandanes močno pogrešamo delavnih moči in docela orožni-štvo in druga prisilna sredstva, ako-se vporabljajo, nimajo pravega uspeha. Na mesto ljudi, ki so pred vojno rade volje in z veseljem prijeli za delo, je stopila delo-mržnja, žalostna posledica svetovne vojne.
Naravna posledica teh nedostatkov, in neprijetni dogodki, ki so se pojavljali pri požarih, je dovedla industrijo do tega, da je konstruirala črpalne stroje, ki nadomeščajo človeške moči.
*
Imeli smo pač že dlje parne brizgalnice, ki so se doslej prav dobro obnesle, očita pa se jim dandanes, da potrebujejo veliko časa, preden jajmejo delovati. Ta očitek povsem ni opravičen. Znano je, da so parne brizgalnice konstruirane tako, da moremo kotel ob izbruhih požarov takoj zakuriti, da kurimo neprestano med vožnjo do požarišča, odnosno do črpališča; in preden smo položili sesalne in metalne cevi, kar traja 15—20 minut, ima vsaka, času primerno kunstruirana parna brizgalnica, pare dovolj, da more takoj delovati (seveda, če je parna brizgalnica v redu, in če je vse drugo pripravljeno).
Parna brizgalnica je potemtakem gasilni stroj, ki pride dokaj hitro do delovanja, vendar pa je treba računih s 15—20 minutami, preden dobimo dovolj pare. Inut-mo pa slučaje, v katerih nam ta gasilna priprava ne zadošča, in zategadelj je parno silo v najnovejšem času deloma izpodrinil močno razviti motor. Imamo potemtakem gasilne stroje, katere goni bencinski motor ali pa električna sila.
Ako zamenjamo parni kotel in parni stroj z bencinskim motorjem ali z električnim motorjem, dobimo beri cinsko motorno brizgalnico, odnosno električno motorno brizgalnico. Oba gonilna stroja sta brzostroja. Znano je, da so bencinski motorji konstruirani za 2000 in tudi več obratov na minuto in rudi električni motorji delajo po 1500 do 2000 obratov na minuto. Ti brzoteki gonilni stroji so dali povod konstruiranju črpalk, ki se spajajo neposredno, to se pravi: delujejo s toliko obrati, kot gonilni motor. In prišle so v najnovejši dobi z velikim pom-pom na dan centrifugalne (sredebežne) črpalke visoke napetosti.
Centrifugalna črpalka visoke napetosti je vrsta centrifugalnih črpalk znanega sestava s to razliko, da je več enakocenih elementov vdelanih V val tako, da takozvani prekadi drug drugemu s pomnoženim pritiskom dovajajo vodo. Tako smo dobili nekake skupke s 3—7 prekadi, in centrifugalna črpalka proizvaja pritisk od 5- 10 in tudi več atmosfer. Glavni del take centrifugalne črpalke je v notranjosti vrteča se jeklena os s ko-lebnhni kolesi in vodilnim aparatom. Voda ima svoj dotok v kolo poleg osi, katero v to svrlio napravljene lopatice z veliko hitrostjo zavrte in voda pojemaje in polagoma preide v pritisk. Vse skupaj je nekak prekad in teh je več. Vse centrifugalne črpalke visoke napetosti delujejo z dokajšnjo izgubo energije, ki pri popolnoma novih strojih redkokdaj znaša manj kot 35%. Ko se pa obrabijo notranji deli, je izguba vedno večja in čestokrat izguba v kratkem znaša 50—65% in tudi več. Zbog te lastnosti segamo vedno po centrifugalnih črpalkah z velikimi dovajalci vode, ker moramo že vnaprej računati s to okolnostjo (izgubo vode). Posledica vsega tega
pa je, da centrifugalne črpalke, ki dovajajo velike množine vode, težko delujejo, to se pravi, da za pogon rabijo več moči kot drugi črpalni skupki- Črpanje centrifugalne črpalke je pač kočljiva reč. Nekateri konstruktorji poženejo te vrste črpalne stroje s tem, da jih utope, t. j-preplavijo z vodo. Ker centrifugalna črpalka nima nika-kih zaklopnic, mora pognati vodo le tedaj, če je prišla v njeni vrtilni element: dokler namreč v vrtilnem delu (vrtečem kolesu) ni vode, je črpalka ne more potiskati naprej. Neke druge vrste črpanje vode obstoji v tem, da je neka posebna črpalka (vetrniška črpalka) spojena z glavnim tokom centrifugalne črpalke, ki izčrpa zrak iz centrifugalne črpalke in sesalne priprave, tako da stopi voda vanjo, katero potem ustroj potiska dalje. Poleg navedene razzi ačevalnc črpalke čestokrat porabljamo tudi male črpalke, ki dovajajo vodo v centrifugalno briz-galnioo. To so poglavitne vrste pogonov centrifugalne brizgalnice visoke napetosti. Pri tej vrsti črpanja po večini delujemo s 6—10 atmosferami, le redkokdaj z 12 ati več atmosferami, centrifugalne črpalke visoke napetosti rabijo po navadi 80—100% več sile kot batne črpalke, zato pa dajo pri majhnem pritisku veliko več vode kot zgoraj navedeni črpalni stroj. Cim večji pritisk imamo, tem manjši je učinek vode, in v slučaju, da zahtevamo večji pritisk kot je prvotno določen za brizgalnico, se lahko zgodi, da brizgalnica ne vrže vode do zahtevane višine. Čudna je tudi ta-le lastnost: Čim večji postaja pritisk, tem manjši je dotok vode in tem mani moči rabi črpalka za svoj pogon. Čim manjši je pritisk, tem več vode daje brizgalnica in tem več rabi moči. Crpalnica, ki daje pri 10 atmosferah 500 1 vode, jo da pri
2	atmosferah 800—900 1 in pri tem rabi 50—80% več moči kot pri močnejšem pritisku.
