TIM 7 MAREC 1 997, LETNIK XXXV, CENA 260 SIT, ISSN: 0040-7712 ■ ARROW-VZDRŽLjrVO LETEČE KRILO —v. CO 00 52 ^ ^ co >(/) rt > . 0 ) <0 „ Q > <0 , Q ) <0 00 'CO CO >(/) >«) Q) JO Q> JO Q) TO 1 8 6 6 7 1 REPORTAŽA & Novosti iz sveta malih železnic Nurnberg, 30. 1. do 5. 2. 1997 V začetku februarja je v Nurnbergu zaprl vrata največji in najpopolnejši se¬ jem igrač in modelov na svetu. Na letoš¬ njem, ki je bil že 48. po vrsti, je razstav¬ ljalo okoli 2.700 podjetij iz 50 držav. Kot vsako leto so tudi tokrat prikazali številne novosti. Mali železnici in sprem¬ ljevalni opremi, kot so hišice, avtomobilč¬ ki, drevesa in še nešteto drugih podrob¬ nosti, ki poživljajo maketo, je bila name¬ njena posebna hala. Med proizvajalci so v vseh pogledih prednjačile tri tovarne: Marklin-Trix, Fleischmann in Roco, ki so predstavile kar 481 novih izdelkov. Ver¬ jetno se vam bo zdelo nenavadno, da sem med Marklin in Trix postavil vezaj? Pomembna novica sejma je bila namreč združenje obeh omenjenih tovarn v eno podjetje. S tem je Marklin še bolj utrdil prvo mesto med nemškimi proizvajalci malih vlakov. Obe tovarni sta že stari znanki ljubiteljev male železnice, saj je bil Marklin ustanovljen leta 1 859, Trix pa 1838. Sprva sta izdelovali razne igrače iz pločevine in šele malo pred koncem prejšnjega stoletja sta pričeli razveselje¬ vati ljubitelje z modeli železnic. Trix je bil za današnje čase premajhen, da bi lahko vlagal v nadaljnji razvoj novih izdelkov; za razvoj nove lokomotive in kalupe je namreč potreben milijon nemških mark. Tako pa ima v okrilju večjega brata vse možnosti za razvoj, poleg tega pa bo novo skupno podjetje obdržalo obe blagovni znamki. Marklin, ki izdeluje vlakce v velikostih 1, HO in Z, je z združitvijo pridobil še velikost N, ki ima veliko privržencev. Tako si vsak ob tej "poroki" obeta korist, verjetno pa na to bolj črno gledajo konkurenti. Pa poglejmo, kaj je novega letos pri¬ pravil ta največji nemški proizvajalec. V prvi vrsti je poudaril 150-letnico želez¬ niške proge v Švici. Najlepši je model prvega švicarskega vlaka iz leta 1 847 z lokomotivo D 1/3 Limmat. Lokomotiva je obarvana rjavo, vagon za premog ze¬ leno, preostali vagoni pa modro in rdeče. Model bo verjetno zelo drag - cena trenutno še ni znana -, saj bodo vlakec v manjši seriji izdelovali samo letos. Verjetno bo bolj malo teh vlakcev vozilo po maketah, večinoma bodo shranjeni v skrbno zaprtih vitrinah zbirateljev. Originalni vlak, prvič je peljal 9. 8. 1847, so Švicarji obnovili leta 1947 ob stoletnici in je na ogled v prometnem muzeju v Luzernu, pa še v voznem stanju jel Zanimiva je težka dvojna električna lokomotiva Ae 8/14 iz leta 1931, ki je v originalu tehtala 240 ton in imela 8 pogonskih motorjev. Obarvana je ze¬ leno, kar je bilo včasih značilno za vse švicarske električne lokomotive, Iz Švice je tudi lepo izdelan model električne loko¬ motive 460, ki ima na straneh razne reklamne napise. Lokomotiva ni več zele¬ na, temveč srebrnobela. Primestni motorni vlak (Marklin) Električna premikalka (Marklin 1) Urednikov predal Ce bi sodili po številu udeležencev na tek¬ movanjih modelarjev, bi lahko trdili, da zanimanje mladih za modelarstvo znova narašča. Kje lahko iščemo vzroke za to? Kljub temu, da mladi dandanes lahko izbi¬ rajo med najrazličnejšimi konjički, se jih do¬ bršen del odloči za modelarjenje ali izdelo¬ vanje plastičnih maket. Nedvomno bi bila zanimiva raziskava, koliko mladih se pri nas redno ali občasno ukvarja s tehničnimi interesnimi dejavnost¬ mi. Izsledki obširne raziskave prostočasne¬ ga udejstvovanja mladih v Nemčiji so na¬ ravnost osupljivi, saj med drugim kažejo, da se celo več mladih ukvarja z modelar¬ stvom kot z računalništvom. Razlog za to, da tudi pri nas spet narašča zanimanje za modelarstvo, je ned¬ vomno tudi vse bogatejša proizvajalska ponudba modelov in maket, po katere ni treba več v tujino, cene pa so se spustile na raven, ki omogoča nakup tudi tistim s plitvejšimi žepi. Morda ob vsem tem neko¬ liko zaostaja ponudba tehničnih interesnih dejavnosti v šolah, vendar je to druga tema, o kateri smo že razmišljali. V modelarskih trgovinah je najti tudi vse več izdelkov domačih proizvajalcev, ki se po kakovosti lahko primerjajo s podobnimi tujimi izdelki ali jih včasih celo prekašajo. V poplavi modelov tujih transportnih sredstev se nekoliko sramežljivo pojavljajo tudi domača letala in plovila. Med modelarji raste želja in volja, da bi izbrskali iz pretek¬ losti in rešili pozabe dosežke domačih mojstrov in konstruktorjev. Čeprav smo majhna dežela, se ponašamo z bogato tehnično dediščino, ki jo lahko skozi članke, načrte in publikacije predstavimo doma in svetu. Zanimanje za modele naših letal in plovil vlada tudi v tujini, saj so tam skoraj popolnoma neznani, vendar moramo za njihovo predstavitev seveda poskrbeti sami. Vse bolj se prebuja pobuda modelarjev in maketarjev, da bi tudi pri nas pripravili celovito predstavitev domače ponudbe mo¬ delov, opreme, pribora in literature v okviru enega od obstoječih sejmov ali še bolje spe¬ cializiranega sejma s spremljajočimi prire¬ ditvami - demonstracijami, posvetovanji, predavanji in celo bolšjim trgom. Morda bi domači proizvajalci modelov in opreme lahko izkoristili tudi priložnost za skupno predstavitev na kakem od medna¬ rodnih sejmov v tujini - naprimer na sejmu Model hobby v Pragi, ki v svetu dobiva vedno večji ugled. To bi nedvomno pripo¬ moglo tudi k uveljavitvi naših izdelkov na tujin trgih. Jože Čuden, urednik TIM 7 • marec 1997 • 1 REPORTAŽA Druge novosti so iz Nemčije - med njimi model novega superhitrega vlaka ICE-2. Od leta 1991 je v prometu vlak ICE serije 401, ki je sestavljen iz 14 enot. Od junija 1997 bo v prometu tudi nova serija 402 z oznako ICE-2. Novi vlak se precej razlikuje od prejšnjega. Za pri¬ lagodljivost prometnim razmeram je najpomembnejša sprememba ta, da bo sestavljen iz dveh samostojnih polovic, kar pomeni, da na močno obremenjenih progah vozita obe polovici skupaj, nato pa se lahko hitro ločita in peljeta dalje vsaka po svoji manj obremenjeni progi. Razlika je vidna na nosu, kjer ima pokrov. Ko se pokrov odstrani, se pokaže avtomatska sklopka, ki omogoča hitro povezavo dveh vlakov. Vsaka polovica je sestavljena iz pogonske enote, šestih vagonov in enote za upravljanje. Naj¬ večja hitrost vlaka bo 280 km/h. Model je, tako kot original, bele barve s širšo rdečo črto na spodnji polovici. Zanimiv je tudi model motornega primestnega vlaka, ki ima na kljunu pot¬ niškega vagona kabino za vodenje vlaka. Je belo obarvan s sivo-modro progo ob oknih. Omenim naj še model dvonadstropne¬ ga potniškega vlaka za krajše razdalje med mesti. Belo obarvani vagoni imajo zeleno obrobo okoli oken. Letos februar¬ ja naj bi vstopila v promet nova rdeča električna lokomotiva serije 101, za katero trdijo, da je tako sodobna, da so jo poimenovali kar lokomotiva tretjega tisočletja. Uporabna bo tako za hitre pot¬ niške kot težke tovorne vagone. Pri velikosti 1, ta je v razmerju 1 : 32, takoj pritegne pozornost model stare potniške parne lokomotive v modri barvi. Zani¬ miva je mala rdeča ranžirna lokomotiva, nekaj posebnega pa je model Union pacific, ki meri v dolžino 56 cm. Za cene raje ne sprašujte! Tovarna Trix je v počastitev združitve z Mdrklinom izdelala v zelo majhni seriji "poročni vlak" s tendersko lokomotivo iz starih časov, ki so jo imenovali "steklena omara". Bel vlak na nizkem tovornem vagonu pelje poročno kočijo. Izdelali so ga v velikostih HO in N. Fleischmann je tudi izdelal nov model že omenjene električne lokomotive 101 v obeh velikostih. Zelo lep je vlak za velike razdalje "Gambrinus" iz petdesetih let z '111 Marklinov model švicarskega vlaka iz leta 1847 (zgoraj), in sodobni dvonadstropni vlak za kra¬ jše razdalje (spodaj) lokomotivo serije 03, še privlačnejši pa je morda potniški vlak "Preussisches gloria" iz najstarejšega obdobja z lokomotivo serije P 10. Tudi pri Fleischmannu naj¬ demo dvonadstropni vlak serije "Gor- litz", le da je v rdeči barvi. Nov je tudi model parne lokomotive serije 91, ki ga odlikuje zelo skrbna izdelava z mnogimi podrobnostmi. Na vidnem mestu so bili tudi izdelki tovarne Roco iz Salzburga, ki se upra¬ vičeno prišteva med "tri največje". Natančno so izdelali parno lokomotivo serije BR 58 iz prvega obdobja. Ta je v črni barvi z zelenkastim odtenkom. Ne zaostaja model električne lokomotive El 17 iz drugega obdobja, ki je obarvan sivomodro. Lična je tudi motorna lokomo¬ tiva premikalka Koef 1 1307 iz drugega obdobja v rdeči barvi. Enako je obarvan model električne lokomotive El 1110 521-1, ki jo uporablja avstrijska železni¬ ca. Zanimivi so izdelki nekdanje vzhod¬ nonemške tovarne Piko, ki jo je prevzel zasebni podjetnik in jo popolnoma pre- Model parne lokomotive serije 91 je prav tako Fleischmannov izdelek. Fleischmannova vlaka Gambrinus in Preussisches gloria 2 • TIM 7 • marec 1997 REPORTAŽA Pokrit most tovarne Vollmer Del novosti v proizvodnem programu tovarne Roco