Letnik XXVI. PoStnina v gotovini platana. Številka 4. Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne številke 6 kron, za inozemstvo 8 kron. V „Zvezi“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis,Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE — v Ljubljani.----------- GASILEC Gene enkratnim oglasom : Cela stran 1200 kron., '/2 st rani 600 kron.,' /4 strani 800 kron., '/8strani 150kron >/!2 strani 100 kron., '/24 strani 50 kron. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 9. decembra 1922. Predsedstvene vesti. 1. Popust carine na gasilske predmete. V »Uradnem Listu« z dne 17. oktobra 1922, št. 108, in v »Službenih Novinah« z dne 9. oktobra 1922, št. 224, je razglašen nov zakon, s katerim se gasilna društva •oproščajo plačila carine in ostalih taks pri uvozu potrebnih predmetov. Ta zakon izpreminja odločbo gospo-darsko-finančnega komiteta ministrov z dne 13. maja 1921., C. br. 25.873, seznamka uredb ministrstva za finance št. 45, »Službene Novine«. št. 195/21., in se glasi: ZAKON, s katerim se gasilna društva oproščajo plačila carine in ostalih taks pri uvozu potrebnih predmetov. Člen 1. Gasilna društva se oproščajo plačila carine in ostalih uiks za predmete, ki jih uvažajo za svojo izključno potrebo in zaradi uspešnejšega opravljanja svoje službe. Clen 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah«, ter nadomešča odločbo gospodar-sko-finančnega komiteta ministrov z dne 13 maja 1921., C br. 25-873, seznamka uredb ministrstva za finance št. 45, »Službene Novine« št. 195/21. V Beogradu, dne 20. februarja 1922. Aleksander, s. r. (Podpisi ministrov). 2. Odborova in predsedstvena seja. Predsedstvo in odbor Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana imata v sredo dne 27- decembra 1922 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v Mestnem domu, skupno sejo. Dnevni red: Sklepanje in posvetovanje: 1. o došlih vlogah; 2. o prošnjah gasilnih društev za prispevek iz gasilskega sklada; 3. o raznoterostih. Člane predsedstva in odbora vabimo, da se seje Polnoštevilno in točno udeleže. Seji smejo prisostvovati tudi župni načelniki, ker gre za podpore gasilnim društvom in vodstvom organizacije. Predsedstvo. 3. Podpore iz gasilskega sklada. Odbor JGZ bo v svoji seji dne 27. decembra 1922 med drugim sklepal tudi o podporah iz gasilskega sklada- Podpore ne podeljuje odbor JGZ, kakor se v nekaterih krajih napačno tolmači, temveč pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, odbor JGZ stavi pokrajinski upravi le svoje predloge na podlagi vposlanih prošenj, na podlagi vposlanih popisnic in’ pa na podlagi uvaževanja vrednega delovanja gasilnih društev. Pritožbe na JGZ proti razdelitvi podpor bi potemtakem zgrešile svojo pot. Iz gasilskih krogov čuje-rno, da se nekatera gmotno dobro stoječa gasilna društva odpovedo podpori na korist slabo stoječim in zadolženim gasilnim društvom. Ta kolegijalni čut je vreden vsega priznanja. Gasilna društva, ki se odpovedujejo podpori iz gasilskega sklada na korist gmotno slabo stoječim in zadolženim gasilnim društvom, prosimo, da to z dopisnico do 20. decembra 1922 sporoče predsedstvu JGZ. Letos pokrajinska uprava razdeli od 2%nih prispevkov približno 288.400 K med gasilna društva združena v JGZ. Pri enaki razdelitvi bi prišlo na posamezno društvo približno 600 K. Župni načelniki naj vpošljejo takoj, vsaj pa do 20. decembra 1922 tozadevne prošnje in pa predloge za svoja društva zveznemu predsedstvu. Gasilna društva, ki v preteklem letu niso poravnala predpisane članarine, se pri razdelitvi podpor ne morejo vpoštevati- Gasilna društva, ki v določenem roku ne vpošljejo svojih popisnic (prošenj) se smatra, da se odpovedujejo podpori in se jih istotako ne bo vpoštevalo. 