Neko prednost, če .to moremo tako zvali, pa imajo centrifugalne črpalke, to namreč, da jih poljubno moremo odpirati in zapirati, ne da bi se bali, da se nam pokvari črpalka s svojimi vrtečimi se deli. Ker črpalka nima zaklopnic, kroži voda, če zapremo iztočno grlo, po črpalki. Ako hočemo, da nam :aka črpalka dobro služi, j: potrebno, da deluje s primernim številom obratov (do 10U0 obratov na minuto, z zmernim, kvečjemu ^atmosferskim pritiskom, in pa z idealno čisto vodo).
Opisali smo lastnosti centrifugalne črpalke visoke napetosti, njene dobre in slabe lastnosti in preidimo k drugi vrsti črpalk, ki se čestokrat porabljajo kot gasilske črpalke. Drugo vrsto brzotekih črpalk tvorijo Ragove črpalke, katere je uvedlo podjetje R. A. O. v Berlinu, in katere je svoje dni izdelovala trvdka K. Klinger v Gumperdskirchnu na Nižjem Avstrijskem. Je to vrtilna batna črpalka (takozvana Pintlerjeva črpalka).
V	njej sc vrti bat, ki goni sem in tje drogove in to gibanje drogov črpa in meče vodo. Pritiska dobivamo do 14 atmosfer. Pri tej vrsti črpanja nam je treba vedeti:
Za pogon črpalke rabimo približno toliko moči, kakor pri centrifugalni črpalki, skoraj bi rekli, da ima malenkostno prednost Ragova črpalka. Poglavitna reč pri tej črpalki je lastnost vrtilnega bata in gibanje drogov. Vsekako pa mora biti voda čista, ker nesnažna voda črpalki rada škoduje v veliki meri. Drogovi so iz brona in če ti pridejo v dotiko s peskom, se obdrgnejo, V najnovejši dobi se za to vporablja tudi posebne vrste les ali pa gum', katerima pa pesek, zlasti prvemu, močno škoduje, ker vrteče ploskve (kakor pri centrifugalni črpalki kolesje in vodilni aparat) obdrgne in s tem pro-pustljivost zveča da črpalka izgubi na pritisku.
Potrebno je. da te vrste črpalke večkrat preisku* šamo, da se prepričamo o njeni porabi. Pri obeh vrstah črpanja za vrteče dele porabljamo jeklo in bron, pritrjene dele pa iz vlitega železa. Pri Ragovi črpalki se z11 obod po večini vporablja medenina.
Pisec tega članka je prednosti in nedostatke opisanih vrst črpanja sam temeljito preiskusil in proučil, obenem pa je preiskusil več drugih črpalnih sestavov, i'1
se je o njih vporabi. zanesljivosti in vporabi sile prepričal pri vsaki le!ni dobi. Prišel je do prepričanja, da pogrešamo črpalnega sestava, ki bi imel manj nedostat-kov. kot jih imata opisani vrsti črpanja, in poprijel se je brez omahovanja stare in toli prezrte batne črpalke.
Novega na tein pravzaprav ni ničesar, da smo zavrgli batno črpalko, ki nam ie pri navadnih ročnih briz-fjalnicah toliko let dobro služila, in da smo segli pa drugih vrstah črpanja, ki pa niso izpolnile naših pričakovan]. Pri rekonstrukciji batnih črpalk smo morali znova l>ričeti, in pomnožiti smo morali 60 dvojnih dvigov Pri navadni ročni brizgalnici na večje število dvigov. Iz ‘ega razloga je pisec tega članka konstruiral črpalni stroj pri parnih brizgalnicah na 150 dvigov, na 200 dvigov in naposled na 300 dvigov na minuto. Svoje dni smo mislili, da smo bili na višku delovanja batne črpalke, napravljene črpalke pa'so nam prinesle nove izkušnje, katere smo seveda rade volje vporabili. Čas nam je prinesel takozvano brzoteko batno črpalko, Smekalov sestav, ki dela dandanes z 800, največ pa s 1000 dvigi na minuto.
Ati K
Motorna brizgalnica z brzoteko batno črpalko.
Smekalov sestav.