novil. Njihovi izdelki so nekaj cenejši od lokomotiv znanih proizvajalcev. Svoje novosti so seveda predstavili tudi drugi proizvajalci, kot so Gutzold, Lima, Riva- rossi, japonski Kato ter švicarski, franco¬ ski in angleški. Tokrat smo se omejili le na novosti med lokomotivami "velikih treh", med vagoni pa jih je še mnogo več, vendar o tem morda kdaj drugič. Obojih pa še zdaleč ni bilo toliko kot avtomobilov. Za "že¬ lezničarje" so seveda zanimivi le mali avtomobilčki velikosti HO in N, med ka¬ terimi izstopajo izdelki tovarn VViking, Herpa, Roco in še nekaterih drugih, ki jih je zaradi ustrezne velikosti moč postaviti na maketo. Novosti je bilo toliko, da jih je tu nemogoče našteti, zato le nekaj primerov! Herpa je predstavila dva mo¬ dela porsche roadster v črni in modri barvi, novi velikoprostorni seat alhambra modre barve in tovornjak s cisterno volvo FH 16. Od tovarne VViking naj pokažem lepo izdelan traktor oranžne barve, star poštni kombi iz VVurtenburga in tem¬ nordeč Manov tovornjak prekucnik. Roco je predstavil celo novo serijo vojaških vozil v velikosti HO in N, med drugimi pa terensko vozilo peugeot Ph cabrio, pet- tonski ameriški tovornjak in manjši za 2,5 ton. Pri hišicah, drevesih, figuricah in dru¬ gem je bilo toliko novosti, da se jih pre¬ prosto ne da našteti. Na prvem mestu so, kot že dolga leta, nemški proizvajalci Faller, Vollmer in Kibri. Na slikah si lahko ogledate prelepo postajno poslopje Konigsbach tovarne Faller, ki meri v dolžino 60 cm in stane 134 DEM (za ta denar dobimo že cenejšo lokomotivol) in starinsko remizo za parne lokomotive. Kot zanimivost pa omenimo še Vollmer- jevo ljubko leseno stranišče "na štrbunk" in pokrit lesen most za pešce. Morda se bo katera od letošnjih novosti nurnberškega sejma znašla tudi na maketi kakega slovenskega ljubitelja male železnice. Vlado Zupan Modeli tovarne VViking Roco se je specializiral tudi za vojaška vozila. TIM 7 • marec 1997 • 3 REPORTAŽA W0RLD CHAMPION SHIP FSR 10. svetovno prvenstvo )j FSR-VinH VELENJE Velenje, 2. 8. do 1 1996 Ko smo slovenski modelarji iz predsed¬ stva NAVIGE dobili potrjeno kandidaturo za organizacijo 10. svetovnega prvenst¬ va radijsko vodenih modelov čolnov v tek¬ movalnih razredih FSR-V in FSR-H v Velenju, smo bili vsi zelo veseli, obenem pa tudi zaskrbljeni, saj smo se zavedali, kakšno odgovornost nalaga takšno pomembno tekmovanje. Po začetnem veselju smo vsak po svojih močeh poprijeli za delo. Velenjski mode¬ larji so se trudili z organizacijo samega prvenstva in pridno trenirali z modeli čol¬ nov. Pri nas v Ljubljani pa smo ljubitelji tega lepega hobija, ki združuje ljudi različnih starosti in izobrazbe, iskali sponzorje za naše fante v reprezentanci. Tekmovalci so bili polno zaposleni s pripravo svojih modelov in s treningi na Koseškem bajerju. Na žalost imamo od Ribiške družine Dolomiti kot upravljalca bajerja dovoljenje za uporabo vodne površine samo eno popoldne v tednu, zato so se morali tekmovalci, če so hoteli kolikor toliko dobro pripraviti svoje mo¬ dele za nastop na SP, voziti na trening v Velenje. Čas je hitro mineval in končno je prišel dan odhoda v Velenje. Vsi, ki smo bili iz Ljubljane, smo se zbrali v četrtek, 1. 8., zjutraj pri našem kontejnerju na Kose¬ škem bajerju, kjer smo na tovorno prikoli¬ co naložili vojaške šotore, različno orod¬ je in plastični čoln za pobiranje modelov z vode, ki smo ga posodili organizatorju tekmovanja. Dobro razpoloženi smo kre¬ nili proti Velenju. Kljub vročini in težavam na poti, počila nam je zračnica na prikolici, smo brez kislih obrazov prispeli v velenjski kamp TRC Jezero. Prostor za 1.8.1996 veliki vojaški šotor in ostale manjše šotore smo si našli med angleškim in nizozem¬ skim taborom. Tako smo bili v Angliji ali na Nizozemskem v manj kot eni minuti. Za pot v druge države pa smo porabili nekaj več časa. Prvenstvo se je začelo že naslednji dan. Na sporedu so bili uradni treningi in registracija modelov. Pri registraciji so preverjali delovanje oddajnika in na¬ tančno pregledali vsak model čolna. Zve¬ čer so imeli vodje ekip sestanek v Beli dvorani (večnamenska športna dvorana). Prav tako so sestankovali tudi sodniki in predstavniki NAVIGE. Med njimi sta bila dva tudi iz Društva modelarjev Ljubljane, Gregor Vrhovnik in Peter Burkeljc, kot uradna sodnika NAVIGE. V soboto zjutraj se je tekmovanje priče¬ lo s kategorijo FSR-V 3,5 senior, uradna otvoritev prvenstva pa je bila zvečer ob 1 8. uri v Beli dvorani. Ob prisotnosti vseh članov reprezentanc, predsedstva NAVIGE, organizacijskega odbora in župana mesta Velenja je prvenstvo odprl g. Jožef Školjč, predsednik Državnega zbora. Tekmovanja so vsak dan potekala od osme ure zjutraj pa do poznega popol¬ dneva z enournim odmorom za kosilo. Vsak tekmovalec je imel na voljo dva predteka po 20 minut. Dvanajst najbolj¬ ših tekmovalcev po rezultatih iz predtek¬ movanj pa se je uvrstilo v finalno vožnjo. Od nedelje do petka so nato vsak dan po končanem uradnem tekmovanju pote¬ kale sponzorske dirke za lepe nagrade: prenosni računalnik, multimedijski paket, ure in druge manjše priložnostne nagra¬ de, seveda samo za dvanajst najboljših. Finale sponzorske dirke je bil v petek ob 16.30 uri. Ta dan je bil za slovensko ekipo nekaj posebnega. Bili smo žjvčni in polni pričakovanj, saj se je Dejan Strbenk iz DM Ljubljane uvrstil med finaliste. Dejan je s pomola vodil svoj model čolna po progi, njegovi navijači pa smo stiskali pesti, aa bi mu uspel čim boljši štart. Ta dirka je namreč potekala malo drugače kot običajno. Vozilo se je pet minut na ovalni progi z letečim štartom. Vsi tek¬ movalci so z modeli krožili po progi in Dviganje zastav Slovenije in Navige na otvoritvi v Beli dvorani gledali na veliko uro, ki je odštevala pre¬ ostale sekunde do štarta, ter si prizade¬ vali pridobiti najboljši položaj pred znakom sirene, ki je označila začetek tekme. Na pisk sirene je Dejanov model kot tretji prevozil štartno črto, na tribunah pa se je začelo burno navijanje. Po petih minutah izredno hitre in taktične vožnje mu je uspelo doseči tretje mesto. Veselja ni in ni bilo konec. Dejan si je privozil multimedijski paket in kopel v jezeru, kamor smo ga oblečenega vrgli presrečni navijači. Finale uradnega tekmovanja se je za¬ čel v soboto 10. 8. Žal se nobenemu Pogled na prizorišče SP. Skupina modelarjev se odpravlja na pomol za Merjenje prostornine motorjev najboljšim v FSR-V-15 tekmovalce. 4 • TIM 7 • marec 1997 REPORTAŽA Finalist sponzorske dirke Dejan Štrbenk pripravlja model za odločilno dirko. našemu tekmovalcu ni uspelo uvrstiti v ta zaključni del. Najbolj razočarani smo bi¬ li, ker to v kategoriji FSR-V 15 cm 3 junior- ji ni uspelo 1 3-letnemu Alešu Krapežu iz DM Ljubljane. Uvrstitev v finale je zgrešil za borih osem sekund. Po rezultatih iz predtekmovanj je imel enako število kro¬ gov kot tekmovalec, uvrščen mesto pred njim, vendar za osem sekund večji časov¬ ni zaostanek. Z uvrstitvijo na 13. mesto pa je kljub temu pustil za seboj 17 dosti bolj izkušenih tekmovalcev. Sobotno finalno tekmovanje je do zad¬ njega kotička napolnilo tribune ob je¬ zeru. Vsak finalist je imel svoje navijače z raznimi navijaškimi rekviziti in zastava¬ mi. Zadnja finalna vožnja se je končala ob 1 6. uri. Mladinski svetovni prvak v FSRV-6,5, Aykroyd, po zmagoviti vožnji Organizatorji so od vseh udeležencev dobili priznanje za izvrstno izvedbo ter urejene objekte in okolje. Ker je bil kamp, v katerem je bila večina tekmovalcev, od¬ daljen le slabih petsto metrov od jezera, se tekmovalcem ni bilo treba vsak dan voziti z avtomobili po več deset km, kar se je dogajalo na dosedanjih prvenstvih. Poleg resnih priprav modelov, tekmo¬ vanja in sodelovanja pri izvedbi tekmo¬ vanja pa smo poskrbeli tudi za zabavo in sprostitev. Neke noči je nekaj naših navi¬ hancev zmaknilo z drogov zastave, ki so jih imele nekatere države izobešene v svojem taboru. Takoj zjutraj smo na oglasno desko pritrdili obvestilo, kje jih lahko lastniki zvečer dobijo nazaj, seve¬ da če prinesejo s seboj kako "tekočo za¬ devo". Nejevolja lastnikov je hitro minila, ko so ugotovili, da gre le za šalo. Dobro pa so nam jo zagodli Francozi, ki so zvečer prikorakali s steklenicami, polnimi Rezultati: FSR V-3,5 juniorji (36 tekmovalcev) v J jezerske vode. Vsi drugi so seveda "doumeli" namen sporočila. Izmenjava se je nato nadaljevala z družabnim sre¬ čanjem. Med prijetnim klepetom smo izmenjali dosti zanimivih strokovnih infor¬ macij, sklenjena so bila številna nova poznanstva ter pozabljena jutranja slaba volja prizadetih lastnikov zastav. Odigra¬ li smo tudi pravo tekmo v malem no¬ gometu med ekipama kapetanov repre¬ zentanc in organizatorjev. Po ogorčenem boju je z rezultatom 2 :1 zmagala ekipa organizatorjev. Prvenstvo je kar prehitro minilo in s težkim srcem smo se poslovili od prijate¬ ljev. Tolažila nas je misel, da se čez dve leti spet vidimo v Franciji na naslednjem svetovnem prvenstvu. Kdor ima dostop do Interneta in ga zanimajo popolni