4. Gasilski koledar. Gasilski koledar je naročilo le 11 gasilnih društev, in sicer 27,3 odtisov. Ker je to število dokaj premajhno, se koledar za leto 1923. ne more dati v tisk. 5. Gasilske potrebščine. 1. Samsa Fran v Zagrebu, Gunduličeva ulica 23, ima v zalogi 2 raztezalni lestvi po 8 m dolgi, 2 pa po 10 m dolgi, dalje 4 kljukaste lestve- Cena: 8 m dolgi lestvi po 4000 K, 10 m dolgi po 5000 K, kljukaste lestive (4 m dolge) po 1400 K. 2. Gasilno društvo v Trbovljah ima na prodaj lep voz za moštvo z 20 sedeži in prostor za lestve in drugo orodje. Cena se izve pri ogledu voza. Dopisom na JGZ le za odgovor prilagati poStne znamke. Kombinirana brizgalnica. R. A. S m e k a 1. Poslovenil F. Barle. Novosti in zboljšanja na polju gasilstva. Znano je. da je svetovna vojna povzročila popolnoma nove razmere, ki močno vplivajo na gasilno industrijo. Impuls za raznovrstna zboljšanja in obnovitve je dala delomiržnja, to se pravi: pomanjkanje črpavcev pri izbruhih požarov. Navajeni smo bili, da smo imeli pri požarih raznovrstnih črpavcev na izobilje. Dandanes močno pogrešamo delavnih moči in docela orožni-štvo in druga prisilna sredstva, ako-se vporabljajo, nimajo pravega uspeha. Na mesto ljudi, ki so pred vojno rade volje in z veseljem prijeli za delo, je stopila delo-mržnja, žalostna posledica svetovne vojne. Naravna posledica teh nedostatkov, in neprijetni dogodki, ki so se pojavljali pri požarih, je dovedla industrijo do tega, da je konstruirala črpalne stroje, ki nadomeščajo človeške moči. * Imeli smo pač že dlje parne brizgalnice, ki so se doslej prav dobro obnesle, očita pa se jim dandanes, da potrebujejo veliko časa, preden jajmejo delovati. Ta očitek povsem ni opravičen. Znano je, da so parne brizgalnice konstruirane tako, da moremo kotel ob izbruhih požarov takoj zakuriti, da kurimo neprestano med vožnjo do požarišča, odnosno do črpališča; in preden smo položili sesalne in metalne cevi, kar traja 15—20 minut, ima vsaka, času primerno kunstruirana parna brizgalnica, pare dovolj, da more takoj delovati (seveda, če je parna brizgalnica v redu, in če je vse drugo pripravljeno). Parna brizgalnica je potemtakem gasilni stroj, ki pride dokaj hitro do delovanja, vendar pa je treba računih s 15—20 minutami, preden dobimo dovolj pare. Inut-mo pa slučaje, v katerih nam ta gasilna priprava ne zadošča, in zategadelj je parno silo v najnovejšem času deloma izpodrinil močno razviti motor. Imamo potemtakem gasilne stroje, katere goni bencinski motor ali pa električna sila. Ako zamenjamo parni kotel in parni stroj z bencinskim motorjem ali z električnim motorjem, dobimo beri cinsko motorno brizgalnico, odnosno električno motorno brizgalnico. Oba gonilna stroja sta brzostroja. Znano je, da so bencinski motorji konstruirani za 2000 in tudi več obratov na minuto in rudi električni motorji delajo po 1500 do 2000 obratov na minuto. Ti brzoteki gonilni stroji so dali povod konstruiranju črpalk, ki se spajajo neposredno, to se