Ta črpalni sestav je skupek, ki ima po 2 do
3	ali 4 bat'e. Brzoteka batna črpalka, Smekalov sestav, ima zaklopnice, katere moremo nepričakovano hitro zamenjati, če se pokvarijo. Zaklopnice so vdelane v stožce, ter jih, kakor pri vsaki drugi ročni brizgalnici, prav lahko odstranimo. Gibajoče dele te črpalke mažemo z oljem iz centralnega mazišča. Glavno osišče ima krožno mazišče in vsa mazalna oprava ie iz brona ali medi. Ta črpalni sestav črpa neprestano in ima v kratkem 20 atmosfer pritiska, tako da nam daje na 1000 metrov in tudi več vodo neposredno do gorišča. Brizgalnico spojimo z bencinskim ali električnim motorjem z zobatim kolesjem, kakor pri Ragovi črpalki. Kolesje teče skoraj brez ropota. 'Fe vrste črpalnica ima seveda odvodni vetrnik z manometrom itlakomerom) in pa dovodni vetrnik. Prepričani smo, da nam taka brizgalnica ne odpove, to se pravi, da neprestano črpa vodo in da se načrpana voda ne more izteči nazaj, ker ima zaklopnice, ki zabranjujejo odtok. Načrpana voda mora oriti v metalno cev in mora imeti svoj učinek. Večkratni poskusi med curkom centrifugalne brzoteke črpalke in curkom batne črpalke so pokazali, da ima druga dokaj večjo moč in daljši curek, centrifugalna črpalka pa ima veliko manj energije in veliko manjšo moč kot brzoteka batna črpalka. Opravičena je potemtakem domneva.- da brzoteka batma črpalka zavzame važno mesto na polju gasilstva, in sicer v zvezi z bencinskim ali električnim motorjem.
Govorili smo doslej o črpalskih skupkih, kjer gotova sila žene črpalni sestav, to so namreč neposredne moderne brizgalnice. Te vrste stroji so seveda dokaj dragi. po eni plati zategatelj, ''"er je drag motor, po drugi plati pa, ker je draga Črpalka in njeni gonilni deli, voz itd. Vsako gasilno društvo in vsaka občina nima toliko denarnih sredstev, da bi si mogla nabaviti tak stroj, in ta okolnost je vplivala na gasilske tehnike, izumiti gasilno pripravo, katero bi Sl moglo nabaviti manj premožno gasilno društvo, tako namreč, da bi preuredilo ročno brizgalnico na motorni l^gon.
Kombinirana brizgalnica.
Smekalov sestav.
Ta misel se je rodila že pred več kot 10 leti, toda svetovna vojna je zavlekla projekt, po vojni pa se je vendarle udejstvovala. V mislih imamo namreč takozvano kombinirano brizgalnico Smekalovega sestava-I,me ima odtod, ker je to kombinacija ročne brizgalnice z motornim pogonom. Pri tej popolnoma novi napravi je namreč mogoče iz čveterokolne brizgalnice na peresih, z nizko ležečim vodnim bednjem, napraviti brizgalnico z motornim pogonom, katero moremo, ako bi odpovedal motor, rabiti dalje kot ročno brizgalnico. Ta sestav se je popolnoma posrečil, je preizkušen, in je vzbudil v gasilskih krogih radi svoje občudovanja vredne priprostosti splošno priznanje. Ker motorski pogon vendarle ni popolnoma zanesljiv in se navzlic skrbnemu negovanju lahko zgodi, da nam odpove in ne steče, je skrbljeno za to, da navadno ročno brizgalnico slejkoprej moremo rabiti z ročnim pogonom. Ako pa je vse v redu, in prime motor, nam žene motore črpalni stroj in tako dosežemo po 10—12 atmosfer pritiska. S tem pritiskom moremo napeljati vodo neposredno do gorišča na 300 do 400 metrov.
Izumitelj kombinirane brizgalnice je R. A. Smekal, sedaj zasebnik, ki je poveril izdelavo teh brizgalnic tvrdki R. A. Smekal, družbi z o. z. v Pragi — Smichovu, in ta rade volje daje natančnejša pojasnila-
Ognjen boj.
(Janko Hojan.)
(Dalje.)
Ogenj v strehi.
V neposredni zvezi z ognjem v podstrešju in ognjem v dimniku je ogenj v strehi. Ta prizadene gasilcem precej težav in je tem opasnejši, čim višja je stavba, na kateri se je pojavil. Tako ogenj v postrešju kot ogenj v dimniku je v stanu zanetiti strešni ogenj; enako pa se strešni ogenj lahko razširi v podstrešje in ostale stavbne dele.
To vrsto ognja delimo lahko po kakovosti materi-jala, ki pokriva ostrešje. Stavbe naših krajev pokrite so ali s slamo, s deščicami, z lepenko, z opeko ali s skrili.
V krajih, kjer so strehe slamnate ali pokrite z deščicami, ima nastali strešni ogenj skoraj vedno obilno žetev, kar je tudi povsem umljivo, kajti ogenj se v takih krajih širi s tako naglico, da mu tudi spreten gasilec komaj uide s strehe. Ogenj v strehah zanetijo največkrat iskre, ki prihajajo iz dimnikov ali z bližnjega požarišča.