rezultati SP, jih bo našel na naslovu: http://www.rr-vel.si/naviga/results.htm. Ana Colarič TIMOVI OGLASI PRODAM električne vžigalnike za vžig modelarskih raketnih motorjev, ki delujejo že na navadno baterijo 1,5 V, Cena za 10 kosov je 200 SIT. Naročite jih lahko iz¬ ključno po pošti s plačilom po povzetju na naslov: Anton Križnik ml. Novi Log 19 b 1430 Hrastnik PRODAM skoraj nov, utečen eksplozijski motor za motorne čolne O. S. max 20 FP-M, 3,5 cm 3 . Zraven dam še kardan in ojnico za vžiganje motorja. Cena po dogovoru. Dušan Velikonja Kidričeva 28/A 5000 Nova Gorica Tel. (065) 25-261 (ob koncu tedna) UGODNO PRODAM RV-napravo Robbe "promars FMSS". Komplet vsebuje: oddaj¬ nik, sprejemnik, tri servomehanizme, stikalo in akumulatorje za oddajnik in sprejemnik. Dušan Lanišek Miklošičeva 13/6 1230 Domžale Tel.: (061) 715-474 (zvečer) RAKETO, izdelano iz umetnih mas, lesa in papirja, velikosti 90 cm, skupaj s standard¬ nim motorjem 20 Ns in padalom, v sestavl¬ janki prodam za 1200 SIT. Raketa je primerna za osnovnošolce, pa tudi za starejše modelarje. Avgust Potočnik Rogatec 74 b 3252 Rogatec Tel.: (063) 827-225 KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNEGA OGLASA TIM 7 • marec 1997 • 5 MODELARSTVO Polnilni ventil Za nanašanje enakomernega sloja bar¬ ve na modele uporabljamo zračne čo¬ piče. Princip njihovega delovanja je pre¬ prost. Skozi šobo zračnega čopiča izteka stisnjen zrak. Zaradi velike hitrosti izteka¬ jočega zraka je tlak v zračnem curku nižji kot tlak okolice, zato curek zraka sesa barvo iz lončka in jo razprši po površini modela. Za delovanje zračnega čopiča torej potrebujemo vir stisnjenega zraka. Za uporabo v modelarstvu lahko kupimo stisnjen plin v jeklenki ali pa uporabimo primeren manjši kompresor z rezervoar¬ jem. Zal je kupovanje ustekleničenega plina predraga rešitev, precej globoko v žep pa moramo seči tuai pri nakupu mo¬ delarskega kompresorja. Če nismo pre¬ zahtevni, lahko kot vir stisnjenega zraka uporabimo kar avtomobilsko kolo. Na ventil zračnice privijemo prilagodni člen, nanj pa cev za dovod zraka v zračni čopič. Prilagodni člen je opremljen z mehanizmom, ki omogoča zapiranje in odpiranje ventila zračnice. Če imamo v garaži kakšno odvečno avtomobilsko kolo, npr. z zimskimi pnevmatikami, je takšna rešitev zelo poceni, žal pa ima tudi svoje slabe strani. Kolo je precej veliko in ga najbrž ne bomo nosili v stanovanje, težava pa je tudi vzdrževan¬ je zračnega tlaka v pnevmatiki. Pri na¬ našanju barve zračni tlak pada, in ko je prenizek, moramo odviti prilagodni člen in pnevmatiko znova napolniti. Za to upo¬ rabimo ročno tlačilko ali pa cenen kom¬ presor za polnjenje pnevmatik, ki ga priključimo kar v vtičnico za vžigalnik v avtomobilu. Sam sem se odvijanja in pri¬ vijanja prilagodnega člena in priključe¬ vanja kompresorja kmalu naveličal, zato sem izdelal polnilni ventil (slika 1), ki omogoča, da je polnilna cev kompresor¬ ja ves čas priključena. Za napajanje kom¬ presorja z električno energijo sem upora¬ bil polnilnik za polnjenje avtomobilskih akumulatorjev. Shema vezave elementov Slika 1. Polnilni ventil s priključki Risba 2. Sestavna risba ventila zračni copic za pripravo stisnjenega zraka je narisa¬ na na risbi 1, polnilni ventil pa na risbi 2. Za izdelavo sem uporabil material in dele, ki sem jih poiskal kar po predalih v garaži. Cev 4 za priključitev na ventil pnevmatike sem snel z izpraznjene pršil¬ ke za zasilno polnjenje preluknjane pnev¬ matike, lahko pa uporabite tudi cev dotrajane tlačilke. Telo ventila 1 sem iz¬ delal iz šesterokotnega kosa aluminija. Uporabil pa sem še dva ventila za pnev¬ matike, 2 in 3, ki sem ju izrezal iz starih preluknjanih zračnic in z njiju s skal¬ pelom odstranil nalito gumo (slika 2). Slika 2. Ventil s tesnilnim elementom Telo ventila 1 (risba 3) sem obdelal na stružnici in vanj zvrtal vzdolžno vrtino 0 4/ 0 5, vrezal notranji navoj M 6 in zastružil utore na nastavku za cev 4. Na vrtalnem stroju sem nato zvrtal še prečno vrtino 0 5 in vrezal navoj M 6. Da sem jih lahko privil v telo ventila, sem na stebla zračničnih ventilov vrezal zunanji navoj M 6. Obstajajo različne konstrukcijske izvedbe teh ventilov. Ven¬ tili za zračnice motornih koles in mope¬ dov imajo navoj do konca stebla, ventili za zračnice avtomobilov pa imajo krajši priključni navoj, steblo pa je oblito z h —A polnilnik Risba 3. Telo ventila 1— A Risba 1. Shema vezave delov sistema za pripravo zraka gumo. V ventilih se uporabljajo tudi raz¬ lični tesnilni elementi, kratki in dolgi (ris¬ ba 4). Stebla ventilov s kratkim tesnilnim elementom lahko skrajšamo, tistih z dol¬ gim tesnilnim elementom pa ne. Če ima ventil navoj po vsem steblu, moramo spodnji del stebla najprej postružifi na 0 6, nato pa vrežemo navoj. Prirejene ven- 6 • TIM 7 • marec 1997 MODELARSTVO us .06 Risba 4. Tesnilni elementi ventilov za pnevma¬ tike Slika 3. Polnilni ventil s tesnilnimi elementi tile privijemo v steblo ventila in navleče¬ mo priključno cev za polnjenje pnev¬ matike (slika 3). Da preprečimo odvijanje ventilov in zatesnimo navoje, jih namaže¬ mo s kemičnim tesnilom, npr. s tesnilom Loctite 603, 243 ali 271, lahko pa uporabimo tudi epoksidno lepilo. V telo ventila lahko zvrtamo tudi več lukenj z navoji in privijemo dodatne ven¬ tile. Nanje lahko priključimo več zračnih čopičev hkrati, ali pa jih uporabimo za priključitev drugih manjših naprav, ki delujejo na stisnjen zrak. Marjan Klenovšek Izdelava trupa letalskega modela Pri izdelavi trupa letalskega modela klasične konstrukcije (gradnja iz reber in letvic) predvsem manj izkušeni modelarji včasih naletijo na težave. To se zgodi takrat, ko se lotijo gradnje zahtevnejšega modela ali makete. Kako si lahko olaj¬ šajo delo? Zadeva je zelo preprosta. Na risbah št. 1 in 2 je prikazan postopek pri gradnji trupa klasične konstrukcije. Na ravno desko (št. 1) pritrdimo po¬ možne letvice (št. 2). Razdalja med njimi mora ustrezati razdaljam med rebri, ki so predvidene v načrtu. Na pomožne letvice z žebljički pritrdimo rebra trupa (št. 4). Ko so vsa pritrjena, prilepimo se vzdolž¬ ne letvice (št. 3). Rebra so zdaj povezana med seboj in skelet trupa je izdelan. Tako pripravljeno konstrukcijo trupa prekrije¬ mo s kritino (št. 6), ki je lahko samo iz balze, v kombinaciji s folijo ali podobno. Pri prekrivanju pustimo del trupa odprte¬ ga, da lahko odstranimo žebljičke in snamemo trup iz šablone. Nazadnje pre¬ krijemo tudi ta del. 4 4 Pripomoček za izdelavo trupa makete letala piper supercub Risba 1 Na risbah je prikazan postopek izde¬ lave trupa, ki je okroglega prereza. Po¬ stopek je enak tudi pri trupih, ki imajo ovalni ali večkotni prerez. Trgovsko podjetje GASILSKA OPREM d.0.0. Trgovina "MLADI TEHNIK" Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana Tel.: (061) 126-11-55, faks: 126-2243 Odprto od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 ure Vse za modelarje in tehnični pould RV-naprave: MULTIPLEX in GRAUPNER RV-modeli čolnov, avtomobilov in letal: MULTIPLEX, GRAUPNER in BILLING BOATS Vse vrste elektromotorjev in motorjev z notranjim zgorevanjem ter drug material za mode¬ larstvo. Plastične makete: ERTL, TAMIYA, AIRFIX, ITALERI, REVELL, HELLER in pribor. - Na zalogi: novi akumulatorji Sanyo RC 2000 - Ugodno: RV-naprave Multiplex - Tekmovalni RV čolni ECO, mono in hydro - Kroglični ležaji (2x5 mm in 4x7 mm) Pripomoček za izdelavo trupa makete jadral¬ nega letala meteor Kot je razvidno s fotografij, na ta način izdelujemo tako trupe za jadralne kot za motorne letalske modele. Otokar Hluchy TIM 7 • marec 1997 • 7 MODELARSTVO Stojalo za minivrtalnik Ijejo med seboj. V ta namen je smotrno uporabiti poleg navadnih še vzmetne podložke. Ročico (6) na koncu obrusimo v konico na katero nasadimo lesen ročaj (1 2), ki je lahko od odslužene pile ali pa ga sami izdelamo na lesni stružnici. Ročaj naj ima po možnosti še objemko (1 3)), ki preprečuje razpoke, ki nastanejo pri nasajanju. Vijak (17) je z glavico pri- varjen na sedlo (1) in prenaša potrebno silo navzdol prek ročic. Ko potisnemo ročaj navzdol, se premakne celotno vodi¬ lo in s tem tudi vrtalnik. Da pa se bo vodi¬ lo vrnilo v prvotni položaj, moramo na os natakniti primerno trdo vzmet. Sam sem uporabil tako, ki se nahaja na ventilih v avtomobilskem motorju. Z objemko (9) nastavljamo višino vrtalnika. Pod glavo vrtalnika pritrdimo še mizico (1 1) iz trde¬ ga lesa, da bomo laže držali obdelo- vanec med vrtanjem. Sestavljeno stojalo še prebarvamo z barvami za kovino in z mastjo namaže¬ mo vodilo. Robert Resman V elektroniki in modelarstvu se zelo po¬ gosto srečujemo z vrtanjem majhnih lu¬ kenj; predvsem v elektroniki, ko vrtamo v tiskana vezja. Izbira majhnih vrtalnih strojčkov je danes v trgovinah zelo dobra in marsikateri modelar ali elektronik si ga je že priskrbel. Vendar še tako kakovo¬ sten vrtalnik nima prave vrednosti, če zanj nimamo ustreznega stojala, s kate¬ rim lahko vrtamo brez težav in pod pra¬ vim kotom. Nekaj vrst stojal je sicer