pravi: delujejo s toliko obrati, kot gonilni motor. In prišle so v najnovejši dobi z velikim pom-pom na dan centrifugalne (sredebežne) črpalke visoke napetosti. Centrifugalna črpalka visoke napetosti je vrsta centrifugalnih črpalk znanega sestava s to razliko, da je več enakocenih elementov vdelanih V val tako, da takozvani prekadi drug drugemu s pomnoženim pritiskom dovajajo vodo. Tako smo dobili nekake skupke s 3—7 prekadi, in centrifugalna črpalka proizvaja pritisk od 5- 10 in tudi več atmosfer. Glavni del take centrifugalne črpalke je v notranjosti vrteča se jeklena os s ko-lebnhni kolesi in vodilnim aparatom. Voda ima svoj dotok v kolo poleg osi, katero v to svrlio napravljene lopatice z veliko hitrostjo zavrte in voda pojemaje in polagoma preide v pritisk. Vse skupaj je nekak prekad in teh je več. Vse centrifugalne črpalke visoke napetosti delujejo z dokajšnjo izgubo energije, ki pri popolnoma novih strojih redkokdaj znaša manj kot 35%. Ko se pa obrabijo notranji deli, je izguba vedno večja in čestokrat izguba v kratkem znaša 50—65% in tudi več. Zbog te lastnosti segamo vedno po centrifugalnih črpalkah z velikimi dovajalci vode, ker moramo že vnaprej računati s to okolnostjo (izgubo vode). Posledica vsega tega pa je, da centrifugalne črpalke, ki dovajajo velike množine vode, težko delujejo, to se pravi, da za pogon rabijo več moči kot drugi črpalni skupki- Črpanje centrifugalne črpalke je pač kočljiva reč. Nekateri konstruktorji poženejo te vrste črpalne stroje s tem, da jih utope, t. j-preplavijo z vodo. Ker centrifugalna črpalka nima nika-kih zaklopnic, mora pognati vodo le tedaj, če je prišla v njeni vrtilni element: dokler namreč v vrtilnem delu (vrtečem kolesu) ni vode, je črpalka ne more potiskati naprej. Neke druge vrste črpanje vode obstoji v tem, da je neka posebna črpalka (vetrniška črpalka) spojena z glavnim tokom centrifugalne črpalke, ki izčrpa zrak iz centrifugalne črpalke in sesalne priprave, tako da stopi voda vanjo, katero potem ustroj potiska dalje. Poleg navedene razzi ačevalnc črpalke čestokrat porabljamo tudi male črpalke, ki dovajajo vodo v centrifugalno briz-galnioo. To so poglavitne vrste pogonov centrifugalne brizgalnice visoke napetosti. Pri tej vrsti črpanja po večini delujemo s 6—10 atmosferami, le redkokdaj z 12 ati več atmosferami, centrifugalne črpalke visoke napetosti rabijo po navadi 80—100% več sile kot batne črpalke, zato pa dajo pri majhnem pritisku veliko več vode kot zgoraj navedeni črpalni stroj. Cim večji pritisk imamo, tem manjši je učinek vode, in v slučaju, da zahtevamo večji pritisk kot je prvotno določen za brizgalnico, se lahko zgodi, da brizgalnica ne vrže vode do zahtevane višine. Čudna je tudi ta-le lastnost: Čim večji postaja pritisk, tem manjši je dotok vode in tem mani moči rabi črpalka za svoj pogon. Čim manjši je pritisk, tem več vode daje brizgalnica in tem več rabi moči. Crpalnica, ki daje pri 10 atmosferah 500 1 vode, jo da pri 2 atmosferah 800—900 1 in pri tem rabi 50—80% več moči kot pri močnejšem pritisku. Neko prednost, če .to moremo tako zvali, pa imajo centrifugalne črpalke, to namreč, da jih poljubno moremo odpirati in zapirati, ne da bi se bali, da se nam pokvari črpalka s svojimi vrtečimi se deli. Ker črpalka nima zaklopnic, kroži voda, če zapremo iztočno grlo, po črpalki. Ako hočemo, da nam :aka črpalka