Ako izbruhne požar, bodisi te ali one vrste, je dolžnost gasilnega društva, da poleg gašenja istega obrača tudi vso pozornost na zavarovanje streh bližnjih poslopij, zlasti, ako so strehe slamnate ali krite z deščicami. Da, velikokrat bo izurjen poveljnik raje opustJil neposreden boj z ognjem ter bo razpostavil svoje moštvo v obrambo ogroženih streh. Leteči ogenj (iskre, otrinki), ki običajno nastane pri vsakem požaru, je dostikrat nevarnejši kakor samo ognjeno netišče. Kdor izmed tova-
rišev je že prisostvoval kakemu večjemu požaru v krajih, kjer prevladujejo slamnate strehe ali strehe, krite z deščicami in lepenko, je lahko opazoval silo in moč letečega ognja. Skoraj vedno se dogaja, da obračajo gasilna društva premalo pazljivosti temu ogtru in prepuščajo obrambo istega domačemu prebivalstvu, sama pa se vržejo v boj proti ognjenemu netišču. To ni nikakor pravilno postopanje in neštetokrat se je že zgodilo, da je vsled leltečega ognja in radi nepazljivosti navzočih gasilcev izbruhnil ogenj popolnoma na drugi strani poža-rišča, večkrat celo na več krajih hkrati. — Dolžnost poveljnika gasilnega društva torej bodi, da zastraži predvsem ostrešja ogroženih poslopij. Ta obramba pa ni tako lakak kot si jo mogoče en ali drugi predstavlja. Treba je predvsem tozadevnega orodja, a treba je tudi izurjenosti in vaje. Glede orodja in tozadevnih priprav mora skrbeti županstvo ter sporazumno z gasilnim društvom predpisati posameznim posestnikom, da imajo v svojih poslopjih vedno v dobrem in rabljivem stanju to, kar se v sličnih slučajih potrebuje. V poslopjih s slamnato streho ne bi smelo nikdar manjkati vsaj ene ročne brizgal-nice ali v podstrešju vsaj ene z vodo napolnjene kadi. Ravnotako bi moral vsak posestnik imeti pripravljeno vsaj eno dovolj visoko lestev, par gasilnih metel ali omel in pa par platnenih zajemalk. — Enemu ali drugemu se bo morda dozdevalo vse to smešno in odveč; a da temu ni tako, mi bo pritrdil vsakdo, ki je že bil priča požaru, kateri je požiral poslopje za poslopjem. Gasilno društvo nima na razpolago toliko brizgalnie, toliko lestev, kljuk, metel, zajemalk itd., da bi jih v slučaju požara razdelilo med vse posestnike in ogrožence v okraju. Zato 'je dolžnost slednjega posestnika, da si omisli in ima pripravljeno to, kar se skoraj pri vsakem požaru za hitro pomoč rabi. Dolžnost gasilnega društva je pa pač, da nadzoruje vse te varnostne priprave in da izuri svoje člane v točni rabi teh predmetov.
Kaikor rečeno, ni tako lahko varovati ostrešje pred letečim ognjem1. Na vsa ogrožena mesta treba je razpostaviti stražo, ki s čuiečim očesom zasleduje vsako iskro, vsak otrink. ki ga donaša veter na streho. Podnevi, zlasti ob solnčnem svitu, je ta naloga silno težka, ker gasilec ne more točno razločiti: ;eli in kam je padla na .°.<Teho živa iskra in kam mrtva. Če gasilec zamudi pravočasno živo iskro pogasiti, je lahko isti hip streha v plamenu in gasilec jo mora jaderno odkuriti s strehe, če noče postati tudi sam žrtev plamena. V tem oziru se je gasilcu lažje orijentirati ponoči, ker la/je razHči in takoj opazi živo iskro na strehi. Toda kolikor pridobi v tem oziru, izgubi pa pri plezanju, oziroma premikanju po strehi v nočnem času. Plezanje no strehi, posebno slamnati. !e precej težavno, ker se slama rada odtrga ali iztrga : zato pa mora noveljnik easilnega društva za tak posel določati vedno izvežbane in gibčne ljudi. —
Straža na st'rehi mora na z iti na vse strešne dele in ne morda samo na oni del. ki je obrnjen proti ognju; zakaj leteče iskre padajo lahko z vseh strani na streho. — Če so na razpolago ročne brizgalne, potem naj strešna straža dehne s temi, kajti s temi bo najlažiie obvladala celo ostrešje, da, veliko lažje kot z zajemalkami- Kjer ni na razpolago vode, pridejo seveda v poštev predvsem tozadevne gasilske metle ali omela, s katerimi dušimo posamezne iskre. Ob tej priliki se mi zdi vredno omeniti, da se ob takih slučajih posebno vspešno lahko rabi tudi gnojnica, seveda ako je pri rokah. Gnornica je cel'o boljša od vode, ker počasneje izhlapeva.
Do sedaj opisana nazljivost pa ni na mestu le pri onih poslopjih, ki so krita s slamo, deščicami in lepenko, amrak potrebna je tudi pri onih ogroženih poslopjih, ki so krita z opeko, oziroma s skrili. Zlasti skrilasta ostrešja je treba previdno varovati. Znano je, da skrilasta streha pri zadostni vročini poka in vsled tega pripušča iskre na podloženo lepenko ali razsušeni les, kar vse sc vname z isto naglico kakor slama. Take strehe je treba isto-tako oblivati z vodo in sicer če le mogoče zunaj in znotraj. Ako nastane v taki strehi ogenj, je ta veliko hujši
kakor ogenj v slamnati strehi. Ni nevarnejši le v bližini se mudečim gasilcem, temveč je vsled povzročevanja letečega ognja nevarnejši tudi sosednjim poslopjem. Vsled hude vročine' pokajo in se drobe razbeljene skri-laste plošče, kar ie silno nevarno očem blizu stoječih gasilcev. Te razbeljene drobce, nekak žareči pepel, pa raznaša tudi veter z isto lahkoto na bližnja poslopja kakor raznaša otrinke slamnatih in lesenih streh. Razlika je le v tem, da se otrinke slamnatih in lesenih streh lažje opazi. med tem ko se žareči prah skrilnatih streh zaijč tako globoko in skrito v strehe sosednjih poslopij, da istih skoraj ni mogoče niti pravočasno opaziti uiti pogasiti-Iz povedanega torej sledi, da morajo gasilna društva obračati isto pozornost, pa naj si bo soseščina razsajajočega ognja krita s slamo ali s skrilatimi ploščami. Ogenj v strehi je le težko pravočasno pogasiti, ker se širi s tako naglico, da mu je komaj uiti. Vendar pa mu bo izurjeno. dobro opremljeno in pravočasno avizirano gasilstvo vsikdar kos. Po udušenju istega bo vesten poveljnik natančno preiskal vso okolico, če ni morda zastala kje kaka tleča iskrica, ki bi bila v stanu ogenj ponoviti. Šele. ko se bo do dobrega prepričal, da ni nobene nevarnosti več. zaukazal bo pospraviti in oditi.