mo¬ goče kupiti, vendar si ga lahko izdelamo tudi sami. Izdelava ni zahtevana in se je lahko loti skoraj vsakdo. Osnova stojala je vodilo (4), po kate¬ rem drsi sedlo (1). Vodilo je izdelano iz jeklene palice, debele 10 mm, ki je na spodnji strani privarjena na ploščico (5). Varjenje mora biti opravljeno strokovno, da bo vodilo stalo pravokotno na podla¬ go. To je najpomembnejše, sicer bo vrtal¬ nik vrtal poševne luknje. Vodilo je s 4 vi¬ jaki M 4 x 20 pritrjeno na podlago. Sam sem za to uporabil 1 0 mm debelo ploščo pertinaksa velikosti 200 x 160 mm. Lah¬ ko uporabimo tudi primeren kos ravne vezane plošče. Sedlo, ki drsi po vodilu je izdelano iz kvadratnega jekla 18x18 mm, ki ima skozi sredino zvrtano luknjo s premerom 10 mm. Ta se mora čim bolje prilegati vodilu, da vmes ni preveč zrač¬ nosti. Na sedlo pod pravim kotom priva- rimo še nosilec (2), ki je iz jekla 16x16 mm. Na koncu ima privarjeno objemko Doma narejeno stojalo za minivrtalnik. Velikost objemke prilagodimo meram vratu vrtalnika, ki ga imamo na voljo. iz 2 mm debele primerno oblikovane plo¬ čevine. Oblika in velikost objemke mora¬ ta ustrezati dimenzijam vrtalnega strojč¬ ka, ki ga bomo uporabili. Objemko (9) prav tako izdelamo iz pločevine debeline 2 mm ter nanjo privarimo ročico (8) iz ploščatega jekla 12x5 mm. Iz enakega materiala izdelamo še ročici 6 in 7 in ju spojimo z vijaki M 4 x 20 mm. Spoj ne sme biti pretrd, vijak naj bo privit le to¬ liko, da se deli lepo brez zračnosti gib- Sestavni deli stojala: 1. kvadratno jeklo 18 x 18 x 70 mm 2. kvadratno jeklo 16 x 16 x 65 mm 3. pločevina 2 mm 4. jeklena palica 0 10 mm 5. jeklena ploščica 40 x 60 x 4 mm 6. ploščato jeklo 12x5 mm 7. ploščato jeklo 12 x 5 mm 8. ploščato jeklo 12 x 5 mm 9. pločevina 2 mm 10. pertinaks ali vp 200 x 160 x 10 mm 11. bukev ali hrast 60 x 60 x 25 mm 12. parjena bukovina 0 25 x 70 mm 13. glej tekst* 14. vzmet 0 12 mm 15. vijak M 4 x 20 z matico, 4 kosi 16. vijak M 4 x 25 z matico, 4 kosi 17. vijak M 4 x 15, 1 kos 8 • TIM 7 • marec 1997 MODELARSTVO Škatla za modelarske barve Za barvanje maket uporabljamo po¬ sebne barve, ki so nalite v lične majhne kovinske lončke ali stekleničke. Kot veči¬ na maketarjev sem tudi jaz barve hranil kar v kartonskih škatlah, v katerih so bili nekoč modeli, in v različnih plastičnih škatlah. Sčasoma je zbirka barv nara¬ ščala, iskanje ustrezne barve pa je posta¬ jalo vse težje. Zato sem si izdelal lesene škatle (slika 1), v katerih je zbirka barv vedno urejena, lončki in stekleničke z barvami pa zaščiteni pred prahom in udarci. Pri nas so zelo priljubljene barve tovarne Revell, ki so razmeroma poceni in jih lahko kupimo v skoraj vsaki trgovini z igračami, zato si najprej oglejmo načrt lesene škatle za shranjevanje 14-mili- litrskih Revellovih lončkov z barvami (risba 1). Škatlo izdelamo iz vezane plošče različnih debelin. Iz 4 mm debele vezane plošče najprej izžagamo ploščo velikosti 366 x 234 mm (poz. 1, risba 2) in nanjo narišemo mrežo z delitvijo 33 mm. Z ustreznim ploščatim svedrom za les v ploščo skrbno izvrtamo 77 lukenj 0 30. Z lončkom za barvo preverimo, ali je ka¬ tera od lukenj pretesna, in jo nekoliko povečamo. S steklenim brusilnim papir¬ jem obrusimo robove lukenj in nato plo¬ ščo zgladimo. Iz 7 mm debele vezane plošče (seveda je lahko tudi nekoliko debelejša) izžagamo 31 mm visoki bočni stranici (poz. 3) ter sprednjo in zadnjo stranico (poz. 4). Dolžina bočnih stranic mora ustrezati širini nosilne plošče za barve, sprednja oz. zadnja pa sta lahko 2 do 3 mm daljši. Stranice pritisnemo ob robove nosilne plošče, natančno zmeri¬ mo širino in dolžino škatle in izžagamo ustrezni plošči za dno in pokrov (poz. 4, 5). Plošči naj bosta nekoliko preveliki, natančno ju bomo obdelali, ko bodo deli škatle zlepljeni, pokrov pa pritrjen s šar- nirjema. Iz 2 mm debele vezane plošče 1 2 3 4 5 6 7 8 9 držalo lončkov dno bočna stranica sprednja stranica pokrov podpora šarnir lesni vijaki zapiralo vezana plošča vezana plošča vezana plošča vezana plošča vezana plošča vezana plošča std. std. medenina ali aluminij 4 x 366 x 234 7x380x248 7x234x31 7x380x31 7 x 380 x 248 2x 16x234 25x25 0 2,9 in 02 0,8 do 1,2 mm 1 1 2 2 1 4 2 8 1 Risba 1. Sestavna risba, škatla za barve Revell 4 4 -4- 4 4 4-1-4- 4 4 -1- 4 4 4 _QQ. "001 QQ 234 Slika 1. Škatla za barve Revell 248 TIM 7 • marec 1997 • 9 MODELARSTVO 1. Z belim lepilom prilepimo obe bočni ter sprednjo in zadnjo stranico tako, da se natančno prilegajo nosilni plošči barv. Ko se lepilo posuši, izvlečemo nosilno ploščo in obrusimo robove dna ter spred¬ njo in zadnjo stranico, nato pa s šarnirje- ma pritrdimo pokrov. Če želimo šarnirje pritrditi na notranji strani škatle, morajo biti, zaradi majhne debeline vezane plo¬ šče, zelo ozki. Morda boste imeli več sreče kot jaz in boste v trgovini našli ustreznejše šarnirje, sicer pa boste morali uporabiti pohištvene velikosti 30 x 30 oz. 25 x 25 mm. Ti se dobijo brez večjih te¬ žav in imajo že zvrtane luknje za vijake. Risba 3. Prilagoditev standardnih tečajev 25 x Risba 4. Prilagoditev standardnih tečajev 25 x 25 na notranji strani Slika 2. Pritrditev tečaja pokrova Risba 2. Nosilna plošča za barve Revell 1 Šarnirje lahko pritrdimo na zunanji strani škatle (risba 3), za oko pa je prijetneje, če so pritrjeni znotraj (risba 4, slika 2). V tem primeru moramo odvečni del enega krila šarnirja odžagati in zvrtati novo luknjo za vijak. Utor za šarnir na zadnji stranici škatle mora biti nekoliko nagnjen, da je pri zaprtem pokrovu dovolj prosto¬ ra za glave lesnih vijakov. Uporabimo lahko vijake premera od 2 do 3 jnm z vgrezno ali polokroglo glavo. Če so predolgi, jih skrajšamo z brušenjem. Lesni vijaki so namreč zelo trdi in žaga bi se kaj hitro skrhala. Ko je pokrov pritrjen na šarnirja, ga zapremo in na robovih obrusimo s steklenim brusilnim papirjem. Na spodnjo stran nosilne plošče barv TIMOVI OGLASI UGODNO PRODAM: RV-naprave Futaba 7 UHF super PCM, (oddajnik je nov z akumula¬ torji), Sanvva space PCM z dvema sprejem¬ nikoma, Sanwa vaguard PCM (kompletna) in Sanwa dash saber - 2-kanalna (kompletna). Vse je malo rabljeno in lepo ohranjeno. RV-modeli: SU-26M z epoksidnim trupom in motorjem Super tigre 10 cm 3 (model je rab¬ ljen, motor pa nov), delno narejen Graup- nerjev SU-26M za motor 6,5 cm 3 ali elek- tropogon. (poz. 1) prilepimo vse štiri podpore 6, nato pa vse dele škatle prelakiramo s pro¬ zornim ali barvnim nitrolakom oziroma z lakom za parket. Škatla je_ skoraj gotova; manjka ji le še zapiralo. Če ga ne boste našli v trgovini z železnino, boste morda doma med staro šaro našli kaj uporabnega. Brez večjih težav pa si lahko preprosto zapi¬ ralo izdelamo sami iz medeninaste ali aluminijaste pločevine, debele 0,8 do 1,2 mm (risba 5). Z lesnim vijakom 0 2 mm ga pritrdimo na pokrov, drug vijak pa privijemo v sprednjo stranico škatle tako, da omogoča zapiranje in odpiranje pokrova (slika 2). Marjan Klenovšek P-51D mustang firme Top flite za motor 10- 15 cm 3 . Model je nov in še v škatli. Piper J-3-CUB Great Planeš za motor 6,5- 10 cm 3 - še nov, v škatli. Cessna 172, lepo narejena, z motorjem Magnum 4,07 cm 3 . Jadralni model schampus firme Multiplex z razpetino 3400 mm, nov, še v originalni škatli ter še nekaj motornih in jadralnih mo¬ delov domače izaelave-vsi v letečem stanju. Franc Božič Vrhpolje 17, 5271 Vipava Tei.: (065) 65-844 ali 640-146 (Rajko) 10 • TIM 7 • marec 1997 MODELARSTVO Uporaba UHU-jevih lepil v raketnem modelarstvu Lepljenje je v modelarstvu eden temeljnih in najpogostejših načinov spajanja različnih gradiv oziroma sestavnih delov modelov in zato dobiva vse večjo veljavo. Postopek, ki je bil še nedavno za marsikaterega modelarja - posebno če je šlo za zahtevnejše primere - trd oreh, je zaradi bogate izbire lepil sčasoma postal prepros¬ to opravilo, ki mu ie pri pravilni izbiri lepila in upoštevanju navodil za lepljenje v veči¬ ni primerov lahko kos sleherni posameznik. Iz izkušenj vemo, da ni vseeno, kakšno lepilo izberemo za spajanje posameznih materialov. Nekatera lepila dobro vežejo le nekatere snovi, medtem ko za druge niso primerna. Na trdnost zlepka vplivajo tudi različne vrste obremenitev in poprejš¬ nja priprava stičnih ploskev. Uspešno lep¬ ljenje lahko pričakujemo le, če poznamo lastnosti lepil in jih znamo tudi pravilno uporabljati. Razvoj kemije je prinesel skoraj nepre¬ gledno množico umetnih snovi, na kate¬ rih sloni tudi industrija lepil. Nova učinkovita sredstva sedaj omogočajo lep¬ ljenje tudi na področjih, kjer so še pred kratkim prevladovale tradicionalne teh- Razvrstitev lepil Polivinilacetatna lepila (ali "bela lepi¬ la", kakor jih tudi radi imenujemo) so dis- perzijska lepila v obliki goste tekočine mlečno bele barve, narejena na podlagi umetnih smol. V večini primerov se lahko redčijo z vodo. Drobni delci smole (poli- vinilacetata) so razpršeni v vodi. Med str¬ jevanjem ta izhlapeva, na površini pa ostane prosojen polimeriziran trdi PVAc, ki trdno povezuje lepljene dele. Lepilo