dobro služi, j: potrebno, da deluje s primernim številom obratov (do 10U0 obratov na minuto, z zmernim, kvečjemu ^atmosferskim pritiskom, in pa z idealno čisto vodo). Opisali smo lastnosti centrifugalne črpalke visoke napetosti, njene dobre in slabe lastnosti in preidimo k drugi vrsti črpalk, ki se čestokrat porabljajo kot gasilske črpalke. Drugo vrsto brzotekih črpalk tvorijo Ragove črpalke, katere je uvedlo podjetje R. A. O. v Berlinu, in katere je svoje dni izdelovala trvdka K. Klinger v Gumperdskirchnu na Nižjem Avstrijskem. Je to vrtilna batna črpalka (takozvana Pintlerjeva črpalka). V njej sc vrti bat, ki goni sem in tje drogove in to gibanje drogov črpa in meče vodo. Pritiska dobivamo do 14 atmosfer. Pri tej vrsti črpanja nam je treba vedeti: Za pogon črpalke rabimo približno toliko moči, kakor pri centrifugalni črpalki, skoraj bi rekli, da ima malenkostno prednost Ragova črpalka. Poglavitna reč pri tej črpalki je lastnost vrtilnega bata in gibanje drogov. Vsekako pa mora biti voda čista, ker nesnažna voda črpalki rada škoduje v veliki meri. Drogovi so iz brona in če ti pridejo v dotiko s peskom, se obdrgnejo, V najnovejši dobi se za to vporablja tudi posebne vrste les ali pa gum', katerima pa pesek, zlasti prvemu, močno škoduje, ker vrteče ploskve (kakor pri centrifugalni črpalki kolesje in vodilni aparat) obdrgne in s tem pro-pustljivost zveča da črpalka izgubi na pritisku. Potrebno je. da te vrste črpalke večkrat preisku* šamo, da se prepričamo o njeni porabi. Pri obeh vrstah črpanja za vrteče dele porabljamo jeklo in bron, pritrjene dele pa iz vlitega železa. Pri Ragovi črpalki se z11 obod po večini vporablja medenina. Pisec tega članka je prednosti in nedostatke opisanih vrst črpanja sam temeljito preiskusil in proučil, obenem pa je preiskusil več drugih črpalnih sestavov, i'1 se je o njih vporabi. zanesljivosti in vporabi sile prepričal pri vsaki le!ni dobi. Prišel je do prepričanja, da pogrešamo črpalnega sestava, ki bi imel manj nedostat-kov. kot jih imata opisani vrsti črpanja, in poprijel se je brez omahovanja stare in toli prezrte batne črpalke. Novega na tein pravzaprav ni ničesar, da smo zavrgli batno črpalko, ki nam ie pri navadnih ročnih briz-fjalnicah toliko let dobro služila, in da smo segli pa drugih vrstah črpanja, ki pa niso izpolnile naših pričakovan]. Pri rekonstrukciji batnih črpalk smo morali znova l>ričeti, in pomnožiti smo morali 60 dvojnih dvigov Pri navadni ročni brizgalnici na večje število dvigov. Iz ‘ega razloga je pisec tega članka konstruiral črpalni stroj pri parnih brizgalnicah na 150 dvigov, na 200 dvigov in naposled na 300 dvigov na minuto. Svoje dni smo mislili, da smo bili na višku delovanja batne črpalke, napravljene črpalke pa'so nam prinesle nove izkušnje, katere smo seveda rade volje vporabili. Čas nam je prinesel takozvano brzoteko batno črpalko, Smekalov sestav, ki dela dandanes z 800, največ pa s 1000 dvigi na minuto. Ati K Motorna brizgalnica z brzoteko batno črpalko. Smekalov sestav. Ta črpalni sestav je skupek, ki ima po 2 do 3 ali 4 bat'e. Brzoteka batna črpalka, Smekalov sestav, ima zaklopnice, katere moremo nepričakovano hitro zamenjati, če se pokvarijo. Zaklopnice so vdelane v stožce, ter jih, kakor pri vsaki drugi ročni brizgalnici, prav lahko odstranimo. Gibajoče dele te črpalke mažemo z oljem iz centralnega mazišča. Glavno osišče ima krožno mazišče in vsa mazalna oprava ie iz brona ali medi. Ta črpalni sestav črpa neprestano in ima v kratkem 20 atmosfer pritiska, tako da nam daje na 1000 metrov in tudi več vodo neposredno do gorišča. Brizgalnico spojimo z bencinskim ali električnim motorjem z zobatim kolesjem, kakor pri Ragovi črpalki. Kolesje teče skoraj brez ropota. 