(Dalje prih.)
Društvene in župne vesti.
Gasilno društvo na Dobravi pri Ljubljani je praznovalo dne 3. septembra 1922 svojo 251etnico, katere se je udeležilo precejšnje število gasilcev sosednih gasilnih društev. IGZ je zastopal tov. Hojan. ki je navzočim ga-s'lcom snretrovoril par navduševalnih besedi o vzvišeni gasilski ideji.
Gasilska župa Novomeška je imela dne 6. avgusta t. 1- svoj redni letni občni zbor. Za župnega načelnika je bil izvolien doslejni načelnik tov. Jak. Prezelj (Novo mesto), za podnačelnika tov. Karol Jevšček (Kandija), za tarnika in blagajnika tov. Alojzij Rozman (Novo mesto).	'
Gasilska župa Gornjeradgonska nam je vposlala temeljito poročilo o delovanju župe v preteklem društvenem letr. Iz poročila posnemamo, da so vsa v župi združena gasilna društva delavna, dobro izvežbana in da imajo v redu hramove in orodje. Skupne vaje v G. Radgoni so se udeležila vsa društva. Pri nadzorovanju društev so se zahtevale redovne vaje, vaje z orodjem in pregledalo se je orodje, obleke, knjige, blagajne itld.
Gas’lska žuoa Radovljiška ie imela dne 3. 9. 1922
svoi retini občni zbor v Begunjah o priliki proslave 40 letnice tamošniega gasilnega društva. Zastopano je bilo
24	društev in zvezni starosta.
Iz načelnikovega, tajnikovega in blagajnikovega poročila smo posneli, da ima župa 32. no večini marljivih in delavnih gasihrh društev im’ nad 1000 rednih članov. Blagaina izkazuje 1979 K dohodkov 1021 K stroškov, 958 K nrebitka. Pri volitvi odbora so b:li izvoljeni: Tov. Ivan Rus (Bled) za načelnika Vinko .lan ml. (Gorje) za namestnika in za odbornike J osi d Ambrožič (Ljubno) Ivan Finžgar (Breznica). Ivan .lakelj (Dovie), Ogrin (Boh. Bistrica). Ivan Val and (Radovljica).
GasMska žima Liubljanska je imela dne 20. avgusta t. 1. v Šmartnu ood Šmarno goro in v Gameljnah veliko žunno vaio za -gasilna društva severno o'd Ljubljane, pod vodstvom župnega načelnika. Vaje se je udeležilo 15 gasilnih društev, s 15 brizgalnicami in z 290 člani. Prvi del vaie ie imel za supozicijo naneljavo vode na daljavo, in sicer na 1200 metrov, no 14 brizgalnicah: drugi del naskok vasi Gameljne s 15 brizgalnicami. Po vaji ie bil pred trasi'lskim domom v Gameljnah razgovor o vaji. Vaja je zbog ieklene disc uline gasilstva in zbog umevanja gasil-! skih zmameni krasno uspela- bil je to krasen gasilski manever.
Gasilska župa Gornjeradgonska je imela dne 11. junija t. 1. pod vodstvom župnega načelnika tovariša Vengusta svoio prvo letošnjo vajo v Gornji Radgoni. Udeležila so se župne vaje vsa društva župe z več kot 100 Gasilci. Vkljub veliki oddaljenosti posameznih društev, kakor na primer Hrastje-Mota. Očeslavci-Ivanjci-Ivanjšov-G so tovariši radevolje žrtvovali dolgo pot, ter prišli k vaji v tako lepem številu. Prvi del vaje je imel za supo-dcijo ,iz Mure napeljati vodo in dati vodo iz brizgalnice v brizgalnico. Drugi del vaje na je bil napad na objekte določene od župnega načelnika. Vaje so društva in posamezni gasilci izvršili taktno in brezhibno. Konečno skupno slikanje vsega navzočega gasilstva pa ostane viden spomin na leno uspelo župno vajo v obmejnem trgu Gornia Radgona.
Gasilska žuoa Slovenjgraška je imela dne 11. junija 1 1. svoj redni občni zbor v Slovenjgradcu. katerega so se udeležila vsa v župi združena gas. društva po svojih odposlancih, le tovarniško društvo Woschnagg je izostalo. Iz temeljitih poročil načelnika in tajnika posnemamo, da so vsa društva marljiva, dobro in moderno opremljena hi da so deloma oosamez deloma pa skupno delovala pri požarih. Zupa ima 17 društev s 450 rednimi člani. Blagajna izkazuje 6621.50 K dohodkov 6457.20 K stroškov in 164.30 K prebitka.
Gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani je praznovalo dne 9. julija t. 1. svojo 25 letnico, katere se je udeležilo več sosednih gasilnih društev, župni načelnik in župni tajnik, ki sta po maši in sprevodu nagovorila gasilstvo pred gasilskim domom. Popoldne se je vršila vaja na žrebčarni in no vaii veselica na vrtu g. Karpeta. ki je moralno in gmotno nad vse pričakovanje dobro uspela.
V	Črni vasi pri Ljubljani (Barje) se je pred kratkim ustanovilo novo prostovoljno gasilno društvo. Ker Črna vas spada pod mestno občino ljubljansko, itna Ljubljana dandanes pet gasilnih društev, in sicer poklicno gasilstvo, prostovoljno gas. in reš. društvo, gas. društvo v Spodnji Šiški, v Črni vasi in v tobačni tovarni-
Posavska gasilska žuoa je imela dne 29. junija t. 1. svoj redni občni zbor v Krškem. Ker je župni načelnik umrl. žunni podnačelnik pa ie bolehen, da se ne more aktivno udeleževati, je sklical občni zbor tov. A. Omerza iz Krškega. Iz tega razloga je izostalo poročanje o delovanju v preteklem društvenem letu. Pri vol tvi odbora so bili 'zvolieni; Tov. A. Omerza (Krško) za načelnika. Jurij Kos (Radeče) za podnačelnika. Martin Zupančič (Loka), Maks Kovač (Sevnica) za odbornike. Franjo Vanič (Krško) za tajnika. Po en mandat pripade gas. društvu v Rajhenburgu in Brežicah.
Gasilska žuoa Žalska ie zborovala dne 18. junija v Rogaški Slatini o priliki proslave 40 letnice tamošnjega ur. gasilnega in reševalnega društva. Slavlja se je udeležilo nad 700 gasilcev iz Slovenije in naši mili tov. iz sosedne Hrvatske. Sprejem je bil nad vse iskren slavnostni komerz na predvečer svečan in vendar ljubek in bratski. Domače društvo je storilo vse za prijetno bivanje svojih gostov za kar mu gre najtoplejša zahvala. Zborovanja GŽ se je ud.eležilo 3/i vseh člaipc. Iz poročila načelnikovega ie razvidno, da so društva z malimi izjemami napredovala v tehniškem oziru. Z letošnjim prilastkom 7 društev šteje ta organizacija skupno 42 društev Odbor ie izvedel vse sklepe obeh občnih zborov in °dborovih sej. priredil 2 vaditeljska tečaja z uspehom, nadzoroval 8 članic, poskrbel za platno za delavne obleke nad 1600 m. Podpor iz 2% gasilskega skhida je ore'elo članic v znesku K 29.300. župna blagajna na K 1500. Glagainiško stanie ie zadovoljivo, ker podpirajo člarrcc zUdo z zadovoljnimi doneski. — Izvohen je bil soglasno dosedanji odbor s tov. dr. Bergmaunom na čelu. Zboro-valce ie brzojavno pozdravil kr. okrajni glavar ptujski g. dr- Otm. Pirkmaier. želeč žimi krepak razvoi in mnogo uožrtvovalnih sotrudnikov. Vrlo dobro uspeli javni vaji
na »Slatinskem domu« je prisostvoval starosta JGZ. naš dični voditelj in bodritelj tov. Barič ter z laskavo pohvalo odlikoval domače društvenike za sijajna in brezhibna izvajanja vseh gasilnih in reševalnih vaj. Po soglasnem sklepu delegacije se bodo odslej vršili občni zbori v Žalcu.	»k«
25	letnica gasilnega društva na Hardeku pri Ormožu.
Bil ie lep dan 13. avgusta t. 1.. ko ie imenovano društvo slavilo svoi 25 letni obstoj. Prireditve se ie udeležilo 15 gasilnih društev. Zastopana je bila Ljutomerska gasilska župa po načelniku tov. Rajhu. Gornje-Radgonska župa po svojem načelniku tov. Vengustu ki ie zastopal tudi JGZ v Ljubljani. ter Ormoška gasilska župa. Maša- obhod in veselica so se vršili v Ormožu. V imenu Ormoža, ki je bil kakor Hardek v zastavah, ie pozdravil došle gasilce občinski odbornik g. Veselič, v imenu JGZ pa zvezni odbornik tov. Vengust, na kar se je vršila na glavnem trgu služba božja, katero je opravil g. dekan Oliebe. Ta je v svoii prooovedi govoril o zgodov ni in pomenu gasilnih društev soloh. ter posebno priznalne besede posvetil domačemu iubilantnemu društvu. Pri maši ie svirala društvena godba Miklošičevo mašo nod spretnim vodstvom tov. Serajnika. Po veličastnem obhodu, med katerim sta nastopili dve gasilski godbi: trgoviška in hardečka in pri katerem so gasilna društva izkazala čast zastopniku JGZ častnim članom, ter načelnikom in zastopnikom gasilskih žup. se je vršilo slavnostno zborovanje. Najprej je društveni in župni načelnik tov. Fran Hanželič vse navzoče zborovalce oresrčno pozdravil, posebno zastopnika ormoškega mesta in načelnika okrajnega zastopa ormoškega. ter zastopnike žc ome.uienih gasilskih korporacij. Nekatera društva so bila polnoštevilno zastopana. Med došlimi pismenimi čestitkami je prav laskave vsebine Prvega hrvatskega dobrovoljnega vatrogasnega zbora v Varaždinu. Slavnostno predavanje ie imel društveni in župni tajnik tov. Rosina, ki je govoril o početku, razvitim in delovanju društva, o njegovih zaslužnih načelnikih in izvršujočih članih ter podpornikih. To društvo ie bilo ustanovljeno poleg svojega človekoljubnega namena tudi iz teea razloga, da bi postalo glavna slovenska postojanka ob dravskem obrežju: zato je bilo tudi v začetku njegovo ime »Prostovoljno gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem na Hardeku«. 25 letni član: tega društva so sledeči:	1. Andrej Žinko. častni načelnik: 2.