je primerno predvsem za lepljenje poroznih materialov, kot so les, lesni polizdelki in stiropor, lepi pa tudi papir, karton in usnje. Lepilo se v tankem sloju nanaša na površino. Pri zelo poroznih materialih, ki močno vpijajo lepilo, ga namažemo na obe ploskvi, dela stisnemo in spet ločimo. Čez kratek čas, ko lepilo zleze v pore, površini znova namažemo in stisnemo. Dele pustimo stisnjene in jih med sušen¬ jem ne premikamo. Slaba stran belih lepil je, da se razmeroma dolgo sušijo, ven¬ dar se zdaj že dobijo tudi hitrosušeča bela lepila, kot npr. UHU-coll expres. Pri sobni temperaturi doseže dovolj visoko trdnost že po petih minutah. Z izjemo nekaterih posebnih (UHU-coll wasserfest, ki je odporno proti vodi) ta lepila ne smejo biti dalj časa izpostavljena vlagi. UHU izdeluje vrsto polivinilacetatnih lepil UHU-coll (holzleim, express, spezialleim in wasserfest). S PVAc-lepilom lahko lepimo vse dele modelov iz lesa in papirja. Ker se suši dalj časa, je primerno za lepljenje večjih površin, npr. opiat raketoplanskega krila. nike, kot so vijačenje, spajkanje, koviče- nje ali varjenje. Ker pa živimo v času, ko se vedno bolj zavedamo nevarnosti čezmernega ones¬ naženja okolja, se tudi v industriji lepil vedno bolj trudijo za okolju prijazna, a kljub temu učinkovita sredstva. Gradiva, ki jih uporabljamo pri gradnji raketnih modelov, so zelo raznolika, kljub temu da prevladujejo balza, papir in umetne mase. Temu ustrezen je izbor lepil. Načeloma velja, da so primernejša lepila z manjšo specifično težo, kar pa ne sme vplivati na trdnost lepljenih spojev, zlasti najbolj obremenjenih. Stiropora ne raztaplja, zato posegamo po njem pri izdelavi kril ali delov maket, kjer je stiroporno jedro oblepljeno z bal- zovim furnirjem. Ker se slabše prime na lakirane površine, moramo biti na to pozorni pri lepljenju stabilizatorjev. Stične ploskve prej očistimo z brusilnim papirjem. Belo lepilo je tudi dobro impre¬ gnacijsko sredstvo za zaščito delov, ki so izpostavljeni plamenu (notranji del trupa nad motorjem, vrvica za navezavo). Martin Marguč sestavlja dele raketoplana iz balze z belim lepilom UHU coli. Prav obremenitve pa v raketnem mode¬ larstvu narekujejo uporabo najkakovost¬ nejših lepil, pri katerih za optimalno trd¬ nost zlepka zadošča najmanjši nanos lepila, saj vsak odvečni gram na modelu zmanjšuje višino ali krajša čas leta. Lepila, ki so zasnovana na topilih, imajo to slabo lastnost, da se med strje¬ vanjem krčijo. PrMeh moramo paziti na količino nanosa. Če je nanos lepila preo¬ bilen, utegne krčenje povzročiti deforma¬ cije v konstrukciji modela. Pri delih modela, ki so v neposredni bližini raketnega motorja ali se dotikajo njegovega ohišja, obstaja nevarnost, da zaradi sproščanja toplote popustijo lep¬ ljeni spoji. Tu uporabimo lepila, ki so tem¬ peraturno obstojnejša. Med proizvajalci, ki dandanes izdelu¬ jejo vsakovrstna lepila, od univerzalnih do specialnih za posebne namene, si je firma UHU s svojo široko ponudbo ka¬ kovostnih lepil tudi med modelarji ustvari¬ la ime, zato se modelarji med lepili, ki so zastopana na slovenskem trgu, večinoma odločajo za UHU-jeve izdelke. V razve¬ jeni paleti lepil vsakdo najde odgovor na svoja vprašanja s področja lepljenja. Na nelakirano površino lahko lepimo stabi¬ lizatorje z belim lepilom UHU coli. Modelar Primož Brejc pri delu. Kontaktna lepila so kavčukova eno- in dvokomponentna lepila, narejena na podlagi sintetičnega kavčuka, razto¬ pljenega v topilu (npr. bencinu, toluenu in acetonu). Zlepek z lepilom te vrste ostane vedno nekoliko elastičen. Lepilo v tankem sloju nanesemo na obe površini, ki ju prej temeljito očistimo. Počakamo 5-15 minut, odvisno od nanosa in vrste materi¬ ala, dokler topilo skoraj povsem ne izh¬ lapi. Ko je premaz na otip skoraj suh, a čutimo, da se še oprijema prstov, oba dela sestavimo ter ju močno stisnemo ali povaljamo. Tako lepilo je UHU greenit. TIM 7 • marec 1997 • 11 MODELARSTVO Dele, ki jih lepimo, moramo natančno sestaviti, ker se zlepijo v hipu in kasnejši popravki niso več mogoči. No, UHU je rešil tudi ta problem. Izdelal je kontaktno lepilo UHU greenit kompakt-kraft, ki je odporno tudi proti višjim temperaturam - do 1 10° C - in ki še omogoča kasnejše naravnanje delov. Kavčukova kontaktna lepila so navad¬ no v obliki goste tekočine ali paste. Odlično lepijo predmete nepravilnih oblik, ker primejo neposredno na stik. Namenjena so za lepljenje neporoznih, pa tudi poroznih materialov, kot so guma, umetne mase, les, pluta, usnje in tkanine. Odporna so proti vodi, oljem, razredčenim kislinam in lugom. Posebno zanimivo je kontaktno lepilo v pršilki UHU spruhkleber. Omogoča hitro in preprosto nanašanje tudi na večje površine. Sloj lepila je zelo fin in enakomeren. Med kontaktna lahko uvrstimo tudi nekatera lepila za umetne mase (npr. poliuretanska lepila s topili, ki so nareje¬ na na podlagi poliuretanskega kavčuka in so namenjena za lepljenje mehkega PVC-ja), poleg teh pa še nekatera uni¬ verzalna raztopinska lepila ter lepila za stiropor. S kontaktnimi lepili lepimo plastične folije, s katerimi prekrivamo raketoplane z mehkim krilom, ovijamo trupe raket in maket ali spajamo kose folije, iz katerih izdelujemo padala in strimerje. Lepila s topilom za porozne in neporozne materiale so narejena pre¬ težno na podlagi umetnih smol, razto¬ pljenih v topilu. Med strjevanjem topilo izhlapeva skozi material ali ob robu stika, ki mora biti primerno dolg. Lepilo nanesemo na eno ploskev, pri poroznih materialih pa namažemo obe. Nato predmeta stisnemo in spet ločimo. Počakamo nekaj časa, da material vpije lepilo in se površina nekoliko osuši, potem pa lepilo še enkrat nanesemo in dokončno spojimo oba dela. S prvim nanosom dosežemo dobro začetno adhezijo, šele drugi pa lahko trdno poveže tako pripravljeni površini. Pri teh lepilih topilo naglo_ izhlapeva, zato se dokaj hitro sušijo. Če so stične ploskve majhne^držimo predmete nekaj časa stis¬ njene. Če opazimo, da stik ni točen, ga lahko razstavimo in naravnamo, vendar je to mogoče le toliko časa, dokler je lepi¬ lo še vlažno. Med lepila te vrste štejemo univerzalna lepila, lepila za umetne mase, lepila za balzo (celulozna lepila) in posebna lepila za modelarstvo. Lepila za umetne mase Temeljni namen teh specialnih lepil je lepljenje predmetov iz različnih umetnih mas, nekatera pa dobro vežejo tudi druga gradiva. V večini primerov vsebu¬ jejo topila, ki po nanosu nekoliko razjedo površino lepljenca, zato stični ploskvi folijo za izdelavo padala s kontaktnim lepilom UHU greenit. Lepilo, ki je razredčeno z nitro- razreačilom, se nanaša s čopičem. delujeta kot zliti druga z drugo. Na prvi pogled podobne umetne mase se po fizikalnih lastnostih lahko med seboj zelo razlikujejo in se na učinkovanje topil različno odzivajo. Lepilo z optimalnimi lastnostmi je navadno kar raztopina iste umetne mase v topilu, ki jo učinkovito raz¬ taplja. Za lepljenje PVC-ja ponuja UHU lepilo UHU PVC. UHU allplast lepi različne umetne mase v širokem temperaturnem razponu - od temperatur pod ničlo do 90° C. Za lepljenje trdega polistirena (plastike, iz katere so makete za sestav¬ ljanje) se uporablja UHU plast. Na voljo je v dveh oblikah, redki in gostejši. Dobimo ga v steklenički s čopičem za nanašanje, gostejše pa v tubi. Lepila te vrste so v bistvu raztopine poli¬ stirena, kot topilo pa so uporabljeni ace¬ ton, monoklorbenzen ali tetraklormetan. Če je lepilo zelo redko, gre lahko v posameznih primerih samo za topilo, ki raztopi vrhnjo plast lepljenih površin. Ko sestavimo oba dela, se zmehčani površi¬ ni zlepita. Lepilo v tej obliki nanašamo s čopičem in ga uporabljamo predvsem za lepljenje drobnih sestavnih delov Poglavje zase je lepljenje stiropora (penastega polistirena), ki je izredno Luka Svete končuje svoj tekmovalni epoksidni model. Stabilizatorje lepi z UHU hartom. občutljiv za razna topila. Možna lepila za stiropor so lahko bela disperzijska le¬ pila, ki so narejena na vodni podlagi in ne vsebujejo jedkih topil. Specialno lepi¬ lo za lepljenje stiropora je UHU-por. Pogosto ga uporabljamo pri izdelavi kril v t. i. sendvič konstrukciji, kombinaciji stiropora in balze. Glede na način lep¬ ljenja je to kontaktno lepilo, s katerim lahko lepimo kose stiropora med seboj ali na druge materiale. Vsebuje topilo, ki ne raztaplja stiropora. Med univerzalnimi lepili, ki jih v mode¬ larstvu sicer redkeje uporabljamo, pa je zelo priročno lepilo UHU flinke flascne, ki je naprodaj je v praktični 35- ali 90- gramski plastenki z nastavljivo mazalno glavo. Z vrtenjem pokrovčka lahko izbi¬ ramo med točkovnim ali ploskovnim nanašanjem lepila. Uporablja se enako kot druga univerzalna lepila; je manj agresivno od drugih in je tudi primerno za lepljenje stiropora. Priročno je za lep¬ ljenje drobnih detajlov na maketah. Specialna lepila za modelarstvo so namenjena predvsem lepljenju gradiv, ki se najpogosteje uporabljajo pri gradnji modelov. To so balza in druge vrste lesa, papir, kovine, steklo, acetatna celuloza (celuloid), akrilno steklo (PMMA) in nekatere druge umetne mase. Tako lepilo je UHU hart, kakovostno prozorno in hitro sušeče se lepilo, ki je zelo priljubljeno tudi med raketnimi modelarji. Obstojno je proti vlagi, vodi, bencinu, oljem, maščobam, razredčenim kislinam in lugom. Dobro se prime na lakirane površine in celo na epoksidne laminate, zlepek pa je močan, trajen in čist. Poleg modelarjev ga radi uporabljajo še drugi konjičkarji, primerno pa je tudi za mar¬ sikatero drobno popravilo v hiši. UHU hart je nepogrešljiv pri izdelavi raketoplanov, kjer je osnovni material balza; z njim lepimo stabilizatorje, nosilce motorjev, žične elemente (vodila), pritrjamo navezavo itd. Gašper Zupančič lepi pritrdilo navezave v notranjost poliuretanske glave modela goljat (S3-nacional) z UHU hartom. 