'Fe vrste črpalnica ima seveda odvodni vetrnik z manometrom itlakomerom) in pa dovodni vetrnik. Prepričani smo, da nam taka brizgalnica ne odpove, to se pravi, da neprestano črpa vodo in da se načrpana voda ne more izteči nazaj, ker ima zaklopnice, ki zabranjujejo odtok. Načrpana voda mora oriti v metalno cev in mora imeti svoj učinek. Večkratni poskusi med curkom centrifugalne brzoteke črpalke in curkom batne črpalke so pokazali, da ima druga dokaj večjo moč in daljši curek, centrifugalna črpalka pa ima veliko manj energije in veliko manjšo moč kot brzoteka batna črpalka. Opravičena je potemtakem domneva.- da brzoteka batma črpalka zavzame važno mesto na polju gasilstva, in sicer v zvezi z bencinskim ali električnim motorjem. Govorili smo doslej o črpalskih skupkih, kjer gotova sila žene črpalni sestav, to so namreč neposredne moderne brizgalnice. Te vrste stroji so seveda dokaj dragi. po eni plati zategatelj, ''"er je drag motor, po drugi plati pa, ker je draga Črpalka in njeni gonilni deli, voz itd. Vsako gasilno društvo in vsaka občina nima toliko denarnih sredstev, da bi si mogla nabaviti tak stroj, in ta okolnost je vplivala na gasilske tehnike, izumiti gasilno pripravo, katero bi Sl moglo nabaviti manj premožno gasilno društvo, tako namreč, da bi preuredilo ročno brizgalnico na motorni l^gon. Kombinirana brizgalnica. Smekalov sestav. Ta misel se je rodila že pred več kot 10 leti, toda svetovna vojna je zavlekla projekt, po vojni pa se je vendarle udejstvovala. V mislih imamo namreč takozvano kombinirano brizgalnico Smekalovega sestava-I,me ima odtod, ker je to kombinacija ročne brizgalnice z motornim pogonom. Pri tej popolnoma novi napravi je namreč mogoče iz čveterokolne brizgalnice na peresih, z nizko ležečim vodnim bednjem, napraviti brizgalnico z motornim pogonom, katero moremo, ako bi odpovedal motor, rabiti dalje kot ročno brizgalnico. Ta sestav se je popolnoma posrečil, je preizkušen, in je vzbudil v gasilskih krogih radi svoje občudovanja vredne priprostosti splošno priznanje. Ker motorski pogon vendarle ni popolnoma zanesljiv in se navzlic skrbnemu negovanju lahko zgodi, da nam odpove in ne steče, je skrbljeno za to, da navadno ročno brizgalnico slejkoprej moremo rabiti z ročnim pogonom. Ako pa je vse v redu, in prime motor, nam žene motore črpalni stroj in tako dosežemo po 10—12 atmosfer pritiska. S tem pritiskom moremo napeljati vodo neposredno do gorišča na 300 do 400 metrov. Izumitelj kombinirane brizgalnice je R. A. Smekal, sedaj zasebnik, ki je poveril izdelavo teh brizgalnic tvrdki R. A. Smekal, družbi z o. z. v Pragi — Smichovu, in ta rade volje daje natančnejša pojasnila- Ognjen boj. (Janko Hojan.) (Dalje.) Ogenj v strehi. V neposredni zvezi z ognjem v podstrešju in ognjem v dimniku je ogenj v strehi. Ta prizadene gasilcem precej težav in je tem opasnejši, čim višja je stavba, na kateri se je pojavil. Tako ogenj v postrešju kot ogenj v dimniku je v stanu zanetiti strešni ogenj; enako pa se strešni ogenj lahko razširi v podstrešje in ostale stavbne dele. To vrsto ognja delimo lahko po kakovosti materi-jala, ki pokriva ostrešje. Stavbe naših krajev pokrite so ali s slamo, s deščicami, z lepenko, z opeko ali s skrili. V krajih, kjer so strehe slamnate ali pokrite z deščicami, ima nastali strešni ogenj skoraj vedno obilno žetev, kar je tudi povsem umljivo, kajti ogenj se v takih krajih širi s tako naglico, da mu tudi spreten gasilec komaj uide s strehe. Ogenj v strehah zanetijo največkrat iskre, ki prihajajo iz dimnikov ali z bližnjega požarišča. Ako izbruhne požar, bodisi te ali one vrste, je dolžnost gasilnega društva, da poleg gašenja istega obrača tudi vso pozornost na zavarovanje streh bližnjih poslopij, zlasti, ako so strehe slamnate ali krite z deščicami. Da, velikokrat bo izurjen poveljnik raje opustJil neposreden boj z ognjem ter bo razpostavil svoje moštvo v obrambo ogroženih streh. Leteči ogenj (iskre, otrinki), ki običajno nastane pri vsakem požaru, je dostikrat nevarnejši kakor samo ognjeno netišče. Kdor izmed tova- rišev je že prisostvoval kakemu večjemu požaru v krajih, kjer prevladujejo slamnate strehe ali strehe, krite z deščicami in lepenko, je lahko opazoval silo in moč letečega ognja. Skoraj vedno se dogaja, da obračajo gasilna društva premalo pazljivosti temu ogtru in prepuščajo obrambo istega domačemu prebivalstvu, sama pa se vržejo v boj proti ognjenemu netišču. To ni nikakor pravilno postopanje in neštetokrat se je že zgodilo, da je vsled leltečega ognja in radi nepazljivosti navzočih gasilcev izbruhnil ogenj popolnoma na drugi strani poža-rišča, večkrat celo na več krajih hkrati. — Dolžnost poveljnika gasilnega društva torej bodi, da zastraži predvsem ostrešja ogroženih poslopij. Ta obramba pa ni tako lakak kot si jo mogoče en ali drugi predstavlja. Treba je predvsem tozadevnega orodja, a treba je tudi izurjenosti in vaje. Glede orodja in tozadevnih priprav mora skrbeti županstvo ter sporazumno z gasilnim društvom predpisati posameznim posestnikom, da imajo v svojih poslopjih vedno v dobrem in rabljivem stanju to, kar se v sličnih slučajih potrebuje. V poslopjih s slamnato streho ne bi smelo nikdar manjkati vsaj ene ročne brizgal-nice ali v podstrešju vsaj ene z vodo napolnjene kadi. Ravnotako bi moral vsak posestnik imeti pripravljeno vsaj eno dovolj visoko lestev, par gasilnih metel ali omel in pa par platnenih zajemalk. — Enemu ali drugemu se bo morda dozdevalo vse to smešno in odveč; a da temu ni tako, mi bo pritrdil vsakdo, ki je že bil priča požaru, kateri je požiral poslopje za poslopjem. Gasilno društvo nima na razpolago toliko brizgalnie, toliko lestev, kljuk, metel, zajemalk itd., da bi jih v slučaju požara razdelilo med vse posestnike in ogrožence v okraju. Zato 'je dolžnost slednjega posestnika, da si omisli in ima pripravljeno to, kar se skoraj pri vsakem požaru za hitro pomoč rabi. Dolžnost gasilnega društva je pa pač, da nadzoruje vse te varnostne priprave in da izuri svoje člane v točni rabi teh predmetov. Kaikor rečeno, ni tako lahko varovati ostrešje pred letečim ognjem1. Na vsa ogrožena mesta treba je razpostaviti stražo, ki s čuiečim očesom zasleduje vsako iskro, vsak otrink. ki ga donaša veter na streho. Podnevi, zlasti ob solnčnem svitu, je ta naloga silno težka, ker gasilec ne more točno razločiti: ;eli in kam je padla na .°.