Fran Hanželič st., društveni in župni načelnik: 3. Anton Porekar. 22 letni tajnik in sedaj častni član: 4. Alojzij. Miki. častni član: 5. Jakob Kociper. 6. Fran Kociper in 7. Ivan Trstenjak gasilci: 8. Jakob Novak 9. Matevž Sra-botič 10. Fran Megla. 11. Jurii Žnidarič in 12. Fran Miško, godci. Po zborovanju so se gasilci porazdelili v posamezne gostilne k obedu, ker m bilo zadostnega prostora za skupni obed. Popoldne, ob 3. uri so trije streli iz topičev naznanili. da se vrši na Hardeku tehrrčna gaisilna va<a. Domači gasilci so imeli pokazati na hiši g. Petka, kako bi v slučaiu ognja nastopili. Ko se ie oglasil rog v znamenje za ogenj so gasilci prihiteli od. vseh strani spravili briz-gahreo. cevi in lestve iz skladišča, in črez štiri minute po znamenju sta čvrsta vodna curka že pljuskala na namernem mesti. Naskok je bil od dveh strani: brizgalnica le dobro delovala. Gasilci so s svojim mirnim in razumnim nastopom pokazali izurjenost in disciplino. Zatem se je vršila ob zvonkih glasih že omenjenih godb in ob mno-eobroini udeležbi veselica na vrtu gostilničarja Fil. Horvata ki se ie nrav dobro obnesla.
Razne stvari.
Zahvala- Podpisani se prisrčno zahvaljuje župnemu načelniku tov. Jakobu Perovšku v Šmarju in tov. Marti-nu.Perovšku, kakor tudi vsem tovarišem prostovoljnega gasilnega društva v Šmarju za prirejeno mi odhodnico in za podelitev častnega članstva. Na pomoč! — Zdravko Mikuž, Brezovica.
Gasilska žuoa Žalska ie na občnem zboru v Rogaški Slatini dne 18. junija t. 1. odposlala na Bled Njegovemu Veličanstvu vdanostno brzojavno čest':tko z nastopno vsebino:
Slovensko srasilstvo. zbrano na občnem zboru »Gasilske župa Žalske« dne 18. junija v Rogaški Slatini, polaga pred prestol Vašega Veličanstva najvdanejše čestitke k poroki z Vašo prcasuo družico. Njenim Veličanstvom kraljico Mariio ter oros: dobresra Boga naj skrbno čuva. kar ie zjedinfl.
Nato ie prejelo župno predsedstvo še isti-dan odposlano zahvalo iz Bleda od Njega Veličanstva, glasečo se: »V ime moje i Nienog Veličanstva kraljice zahvaljujem društvu na izjavama vjernosti i podnetim čestitkama — Aleksandar.«
Tov. Vengust, načelnik gasilske župe Gornjerad-gonske, je premeščen kot uradnik iz Gornje Radgone v Celje. Na odborovi seji dne 26. novembra 1922. je bil za načelnika župe izvolien tov. Karol Salomon, načelnik gas. društva v Gor. Radgoni-
M
besedilo E. Ganglovo, vglasbil Stanko Premrl, je v zalogi pri predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani.
„Naša pesem 9 Stanko Premrl, je v zalogi
Požari.
Požar v Sostru, obč. Dobrunje. Dne 14. oktobra je izbruhnil požar piJi posestniku Ahlinu, neznano kako; upepelil je dve poslopji in vso krmo v vrednosti 300.000 kron. Zavarovanje znaša menda po starem običaju 600 ki on. — Gasilstvo je delo valo neumorno. Posebno se je odlikovalo novo domače društvo. Odlikovanja vreden je gasilec Fran Paučič, ker je neustrašeno reševal (v mokrih rjuhah zavit) 14 korakov od požara stoječe, s slamo krito poslopje. Ko bi se bilo poslopje vnelo, bi bila šla cela vas s cerkvijo vred- Sodelovala so sledeča društva poleg domačega: Kašelj, Bizovik, Vevče, Zalog.
Vežbovnik
za slovensko gasilstvo: GASILSKA KNJIŽNICA 1. in 2. zvezek, oba zvezka vezana v eno knjigo, je v zalogi pri predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani.
Cena 25 K, s pošto 27 K.
Knjigo priporočamo vsakemu zaved. in vestnemu gasilcu.
ENOTNA
za gasilna dru-	M	1 ^1 /"1^ ljana“, cena 3K,
stva združena v	s pošto 3 K 80 v.
„Jugoslov. gasil- P D	/	1 i A in PRAVILA za
ski zvezi Ljub-	m	njUgOSlOVansko
gasilsko zvezo Ljubljana“ ter_za „Gasilske župe,“ cenaJlO K, s pošto 10 K 80 v.
so v zalogi
pri predsedstvu „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“
v Ljubljani.
? ? ?
Tvrdka
ANT. KRISPER, Ljubljana
Mestni trg 21,
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev n* JbolJte kakovosti po znatno znižanih cenah.