12 • TIM 7 • marec 1997 MODELARSTVO Epoksidna lepila so sodobna lepila, brez katerih bi si dandanes že kar težko predstavljali vrhunsko raketno modelarst¬ vo. Namenjena so za zahtevnejše leplje¬ nje oziroma kakovostno spajanje raznih gradiv, med drugim tudi kovin in večine umetnih mas (z izjemo teflona, polietilena in polipropilena), odlično vežejo vsa običajna modelarska gradiva, kot so balza in druge vrste lesa, papir, stiropor, enako dobro pa lepijo tudi pluto, usnje, tkanine, steklo, keramiko, porcelan, ka¬ men, gumo itd. Epoksidna lepila so t. i. dvokomponentni sistemi, ki ne vsebujejo topil. Ena od komponent vsebuje epok- sidno smolo, druga pa trdilce (amine), ki reagirajo v stiku s smolo. Strjevanje je posledica kemijske reakcije. Komponenti sta shranjeni ločeno, vsaka v svoji emba¬ laži, tubi ali brizgalki. Pred uporabo kom¬ ponenti zmešamo v predpisanem razmer¬ ju. Čas strjevanja je različen in je odvisen od vrste lepila; traja lahko od nekaj minut do 1 2 ur. S segrevanjem do temperature 80° C lahko proces občutno pospešimo. Osušeno lepilo ima veliko kohezijo, zlep¬ ki pa prenesejo izjemne obremenitve (do 3000 N/cm 2 ). Epoksidna lepila so obstojna na vlagi, v vodi, oljih in raz¬ redčenih kemikalijah ter se odlikujejo z nizkimi skrčki. Vse te prednosti jih uvršča¬ jo med najpomembnejša lepila v mode¬ larstvu. Uporabna pa niso samo za lep¬ ljenje, temveč tudi za zapolnjevanje raz¬ pok v gradivih. Osušeno lepilo je prosoj¬ no in se dobro brusi ali drugače obdelu¬ je. Če ga npr. vlijemo v ustrezno obliko¬ van kalup, dobimo ulitek, ki ga lahko mehansko obdelujemo in tako sami na¬ redimo del modela, npr. detajl na maketi ali podobno. Pri uporabi v elektrotehniki ali elektroniki moramo upoštevati, da je epoksidno lepilo izolator električnega toka. Vito Čampa ojačuje spoj pri žičnem vodilu na modelu raketoplana z epoksidnim lepilom UHU plus schnellfest. UHU izdeluje za široko porabo lepilo UHU-plus endfest, ki se popolnoma strdi v 12 urah, in hitrejši 15-minutni UHU-plus schnellfest. Pripravljeno zmes lepila je treba porabiti v petih minutah, končno trdnost pa doseže po nekaj urah. Najhitrejši je 5-minutni UHU-plus sofort- fest. Slednja dva uporabljamo za hitra popravila na terenu. Zanimiv je UHU aktiv, pri katerem komponent ni treba mešati. Smolo nanesemo na eno ploskev, trdilec na drugo. Ko sestavimo oba dela, lepilo veže že po nekaj minutah. Zanimiv izdelek je UHU ABS, specialno lepilo za ABS, trdi polistiren in podobne umetne mase, s posebnim poudarkom na vses¬ transki uporabnosti v modelarstvu, saj je E rimemo tudi za lepljenje lesa, papirja, ovin in drugih gradiv. Pripravlja se lahko na običajen način s poprejšnjim mešanjem komponent ali kot UHU aktiv. Vsebuje barvni indikator, ki nas opozar¬ ja, koliko časa je lepilo še uporabno. Strjeno lepilo je brezbarvno. Eno novej¬ ših UHU-jevih lepil je UHU plus acrylit, ki ima eno praškasto komponento; pri¬ poročljivo pa je za posebno trdno lep¬ ljenje nekaterih umetnih mas. Cianoakrilatna lepila poznamo tudi pod imenom sekundna ali trenutna lepila. Njihova poglavitna prednost je v izredno kratkem času strjevanja - od 5 do 20 Miha Čuden, tečajnik iz skupine najmlajših pri sestavljanju začetniškega modela Arcus. Plastična vodila lepi na model z novim ciano- akrilatnim lepilom UHU blitz. sekund. Cianoakrilatno (CNA) lepilo je enokomponentna prozorna tekočina, ki reagira z vlago iz zraka. Lepilo je razme¬ roma drago, vendar že neznatna količi¬ na zadošča za izjemno čvrst zlepek. Lepilo ne zapolni razpok in odprtin, zato se morajo stične ploskve brezhibno prile¬ gati. V raketnem modelarstvu se zaradi tega pogosto uporablja v kombinaciji z epoksidnim lepilom. Sestavne dele prilepimo oziroma utrdimo v predviden¬ em položaju, nato pa stik okrepimo z epoksidnim lepilom, ki dobro zapolni vse vrzeli. Odlično vežejo epoksidne lami¬ nate med seboj ali v kombinaciji z drugi¬ mi materiali, balzo, umetnimi masami in kovinami. Cianoakrilatna lepila, ki so v lepljenju povzročila pravo revolucijo, so izredno adhezivna in lepijo skoraj vse vrste gradiv - podobno kot epoksidna lepila. Marsikje uspešno nadomeščajo celo spajkanje in varjenje. Na začetku so imela to pomanjkljivost, da niso bila primerna za porozne snovi, toda kmalu so se na trgu pojavila lepila z večjo viskoznostjo, ki lahko zelo dobro lepijo tudi taka gradiva, kot je npr. balza. Teflon, polietilen in polipropilen lahko lepimo s cianoakrilatnimi lepili le tedaj, če je površina poprej obdelana po posebnem postopku, niso pa primerna za lepljenje stiropora (ker ga topijo) in neka¬ terih umetnih tkanin. Nanos lepila, ki je že tako skromen, postane po sušenju skoraj neviden. To pa je lastnost, zaradi katere je praktično ne¬ nadomestljivo povsod tam, kjer bi nanos lepila lahko kvaril videz predmeta (npr. pri izdelavi maket). S pazljivim nanašan¬ jem je namreč mogoče doseči čiste in skoraj neopazne stike. Dobrodošla so za hitra popravila. Lepimo tako, da na dobro očiščeno in razmaščeno površino kanemo kapljico le¬ pila in s prsti stisnemo lepljena dela. Pri tem moramo biti zelo previdni, da lepilo ne pride v stik s kožo ali v oko. Zadostuje namreč že prav drobna kapljica, da si prste zlepimo tako močno, da jih komaj ločimo. Pomagamo si lahko z acetonom, etilacetatom, cikloheksanom ali metilefil- ketonom. Zlepek s cianoakrilatnim lepi¬ lom lahko - če je to mogoče -, razsta¬ vimo s segrevanjem, strjevanje pa pospe¬ šimo tako, da dahnemo na stik. Nekoliko večja količina odprtega lepila draži očes¬ no sluznico in dihalne organe. Čeprav je cianoakrilatno lepilo sicer nestrupeno in zdravju torej ni škodljivo, ga kljub temu zaradi omenjenih razlogov spravimo na tako mesto, da ne pride v roke otrokom. Priporočljivo je, da ga hranimo v hlad¬ nem in suhem prostoru, npr. v hladilniku ali še bolje v zamrzovalni skrinji, saj je pri normalni temperaturi uporabno razmeroma kratek čas. V tem primeru ga moramo pred uporabo ogreti na sobno temperaturo. Če damo v tesno zaprto škatlo ali vrečko, v kateri hranimo lepilo, še manjšo količino silikagela (zrnatega sredstva, ki veže vlago), lahko rok trajan¬ ja tudi že odprtemu lepilu občutno podaljšamo. Med tovrstna lepila spadajo UHU-jev sekundenkleber, ki je primeren za trenut¬ no lepljenje predmetov z gladkimi ploskvami, sekundenkleber gel za ne¬ ravne površine in spezial za porozne snovi. TIMOV NAČRT 9 ŽE V PRODAJI TOMY-E elektromotorni jadralni RV-model Načrt je narisan v naravni velikosti modela. Cena: 500 SIT Načrt lahko naročite na naslovu uredništva: TZS, revija TIM, Lepi pot 6, 1001 Ljubljana TIM 7 • marec 1997 • 13 MODELARSTVO KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V SLOVENUI ZA LETO 1997 Datum Kategorija 6. SREČANJE LET. MODELARJEV 5. DIRKA (CESTNA) DP SREČANJE MLADIH DP TEHNIKOV SLOVENIJE DP DP-m DP-m POKAL WM DP POKAL LJUBLJANE DP DP-m POKAL BLEDA FAI 6. DIRKA (CESTNA) DP POKAL VELENJA DP 14. POMURSKI POKAL DP 14. POMURSKI POKAL DP 2. DIRKA (OFF-ROAD) DP 1. POKAL VEGA FAI WC SREČANJE LETALSKIH MODELARJEV SP DP, DP-m DP DP 9. ALPSKI POKAL POKAL ZADOBROVE DP POKAL ZADOBROVE DP 3. DIRKA (OFF-ROAD) DP MEMORIALA. ROJCA DP 14 • TIM 7 • marec 1997 MODELARSTVO določenih proizvajalcev Dodatne informacije o posameznih tekmovanjih dobite pri naslednjih posameznikih oziroma organizacijah: LETALSKO MODELARSTVO: Roman Ložar, Medvedova 12, 1241 Kamnik, tel.: 061/831-694, 817-273, faks: 061/817-544 RAKETNO MODELARSTVO: Jože Čuden, Uredništvo revije TIM, Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, tel.: 061/213-733, faks: 061/218-246 LADIJSKO MODELARSTVO: Aleš Gorkič, Janez Holc, DM Ljubljane, Rimska 13, 1000 Ljubljana, tel.: 061/222-987 (petek po 18. uri) AVTOMOBILSKO MODELARSTVO: Dejan Štrbenk, DM Ljubljane, Rimska 13, 1000 Ljubljana, tel.: 061/222-987 (petek po 18. uri) PLASTIČNO MAKETARSTVO: Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Tržaška 48, 1111 Ljubljana, ali Sašo Štefanac (sekretar), Regentova 9, 2000 Maribor, tel.: 062/307-366 1. tekmovanje z radijsko vodenimi maketami ladij za Veliko nagrado "Mladi tehnik — Gasilska oprema" z zanimivim spremljevalnim programom Tekmovanje bo predvidoma konec septembra 1997 v Ljubljani, zato naprošamo vse, ki imajo radijsko vodene makete ladij, da nam pišejo, telefonirajo ali obiščejo našo trgovino in nam posredujejo svoje naslove oziroma naslove tistih modelarjev, ki bi jih tako srečanje zanimalo. Prosimo, da obvestite tudi svoje znance in prijatelje, ki imajo RV-makete in bi se želeli udeležiti prireditve. Naš naslov: Gasilska oprema - trgovina Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana Naprošamo tudi vse modelarje z RV-avtomobili v merilu 1:10 ali 1 :12 z električnim pogonom oziroma z motorji z notranjim zgorevanjem, da nam sporočijo svoj naslov zaradi tekmovanja. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, a. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. marca 1997 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Milena Babnik, Topniška 14, 1000 a ana, Edi Umer, 6221 Dutovlje št. 32 in Marko Hočevar, Temniška 17, 4202 Naklo, tamol NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. TIMOVI NAČRTI - KNJIGE Bralce obveščamo, da imamo ponovno na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski RV-model Basic 4 Star.496,00 TIMOV NAČRT 2 RV-jadmica Lipa 1 .496,00 TIMOV NAČRT 3 RV-jadralni model HOT-94. 500,00 TIMOV NAČRT 4 Polmaketa letala Cessna 180. 650,00 TIMOV NAČRT 5 RV model katamarana KIM 1 .500,00 TIMOV NAČRT 6 Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke .500,00 TIMOV NAČRT 7 jadralni RV-model HOT-95 . 590,00 TIMOV NAČRT 8 Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 500,00 Načrte lahko naročite na naslovu uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6 1001 Ljubljana, tel.: (061) 213-749. K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega pro¬ grama priporočamo še naslednje izdaje: F. Kiessling: IZDELAJMO SAMI .5985,00 SVET TEHNIKE. 2940,00 D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja) . 3625,00 Čuden. Snoj: RAKETNO MODELARSTVO.3150,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO . 1995,00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE .1995,00 R. Cajhen: RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV.2625,00 M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE .420,00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI .2100,00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ....1260,00 PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE.3990.00 Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. TIM 7 • marec 1997 • 15 MODELARSTVO MODELARSTVO Iz bloka stiropora odrežemo dva kosa v veli¬ kosti polovic krila. •r Najprej odrežemo spodnjo površino krila,... ...nato pa še zgornjo površino. Krilo najlaže zbrusimo tako, da ga položimo na odrezani del. Krilo prekrivamo z lepilnim trakom od zadnje¬ ga roba proti sprednjemu. Dele RV-opreme vstavimo v za to pripravljene vdolbine. 16 • TIM 7 • marec 1997 TIM 7 • marec 1997 • 25 MODELARSTVO Arrow - trdoživo leteče krilo Ali se vam pogosto dogaja, da skoraj po vsakem modelarskem dnevu poprav¬ ljate svoj poškodovan jadralni model? Če je tako, potem si gotovo želite imeti trpežen model, ki bi brez hujših posledic prenašal trke ob razne objekte ter ne¬ rodne pristanke, ob vsem tem pa tudi dobro letel. Ko sem začel tudi sam iskati ideje za tak model, sem se prek Interneta povezal s posamezniki, ki izdelujejo prav take modele. To so iz stiropora narejena le¬ teča krila, običajno z razpetino od 1 200 do 1700 mm, prekrita pa so s širokim lepilnim trakom. Sliši se smešno, vendar je to najenostavnejša in najcenejša meto¬ da prekrivanja stiropornih kril. S takimi modeli običajno letijo v pobočnih vzgor- nikih, redkeje pa v termiki. Z njimi upri¬ zarjajo prave zračne bitke, kjer se zale¬ tavajo drug v drugega ter poskušajo na¬ sprotnika spraviti na tla. V bitki s klasič¬ nim modelom je takšno leteče krilo vedno zmagovalec. Ker se mi je model zdel zanimiv, sem se odločil narediti načrte za svojo verzi¬ jo. Model sem že izdelal in ga preizkusil in moram reči, da me je navdušil s svoji¬ mi letalnimi lastnostmi in trpežnostjo. Mo¬ del je izredno dobro vodljiv, in čeprav je brez repnih površin, ga je enostavno upravljati. Zasnovan je tako, da ga je mogoče zelo hitro sestaviti. Povprečno spreten modelar ga lahko sestavi v enem popoldnevu. Razsežnosti: - razpetina krila: 1 220 mm - ploščina krila: 29 dm 2 - vzletna masa: 400 do 500 g (odvisno od vrste stiropora in vgrajene RV- opreme) Orodje: - manjši izvijač - modelarski nož (olfa) - brusilni papir (100 in 200) - škarje - trši karton ali drug material za šablone profila - električna rezljača za rezanje stiropora z vročo žico (dolžina pribl. 80 cm) - ravnilo - pravokotni trikotnik - pisalo Material: - stiroporna plošča 100 x 50 x 6 cm (stiropor gostote pribl. 30 kg/m 3 ) - 5 cm širok prozoren lepilni trak Z lepilnim trakom prekrit model letečega krila je hitro narejen in izjemno vzdržljiv. Morebitne poškodbe z lahkoto popravimo in mesto ponovno prelepimo. - ročice za krmila (2 kosa) - jeklena žica 0 1 do 1,5 mm - silikonska cevka 0 5 mm (cevka za dovod goriva pri motornih modelih) Opomba: Priporočam uporabo modrega ali rož¬ natega stiropora/stirodura, ker je moč¬ nejši, vendar je dovolj dobro krilo mogoče narediti tudi iz običajnega stiropora. Rezanje kril Najprej si izdelamo šablone. Izrežemo jih iz trdega kartona debeline 1 mm, ve¬ zane plošče ali pa iz aluminijaste plo¬ čevine. Izdelamo oba dela šablone, kot ju prikazuje risba 1. Robove gladko obru¬ simo, da bo rezalna žica enakomerno drsela po šabloni. Risba 1 Nato vzamemo ploščo stiropora z dimenzijami 100 x 50 x 6 cm. Nanjo narišemo tlorisa obeh kril, ter ju izreže¬ mo. Pri rezanju pazimo na pravokotnost in točnost mer. Ko izrežemo oba dela, vzamemo enega in mu na bočni stranici pritrdimo šablone. Nekateri šablone narahlo pri¬ lepijo na stiropor, drugi uporabijo majh¬ ne žebljičke (risba 2). Sam sem v šablone navrtal drobne luknjice, skozi katere sem potisnil 3 cm dolge žebljičke. Obe spodnji šabloni postavimo na svoji mesti in odrežemo spodnjo obliko profila. Zgornji del stiropora ob tem sede na spodnjega, tako da se izniči debelina reza, ki jo je naredila vroča žica. Iz¬ rezani del pustimo ležati na spodnjem ostanku stiropora ter pritrdimo še zgornji šabloni - profil krila. Uporabimo enako metodo kot za spodnja dela šablon. Pri rezanju je pomembno, da enakomerno napredujemo po obeh robovih šablon. Delo si olajšamo, če na vse šablone napišemo oznake od 1 do 10 v ena¬ komernih presledkih in tako laže nadzi¬ ramo rezanje. Na enak način izrežemo tudi drugo polovico krila. Pazimo le, da napravimo dve zrcalni polovici krila, zato pred re¬ zanjem preverimo pravilnost postavitve šablon. 26 • TIM 7 • marec 1997 MODELARSTVO Sestavljanje Narahlo obrusimo obe polovici krila, da odstranimo niti raztopljenega stiropo¬ ra in zgladimo neravnine, ki so morebiti nastale pri rezanju z žico. Zaoblimo oba prednja robova krila (nos profila). Pri brušenju pazimo, da ne odkrhnemo zrnc na površini krila. Zato brusimo previdno in z zelo rahlim pritiskom. Pri tem opravi¬ lu, pa tudi kasneje, ko prekrivamo krilo z lepilnim trakom, ga lahko položimo v spodnji oziroma zgornji ostanek od re¬ zanja, ki nam služi kot dober podstavek. Ko sta obe polovici krila obrušeni, ju posesamo s sesalnikom, da odstranimo ves prah, ki_ se je prijel površine med brušenjem. Če je dobro ne očistimo, le¬ pilni trak ne prime dovolj močno. Zdaj lahko krilo po želji okrasimo z barvnimi flomastri. Prej se na neuporabnem kosu stiropora prepričamo, ali ga slučajno barva ne razjeda. Lahko pa pustimo krilo tako, kot je, če ga nameravamo kasneje oblepiti s samolepilno okrasno folijo ali nalepkami. Ko smo krilo okrasili, ga obrnemo s spodnjo stranjo navzgor, ki jo začnemo OVIJ SELOTEJP Risba 3 prekrivati z lepilnim trakom. Začnemo pri zadnjem robu in nadaljujemo do pred¬ njega (risba 3). Lepilni trak naj poteka vzdolž krila od konca proti korenu. Trak z roko pritiskamo in gladimo. Ko je prile¬ pljen, ga več ne dvigujmo. Če nastanejo gubice, jih samo zgladimo, saj nimajo večjega vpliva na letalne lastnosti in so skoraj nevidne. Ko dodamo nov trak, prejšnjega prekrijemo za pribl. 5 mm. Presežek zadnjega traku zalepimo okrog nosu profila. Na enak način prekrijemo zgornjo stran. Ko prekrijemo eno stran krila, opazimo, da se je rahlo zvilo. To naj nas ne moti, ker se bo poravnalo, ko bomo prekrili še drugo stran. Nato oble¬ pimo še drugo polovico krila. Na koncu nalepimo lepilni trak vzdolž celega pred¬ njega in zadnjega roba krila. Presežek lepilnega traku na koncih natančno obrešemo. Zdaj se lotimo izdelave krilc. Na krilo narišemo krilce, kakor je prikazano v na¬ črtu, in ga ob ravnilu natančno izrežemo Risba 5 z modelarskim nožem. Obrežemo še prednji del krilc, kot kaže detajl na risbi 4. Z lepilnim trakom oblepimo odrezani del krila in prednji rob krilca (risba 5). Na zgornji in spodnji strani krilca v pre¬ delu, kjer bodo pritrjene krmilne ročice, dodamo še štiri plasti lepilnega traku. Če se nam zdi krilce premehko, ga po vsej površini še enkrat oblepimo z lepilnim trakom. Krilci pritrdimo na krilni polovici. Zač¬ nemo tako, da položimo krilce na zgor¬ njo stran krila in prilepimo lepilni trak vzdolž vse dolžine krilca. Nato zapog¬ nemo krilce navzdol in prilepimo lepilni trak še po zgornjem robu. Na krilci pri¬ trdimo krmilni ročici. Obe krilni polovici položimo na ravno podlago s spodnjo stranjo navzgor. Stis¬ nemo ju skupaj in prek stika od zadnjega do prednjega roba krila nalepimo lepilni trak. Krilo obrnemo in prilepimo še na zgornji strani. S krajšimi kosi lepilnega traku dolžine okrog 30 cm prelepimo spoj obeh polovic po zgornji in spodnji strani krila (risba 6), da ga okrepimo. Tako bo krilo lahko preneslo vse obre¬ menitve. Na risbi 7 je prikazan položaj RV-opre- me v krilu. Na levi je sistem z mehanskim mešalnikom, na desni pa sistem z elek¬ tronskim mešanjem višine in smeri. Ker se komponente nekoliko razlikujejo ena od druge, bo vaš razpored najbrž malo dru¬ gačen, vendar priporočam, da se čim bolj držite prikazane razporeditve. Sam sem določil lego posameznih elementov tako, da sem jih s selotejpom prilepil na svoja mesta in preveril položaj težišča (na načrtu CG). S premikanjem posa¬ meznih komponent naprej ali nazaj hitro najdemo položaj, ki ustreza pravilni legi težišča. Nato z modelarskim nožem na predvidenih mestih izdolbemo ustrezne vdolbine za baterije, sprejemnik, stikalo in servomehanizme. Lahko si pomagamo tudi s primerno ukrivljeno žico, ki jo se¬ grejemo nad plamenom ter z njo izreže¬ mo poglobitve v stiropor. Odprtine naj bodo malo manjše, da bodo komponente tesno sedle na svoje mesto. V krilo zare¬ žemo še približno 1 cm globoke zareze za montažo sprejemniške antene in kab¬ lov za medsebojno povezavo elementov (servomehanizmov in napajanja). Name¬ sto vzdolž krila lahko zarežete utor za anteno tudi nazaj okrog servomehaniz¬ mov, tako da preostanek antene prosto visi v zraku. Naslednji korak je montaža komand med servomehanizmom in krmilnimi roči¬ cami. Izdelamo jih iz 1 do 1,5 mm de- TIM 7 • marec 1997 • 27 MODELARSTVO bele jeklene žice. Dolžino teh palic dolo¬ čimo tako, da je pri prižganem sprejem¬ niku in oddajniku (ob nevtralni legi krmil¬ nih ročic in trimerjev) zadnji rob krilc dvignjen od spodnje linije profila za pri¬ bližno 2 do 5 mm. Naše leteče krilo je tako pripravljeno za preizkusni polet. Za začetnika je le¬ tenje lažje, če krilu prigradimo smerne stabilizatorje, ki jih izrežemo iz 2 mm debele balze ali tanke plastične folije. Z modelarskim nožem naredimo 10 mm globoko zarezo v krilu približno 6,5 cm od konca krila. Pazimo, da zareza pote¬ ka v smeri letenja in da je enako dolga kot spodnji rob stabilizatorja. Stabi¬ lizatorja vstavimo v zarezi in pazimo, da ne ovirata gibanja krilc. Stabilizatorja ne prilepimo, saj ob morebitnem udarcu vanju samo izpadeta in se zato ne naredi škoda na krilu. Naredimo si še rezervni par stabilizatorjev, da jih na terenu ni treba iskati. Izdelava mehanskega mešalnika Če radijski oddajnik ne omogoča mešanja kanalov za smer in višino, potem moramo uporabiti dodatni elek¬ tronski mešalnik, ali pa napraviti mehan¬ skega. Sam sem ga naredil tako, da sem vzel dvokrako ročico servomehanizma (rezervni del), ji nad plamenom segrel konca ter s kleščami vsak krak upognij za 90° navzdol v dolžini okrog 6 mm. Žico premera 1,5 mm sem ukrivil v zaprt C- profil. Uporabil sem še silikonsko cevko za dovod goriva ter iz nje naredil priključke, v katere se zataknejo ročice krmil. Tako je nastal mešalnik, ki nima nobenih zračnosti v mehanizmu in je zavarovan proti poškodbam, saj ročice samo izpadejo iz cevk ter se zaradi tega sile ne prenesejo na zobnike servomeha- nizmov. Predlog za poslikavo Ker je model leteče krilo in nima repa, nam to v zraku včasih povzroča težave pri ugotavljanju lege in smeri, v katero je model obrnjen. Če je lega modela pre¬ poznavna in nedvoumna, nam to v kri¬ tičnih trenutkih zelo pomaga, in model laže obvladamo. Predlagam, da na zgornjem delu krila napravite samo kakšen napis, na spod¬ njem pa dva velika kroga ali kaj podob¬ nega. Prednji rob je tudi dobro obarvati s kričečo barvo, tako da takoj ugotovimo, ali model leti proti nam ali stran od nas. Morda se zdi tole o barvanju komu malce pretirano, vendar vas bo hitro izučilo, ko boste izvajali akrobacije in bo kaka na¬ paka spravila model v neobičajno lego. Spuščanje modela Napolnimo akumulatorje oddajnika in sprejemnika, napravimo preizkus dosega in se prepričajmo, ali vse deluje pravilno. Preizkusimo tudi, ali se krilca in pove¬ zave pomikajo prosto in brez vsakršnega trenja. Izberemo raven teren. Primemo krilo za nos, se obrnemo s hrbtom v veter ter z močnim sunkom vržemo model preko glave. Takoj za tem se zasučemo ter pogledamo za modelom. Če smo za¬ mahnili dovolj močno, bo model pridobil 5 do 10 m višine, od koder bo letel dovolj daleč. Ta način vzletanja je dokaj nenavaden,_vendar kar dober, ko se ga navadimo. Če nam ta način vzletanja ne gre od rok, in dokler se ne seznanimo z obnašanjem modela in odzivi na koman¬ de, ga lahko spuščamo tudi "normalno" kot vse druge jadralne modele. Da pa ga lahko kje primemo, mu na spodnji strani krila izdolbemo tri vdolbine, v katere za¬ taknemo palec, sredinec in kazalec. Prvi dve vdolbini napravimo kakih 1 1 cm od nosu nazaj ter 3 cm levo in desno od simetrale, tretjo pa približno v tešišču krila. Pri metanju vstavimo palec in sre¬ dinec v sprednji luknji, kazalec pa v zad¬ njo. Ko se naučimo upravljati z modelom in osvojimo "met čez glavo", lahko vdol¬ bine zapolnimo s stiroporom ter prelepi¬ mo z lepilnim trakom. Model "natrimamo" za hitro letenje. Ko smo zadovoljni z nastavitvijo, je mo¬ del nared za pobočni vzgornik. Jadranje na pobočju Izberimo vetroven dan, ko piha veter s hitrostjo od 10 do 25 km/h. Seveda je potrebna hitrost vetra odvisna tudi od oblike terena. Ko model poleti, pridobi nekaj hitrosti. Leti lahko pri različnih hitrostih, najbolje pa hitro. Ko pridobimo nekaj višine, lahko ugotovimo, da model zmore lupinge, valje, hrbtni let in še veliko drugih akrobacij. V zavoju dodajamo višinsko krmilo istočasno kotjiagib. S tem je zavoj bolj koordiniran. Če prigradimo smerne stabi¬ lizatorje, je tudi laže zavijati (brez ne¬ potrebnega zgubljanja višine). Trpežnost modela in popravila Model je neverjetno vzdržljiv. Lahko se zaleti v drevo, v zid ali celo pikira navpič¬ no v tla, pa se mu ne bo zgodilo kaj hujšega. Pri tem trpi samo videz njegove površine, ki se po hujših nezgodah rahlo naguba. Zgodilo se mi je že, da je model s hrbtnim vetrom z vso močjo priletel (seveda ne nalašč) naravnost v breg, od koder se je odbil nazaj, se malo opotekel in nadaljeval polet, kot da se ni nič zgodilo. Kadar krilo potrebuje popravilo, poškodbe popravimo tako, da vdrtine s prsti preoblikujemo oziroma pregnetemo (kolikor se daj v prvotno obliko, ter na poškodovano mesto nalepimo nekaj le¬ pilnega traku. Če se krilo prelomi, ga z lepilnim tra¬ kom samo zlepimo nazaj, če pa se nam zdi, da potrebuje ojačitev, dodamo ne¬ kaj več lepilnega traku. Ko letimo v vlažnem vremenu ali model pristaja v rosi ali mokrem snegu, ga takoj obrišemo, da vlaga ne zaide pod lepilni trak. Če pa se ta odlepi, ga odstranimo in prilepimo novega. Motorizacija modela Model lahko opremimo tudi z motor¬ jem speed 400 ali 500 in propelerjem 15 x 10 ter akumulatorsko baterijo Ni-Cd 1,7 Ah. Motor in baterijo spravimo v stiroporni čolniček in ga prilepimo na spodnjo stran krila. Akumulatorje pomaknemo toliko nazaj od težišča, da uravnovesimo maso motorja v nosu. Priporočam uporabo sklopljivega propelerja v vlečni konfigu¬ raciji. Za vsa morebitna vprašanja v zvezi z izdelavo, reglažo in spuščanjem lahko pokličete na telefon: 0608-84-039. Tisti, ki imajo dostop do Interneta, pa lahko na naslednjih naslovih najdejo prispevke, ki opisujejo letenje s tovrstnimi modeli: http://www.ici.net/cust_pages/johncali/ http://www.xs4all.nl/~ekieboom/foom.html http://www.zagi.com/ zagi-le.html Mitja Seršen V. pokal mesta Kranj v plastičnem maketarstvu za mladince - do 18 let Aeroklub Kranj organizira v soboto, 15. marca 1997, tekmovanje v plas¬ tičnem maketarstvu. Tekmovanje bo potekalo na Osnovni šoli Matije Čopa na Planini v Kranju z začetkom ob 8. uri. Tekmovalne kategorije: I. A - makete letal v merilu 1 : 72 in manjše, I. B - makete letal v merilu 1 : 48 in večje, II. - makete plovil v vseh merilih, III. - makete avtomobilov in motorjev v vseh merilih, IV. - makete vojaških vozil in voja¬ kov v vseh merilih. K vsaki maketi je obvezno priložiti sestavnico iz sestavljanke, po želji pa tudi dodatno dokumentacijsko gradivo - fotografije ali kopije! Prijavnina znaša 1 000 SIT na tekmo¬ valca. Pokrovitelji so zagotovili veliko število nagrad. Vse dodatne informacije: Sašo Krašovec, tel. (064) 211-144, (064) 327-836 (doma). Vabljeni! 28 • TIM 7 • marec 1997 MAKETARSTVO Šola plastičnega maketarstva (39. del) Detajliranje letalskih motorjev