S
TAMPILJE
ANTON ČERNE
graveur in izdelovatelj kavčuk - štampilij.
Dvorni trg štev. 1.
9 9 9
Kupujte pri tvrdkah, ki imajo inserate v „Gasilcu“.
Specijalno podjetje gasilnih potrebščin
MILINKOVIČ & C=
Ljubljana, Prešernova ulica št. 7.
nudit brizgalnice, ekstinkterje (ontinktaure), ročne brizgalnice, brizgalnice na kolesih, autobrizgalnice, lestve, cevi z opremo, spojke, reševalne priprave, krinke, popolno opremo za moStvo, načelnike in dostojanstvenike; ma-terijal za popravo orodja in cevi.
A. KASSIG, LJUBLJANA. ŽIDOVSKAULICA-
ZALOGA krojnih (uniformski»’) potrebščin, kožuhovina iz raznih krznin. KRZNARNICA IN IZDfiLOVALNICA čepic, zlasti gasilskih po najnovejših predpisih JGZ. Nakup kož divjačine.
ZALOGA piščalk, vrvic, gasilskih znakov, gumbov, naramkov, lipovih listov itd. Vse po najnovejših predpisih JGZ.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V	LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
priporoča svojo bogato zalogo vsth najoovejSih
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
A. & E. SKABERNČ
veletrgovina
MANUFAKTURA. MODA.
Liubliana, Mestni trg.
Bürür.-V  ............
r
Sluim jgm ii lirni 1.1. milni
Gasilske brizgalnice
najrazličnejših sistemov po zmernih cenah.
Vsegasilske potrebščine
spojke, premestilci, vedra, lestve čelade i. t. d.
'{! ■:jSiČeŠSf
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri ži vij en s kem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
YZAJEMNO ZAVAROVALNICO
DUNAJSKA CESTA 17. katera Vam nudi najugodneje pogoje.
Zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA
ZAGREB, Gunduličeva ulica štev. 28.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopljene, gumijeve, črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na- ■ ramke, spojke, ročne brizgalnice, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice i. t. d. Dobavlja od glasovite tvrdke
KONRAD ROSENBAUER v Uncu
brizgalnice najsolidnejše vrste, vozne in snemalne brizgalnice, posebno izborno brizgalnico „TRIUMPF“, dovršeno izdelano bencinmotorko „Marka Line“ na 4 in na 2 kolesih, tudi za manjša društva. Cene se računajo po dnevni avstrijski valuti, blago postavljeno do meje, po naročilu tudi brez carine.
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA
Zagreb, Gunduličeva ulica 23.
Mestna
hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
je imela koncem leta 1921
čez 300 milijonov kron vlog.
Hranilnica je pupilarno varna.
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja na zemljišča, poslopja, zaloge in menice proti nizkemu obrestovanju
V	podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
v LJUBLJANI.
Ustanovljena leta 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi
ca 150,000.000'—
Čekovni račun:	Brzojavni naslov:
št. 10.509.	Banka Ljubljana.
Telefon št. 261 in 413.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
Podružnice:
Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
SLOVENSKA ESKOMPTNA B«A»N° KeA
LJUBLJANA, Šelenburgova ul. št. 1.
Kapital: 2o,000.000K. Rezerva: 6,000.000K.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
{nroinma* Vl°se na kniižice
jpiKJKIIId. in tekoči račun proti najugod. obrestovanju.
Kupuje in piodaja:
efekte i. t. d.
Eskontna: SS
devize,
valute,
Ijnjg. kredite in predujme UdJiS. na blago in efekte itd.
Izdaja:; uje:
akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
trgovino, industrijo ter uvoz
m izvoz.
Brzojavi: ESKOMPTNA. Telefon (interurban) št. 146.
Sl
Delniška glavnica: Din. 30,000.000 —.
Rezerva: Din. 15.000.000*—.
Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Sarajevo; --------- Split,	Šibenik,	Zagreb.	------
Naslov za hrzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland Street.	New	York	City.
Ustanovljeno leta 1820.
MMii mm imana
R.A.SMEKAL
Tovarna gasilnega, telovadnega orodja in tklalnica cevi, livarna kovin in železa. Središče Praga-Smichov, Čechy pri Prostejovu, Slatinany pri Chrudimu.
Priporoča svoje specijalne proizvode: avtomobilne brizgalnice in vozove za orodje, motorne in električne brizgalnice, četverokolne brizgalnice po najnovejšem Smekalovem sestavu, vodonoše, dvokolne brizgalnice, brentne in ročne brizgalnice. Konopne cevi izdelane v lastni tkalnici in delavnici za gas. orodje. Parna pilarna v Cechy pri Prostejovu. Spiralne sesalne cevi.
Gasilsko orodje, in sicer: čelade za gasilce in dostojanstvenike, plezalno orodje, pasove, mehanične lestve, krinke in dihalne priprave, gasilske trobke in piščalke, gasilske znake in embleme, telovadno orodje vseh vrst za šole in telovadna društva iz najboljše jesenovine, fekalne in zračje sesalke, sanitarne priprave, nosilke in stroje za desinfekcijo. Dvokolne in četverokolne vozove za polivanje in za pometanje cest. Posoda za smeti. Naročitve in pisma naj se pošiljajo centrali: R. A. SMEKAL v Smichov.
Postrežba točna.	Postrežba	točna.
Ustanovljeno leta 1820.
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani.