70 Didakta 198 Delo v vrtcu mi ponuja veliko priložnosti za opazovanje igre in ustvarjanja otrok na različnih področjih. Velikokrat se mi zdi, da likovne dejavnosti v oddelkih 1. starostnega obdobja potekajo nekako brez cilja. Vzgojiteljice občasno ponudijo otrokom material za likovno ustvarjanje, le malo pa se jih kasneje ukvarja z otroško risbo in s cilji, ki jih lahko dosegajo z otroki tudi pri tej starosti - morda se bojijo sprememb in novosti in jih zato prav pogosto ne preizkušajo v praksi. Znanje in izkušnje, ki sem jih pridobila z izobraževanjem, sem želela preizkusiti v praksi in tako preveriti drugačen način dela z otroki, obenem pa videti rezultate likovnega dela, ki bodo nastali. Zanimal me je tudi odziv otrok na nov pristop pri likovnih dejavnostih: ta pristop predstavljam v pričujočem prispevku. LIKOVNA UMETNOST V VRTCU Marjetka Pivec, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtec Medvode ZA UVOD Pri mojem neposrednem delu z otroki v vrtcu se mi porajajo številna vprašanja, na katera poskušam najti prave odgovore. Moje razmišljanje o likovnem ustvarjanju z najmlajšimi otroki, o uporabi metodičnih postopkov in ciljev je dobilo nove dimenzije po večletnem izobraževanju s področja likovne vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Stari vzgojni program je določal cilje in vsebine vzgojnega dela po področjih, ki jih je moral vzgojitelj podati otrokom v določenem obdobju. Dejavnosti, ki so v življenju tesno povezane in se med seboj dopolnjujejo, so bile ločene. Izločanje področij na posamezne sklope je bilo najbolj čutiti ravno pri najmlajših otrocih. Z novim Kurikulom (1999) pa smo vzgojitelji dobili možnost avtonomnega odločanja pri svojem delu, saj je le-ta bolj odprt in demokratičen, je kombinacija učno-ciljnega in procesno-razvojnega modela. Načela in cilji predšolske vzgoje ter spoznanja, da otrok dojema svet celostno, so izhodišča za delo z otroki. V praksi je potrebno otrokom ponuditi čim več izkušenj in aktivnosti v raziskovanju novega na področju vizualnega in prostora. Na ta način otrokom omogočamo, da na likovnem področju na svoj način izrazijo vse, kar so doživeli, in se učijo v skladu s svojim razvojem. Spodbuda za moje delo je bilo spoznanje, da je v praksi doseganje cilja likovne dejavnosti risba sama, ki je morala predstavljati neko realno podobo sveta. To je za najmlajše otroke pogosto prezgodaj zastavljena naloga. Otrokom se pri likovnem ustvarjanju največkrat ne omogoča dovolj kvalitetnih vizualno-prostorskih izkušenj in nalog za pridobivanje predstav, na osnovi katerih bi lahko bili ustvarjalni pri izražanju in oblikovanju. Nehote se otroke navaja na neustvarjalno podrejeno vlogo vzgojitelju, ki določa končni videz slike, vse to pa zavira otrokov razvoj na likovnem področju. Znanje, ki sem ga pridobila z izobraževanjem, sem želela preizkusiti v praksi in tako preveriti drugačen način dela z otroki, obenem pa videti rezultate likovnega dela, ki bodo nastali. Ob tem pa me je zanimal tudi odziv otrok na nov pristop. V nalogah, ki sem jih ponudila otrokom, je poudarjen celovit način Podpis ????????????? Spoznanja, da otrok dojema svet celostno, so izhodišča za delo z otroki. Didakta 198 71 doživljanja predmetov, s katerimi so se otroci srečevali. S čutnim doživljanjem, pozornim in usmerjenim opazovanjem so otroci pridobivali celovite izkušnje o razumevanju sveta, ki jih obdaja. Intenzivna doživetja pa so razvijala čutno občutljivost, s katero si otroci oblikujejo predstave in pojme, obenem pa spodbujajo estetsko senzibilnost. Risanje je otrokova osnovna potreba, je ena izmed oblik otrokove dejavnosti in ustvarjalnosti. Risanje je otrokova osnovna potreba, je ena izmed oblik otrokove dejavnosti in ustvarjalnosti. Zato je pomembno, da otroku že v zgodnjem otroštvu ponudimo čim več različnih oblik dela in možnosti za likovno ustvarjanje. POMEN PROJEKTNEGA DELA TUDI PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH Projektno delo ponuja največ možnosti za ustvarjalno izražanje, saj otrokom omogoča svobodo pri doseganju zastavljenih ciljev, omogoča spoštovanje osebnosti vseh udeležencev, je ciljno usmerjeno in načrtovano. Otroci v projektu aktivno sodelujejo, poudarjeno je izkustveno učenje in življenjska bližina. Povezuje se z drugimi vsebinami in področji, je konkretno in odprto. Na tak način so otroci aktivni in uspešni udeleženci v procesu, saj pride do izraza njihova radovednost, ustvarjalnost in samostojnost. Projektno delo obenem omogoča vsakemu otroku individualno doseganje ciljev, saj je prilagojeno posamezniku in njegovim potrebam. Vzgojiteljeva naloga je organizirati take dejavnosti, da bodo otroci pozitivno motivirani, zainteresirani, navdušeni, saj bodo le na tak način lahko aktivni ustvarjalci in pobudniki aktivnosti. Pri takem načinu dela postane vzgojitelj pobudnik, spodbujevalec in usmerjevalec aktivnosti otrok. Otrok in vzgojitelj pri dejav- nostih enakopravno sodelujeta in sta soodgovorna za uspeh svojega dela. Projektno delo je vsebinsko, metodično, časovno, prostorsko, socialno in predmetno odprto. Zato daje možnost prepletanja vzgojnih področij in raznolikost pri uporabi didaktičnih pripomočkov. RAZVOJ OTROKOVEGA LIKOVNEGA IZRAŽANJA V predšolskem obdobju je za likovno izražanje otrok značilno, da se stopnje razvoja med seboj mešajo in prepletajo. Različni avtorji na zelo različne načine določajo razvojne stopnje likovnega izražanja otrok v mlajšem obdobju. Pri svojem delu sem se oprla na študijsko gradivo prof. Brede Jontes (štud. l. 2001/2002) , ki likovni razvoj v predšolskem obdobju deli na dve fazi: • v prvi fazi likovnega razvoja otrok odkriva zgodnji likovni simbolni sistem in se ukvarja z likovnimi simbolnimi strukturami, ki izražajo nevizualne aspekte doživetij, in z načinom, kako so le-te prostorsko organizirane; • v drugi fazi likovnega razvoja pa se otrok že začne ukvarjati s posnemanjem videza in z zgradbo oblik. Obe fazi likovnega razvoja se med seboj prepletata in med njima ni ostrih meja. Likovni jezik Likovno izražanje je otrokova prirojena sposobnost. Otroci spontano odkrijejo način, kako doživeto izraziti v risbi, pri čemer so zanje pomembne izkušnje z okolico, ki jih povežejo s svojim notranjim svetom. Otrokom je potrebno omogočiti, da "izumijo" svoje likovne rešitve in se izrazijo na individualen način, ki je lasten vsakemu otroku posebej. Na ta način si otroci razvijajo prostorsko inteligenco in sposobnost simbolizacije. Likovno ustvarjanje se razvija pri otrocih le tedaj, ko posameznika podpiramo in mu omogočimo, da se individualno izraža. Za zgodnji likovni jezik otrok je specifičen simbolni sistem, ki ima svoje osnovne simbole, ki so likovne strukture s posebnim pomenom. Po- Otroci spontano odkrijejo način, kako doživeto izraziti v risbi 70 Didakta 198 membno je da, ga poznamo in tako skušamo razumeti otroško risbo. V takih pogojih se otroci izražajo spontano. V njihovem likovnem ustvarjanju je mnogo izvirnosti, iz-povednosti. Izražajo se na sebi lasten način z likovnimi simboli, ki s svojo obliko in odnosi izražajo njihov notranji in zunanji svet. Postopoma otroci v svojih risbah predstavljajo vedno več razumevanja o videzu stvari v njihovi okolici. Prepoznavajo dele celote, smeri, prostor in razlike v obliki. Sprva je v risbi še precej likovnih simbolnih struktur, ki jih otroci počasi nadomeščajo s posnemanjem videza. Ko otrok dojame, da so stvari, ki jih vidi, sestavljene iz posameznih delov, jih poveže v novo celoto. Z liki sestavlja zgradbo stvari, s čimer vedno bolj natančno posnema videz. Glede na izkušnje, ki jih ima, v svoji risbi izpušča stvari, ki jih še ni diferenciral. Razvoj zgradbe oblik poteka od prepoznavanja najenostavnejših k prepoznavanju sestavljenih oblik. Prehod od zgodnjega likovnega simbolnega sistema k posnemanju videza je postopen V otrokovem razumevanju sveta se prepletajo prejšnja in nova spoznanja. Zato je na začetku v teh risbah videti še veliko likovnih simbolnih struktur, ki jim sčasoma dodaja posamezne podobe o vidnem svetu. Zgodnji način izražanja počasi nadomešča z novimi rešitvami. V teh risbah se vidi vedno več posnemanja videza resničnih stvari (Belamaric 1986, Jontes 2001). Zaviranje ustvarjalnosti pri otroku Do zaviranja likovne ustvarjalnosti največkrat pride zaradi nepoznavanja sposobnosti otrok v določenem razvojnem obdobju in nerazumevanja likovnega jezika otrok. Odrasli vse prevečkrat želimo otroke naučiti, kako se riše. S tem pa dosežemo ravno nasprotni učinek. Otroci tako prenehajo ustvarjati na svoj način in začnejo povzemati predloge odraslih, ker jih imajo radi in jim želijo ustreči. Prav tako ima zelo negativen učinek na razvoj likovne ustvarjalnosti risanje odraslih otroku. Otroci teh risb ne razumejo, čeprav jih prepoznajo. Na ta način odrasli navajajo otroka na pasivnost pri opazovanju, dojemanju in ustvarjanju ter prekinjajo in ogrožajo otrokov naravni razvoj. Otrokom ne smemo popravljati risb, ki so jih ustvarili. Prav tako jih ne smemo poučevati, kako naj kaj narišejo. Na ta način rušimo spoznanja otrok, ki so jih med svojim razvojem že pridobili, in budimo v otroku občutek nemoči in negotovosti. Naj v tem kontekstu izpostavim tudi pobarvanke, ki so s svojimi enostavnimi oblikami narejene prav za otroke. Otroci si ob barvanju le-teh zelo hitro zapomnijo shematske figure, ki jih kasneje uporabljajo pri risanju: na ta način pa s pobarvankami S pobarvankami prekinjamo otrokovo raziskovanje, ustvarjalnost in odkrivanje njemu lastnih načinov izražanja. prekinjamo otrokovo raziskovanje, ustvarjalnost in odkrivanje njemu lastnih načinov izražanja: otroci postanejo prepričani, da se niso sposobni sami likovno izražati, obenem pa pobarvana risba daje lažni občutek, da so nekaj ustvarili. Spodbujanje ustvarjalnosti pri otroku Otroci so lahko ustvarjalni samo takrat, ko jim pustimo svobodo pri izražanju. Vsak otrok na individualen način doživlja svoj notranji in zunanji svet, se z njim poistoveti in ga izvirno izraža v svojih stvaritvah. Otroci so že po naravi radovedni, to je njihova notranja potreba, ki jih žene v raziskovanje. Zato moramo otrokom omogočiti čim več možnosti za različne aktivnosti, spodbujati mora- Podpis ????????????? Ko otrok dojame, da so stvari, ki jih vidi, sestavljene iz posameznih delov, jih poveže v novo celoto. Odrasli vse prevečkrat želimo otroke naučiti, kako se riše. S tem pa dosežemo ravno nasprotni učinek. Didakta 198 71 mo njihovo radovednost in interese. Spodbude naj bodo nove, zanimive, vznemirljive ... Otroke naj spodbujajo k čudenju, čustvenemu odzivanju, pozornemu zaznavanju, reševanju različnih problemov, postavljanju novih konceptov, idej ... (Belamaric 1986). Za povzetek Otroci 1. starostnega obdobja lahko dosegajo zastavljene cilje likovne dejavnosti preko celostnih izkušenj in doživljanja sveta, ki jih obdaja. Na ta način jim omogočimo največ kvalitetnih spodbud, informacij in spoznanj, predvsem pa veselja do likovnega ustvarjanja in zadovoljstva ob doseženih ciljih. Največkrat uporabljena metoda dela v najmlajših oddelkih je metoda lastne aktivnosti, ki omogoča otrokom spoznavanje sveta z vsemi čutili. Najprimernejša oblika dela je individualna, ker so otroci na ta način najbolj svobodni, samostojni, vzgojitelju pa daje najboljši vpogled v likovni razvoj posameznega otroka. V 2. starostnem obdobju pa, seveda upoštevajoč tudi individualne razvojne značilnosti otrok, lahko vpeljemo tudi druge metodične oblike. NAŠ PROJEKT: GALERIJA V VRTCU Kot že rečeno, je za kakovostno izvajanje likovnih dejavnosti v vrtcu pomembno, da poznamo razvoj likovnega izražanja pri otrocih. V nadaljevanju predstavljam projekt, ki sem ga v vrtcu izvajala skupaj z otroki 2. starostnega obdobja Z otroki, starimi pet let, sem celo leto izvajala različne likovne dejavnosti v sklopu projekta Galerija v vrtcu. Projektno delo sem izbrala, ker omogoča otrokom izkustveno učenje, nudi povezavo na vseh področjih dejavnosti in daje otrokom možnost aktivnega učenja. Cilji projekta Galerija v vrtcu so bili: • Spoznavanje širšega družbenega in kulturnega okolja. • Razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti. • Spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti. • Spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (materiali). • Doživljanje umetnosti kot dela družbenega in kulturnega okolja. • Doživljanje in spoznavanje umetniških del. • Otrok celostno doživi galerijo in spozna umetnost z vsemi čuti. Dejavnosti, ki smo jih izvajali: • Otroke seznanimo s pravljico Sve-tlane Makarovič (in ilustratorja Kostje. Gatnika) Gal v galeriji. • Z otroki rešujemo naloge iz priročnika Galerija v vrtcu, šoli in doma. • Ob knjigah znanih umetnikov se pogovarjamo, opisujemo slike in komentiramo. • Pogovarjamo se o galeriji in o primernem vedenju ob obisku kulturno-umetniške ustanove . • Ogledamo si DVD: Minuta v muzeju. V njem si ogledamo slike, kipe svetovnih umetnin, uporabne predmete in nakit. Slike so razdeljene na več sklopov, kjer iščemo detajle, živali, okrasje, modne dodatke, uporabne predmete, pravljična bitja idr. • V vrtec povabimo slikarja, da nam predstavi svoj poklic. • Obiščemo Narodno galerijo v Ljubljani in Galovo sobo ter narišemo svojo najljubšo sliko, ki smo jo odkrili v galeriji. • Otroke seznanimo z najpogostejšimi likovnimi motivi, različnimi tehnikami, likovnimi pripomočki • Igralnico, hodnik in garderobo spremenimo v galerijo. Opremimo jo z umetniškimi reprodukcijami ter slikami, risbami in kipi otrok. • Naredimo razstavo. • Narišemo več slik po ogledu reprodukcij, ki jih imamo razstavljene v igralnici, ali po ogledu knjig o znanih slikarjih, ki jih imamo v likovnem kotičku. • Narišemo portret mame in očeta s svinčnikom, avtoportret z ogljem. • Izdelamo kip/relief človeške figure iz gline. Potek dejavnosti v našem projektu Galerija v vrtcu PRIPRAVA: POGOVOR IN OGLEDOVANJE KNJIG, REPRODUKCIJ, ZGOŠČENKE Z otroki smo se najprej pogovarjali o umetnosti in ugotavljali, kaj je to. Otroci so imeli na to vprašanje zelo različne odgovore. Pred prvim obiskom Narodne galerije sem otrokom prebrala pravljico Gal v galeriji, ki je bila tudi primeren uvod za nadaljevanje dejavnosti in je otroke na nek način pripravila na ogled kulturno-ume-tniške ustanove. Vsebino pravljice sem podkrepila še z reprodukcijami iz priročnika Galerija v vrtcu, šoli in doma, ki je odličen pripomoček pri izvajanju likovnih dejavnosti v vrtcu. Ob reprodukcijah, ki so v knjigi, smo s pomočjo delovnih listov izvajali različne naloge: iskali smo podobnosti, razlike, detajle ... V celotnem času projekta smo opazovali različne reprodukcije znanih slikarjev, ki jih imamo v stalnem likovnem kotičku, in slike iz knjig in jih opisovali. Na slikah smo iskali določene predmete, like, podrobnosti, razlike in poimenovali posamezno zvrst slike (avtoportret, portret, pokrajina, tihožitje in drugo). Pogovarjali smo se o tem, kaj bomo videli v galeriji in o tem, kako se v galeriji vedemo. Otroke sem hotela pred odhodom v galerijo seznaniti s pravili lepega vedenja. Pred prvim obiskom Narodne galerije sem otrokom prebrala pravljico Gal v galeriji, ki je bila tudi primeren uvod za nadaljevanje dejavnosti. 70 Didakta 198 Ob ogledu zgoščenke Minuta v muzeju so otroci aktivno sodelovali. Tudi tukaj smo se ukvarjali predvsem z opisovanjem slik, iskali posebnosti, podrobnosti, se pogovarjali o barvah, likih, osebah in svetlobi. OBISK NARODNE GALERIJE V LJUBLJANI Obisk Narodne galerije je bil poseben dan za otroke. V galeriji sta bila do sedaj samo dva otroka, drugi pa so bili prvič. Že ob vhodu je bilo čutiti, da so mogočna stavba, velika vrata in njeni prostori pustili na otrocih velik vtis. Po sprejemu kustosinje, ki nam je najprej razkazala Galove prostore, smo šli na ogled umetnin, ki so tu razstavljene. Vodenje po galeriji je bilo enkratno doživetje, saj so se zaposleni še posebej potrudili za tako mlade obiskovalce in jim pripravili ogled, pri katerem so aktivno sodelovali in pri tem uporabljali vsa čutila. Animatorka nam je predstavila veliko slik znanih umetnikov. Slik si otroci niso samo ogledovali in jih opisovali, temveč so pri določenih slikah iskali predmete, ki jih je pred obiskom pripravila naša vodička. Tako so iskali na sliki določeno rožo, poiskali sliko v galeriji, na kateri je bil deček s piščaljo, tipali svilo in vonjali parfum. Vsi rekviziti so bili povezani s slikami, ki smo si jih bolj podrobno ogledali. Otroci so z navdušenjem sledili ogledu in razlagi in pri tem aktivno sodelovali. Naša animatorka je bila precej presenečena nad znanjem, ki so ga imeli mali obiskovalci, saj smo se v vrtcu o galeriji, slikah in zvrsteh precej pogovarjali. Po obisku galerije so otroci v vrtcu narisali sliko, ki se jim je v galeriji najbolj vtisnila v spomin. Slike smo poslali Galu, ki se nam je zahvalil s pismom. Nekatere slike so bile resnično občudovanja vredne. OBISK SLIKARJA V vrtcu nas je obiskal tudi slikar in nam predstavil svoj poklic. S seboj je prinesel slikarsko stojalo, platno, veliko različnega orodja in pripomočkov, ki jih uporablja pri delu, palete, čopiče in seveda barve. Osnovne barve Z otroki je ugotavljal, katere barve so osnovne in katere nastanejo, če določene barve zmešaš skupaj. Spoznali so tudi, kako dobiš več odtenkov posamezne barve. Otroci so aktivno sodelovali pri dejavnostih in tudi sami pobarvali svoj barvni krog. SAMOSTOJNO LIKOVNO USTVARJANJE OTROK • Risanje portreta mame, očeta, svojega avtoportreta: S svinčnikom smo narisali portret mame in očeta, z ogljem pa avtoportret. Risbe so bile narisane z veliko natančnostjo. Otroci so se pri risanju posvečali detajlom. Kustosinja nam je najprej razkazala Galove prostore. Obisk Narodne galerije Obisk slikarja v vrtcu Didakta 198 71 • Naše lastno likovno ustvarjanje ob reprodukcijah slikarjev Joana Miroja in Gustava Klimta: V naslednjih dneh se ob ogledu različnih reprodukcij z otroki odločimo, da bomo za kakšen dan tudi sami postali veliki umetniki in naslikali eno izmed reprodukcij slikarja Miroja ali Klimta. Slike so si otroci dobro ogledali, se ob njih pogovarjali in opisovali detajle. Otroci so izbrali slike, ki smo jo postavili na slikarsko stojalo, da so bile dobro vidne. Po končani dejavnosti je vsak otrok predstavil svojo sliko. Slike smo razstavili v garderobi, zraven pa obesili še reprodukcijo. • Likovno ustvarjanje iz gline: Iz gline smo ustvarili človeške figure in jih spekli v peči, da so izdelki trajni. Tudi pri plastičnem oblikovanju so se otroci posvečali detajlom: prsti, nakit, lasje, modni dodatki ... ZA ZAKLJUČEK NAŠEGA PROJEKTA: GALERIJA V NAŠEM VRTCU Galerijo v vrtcu smo zaključili z razstavo otroških likovnih del in vrtec spremenili v galerijo. Slike, risbe in kipi, ki so nastali pri tem projektu, so zaradi svoje umetniške vrednosti in prepričljivosti kar srkali poglede obiskovalcev. Otroci so z razstavo, pohvalo slikarja in s spodbudnimi besedami staršev in drugih obiskovalcev razstave dobili pozitivno povratno informacijo o projektu, ki smo ga izvedli. ZAKLJUČEK Razpoloženje in klima pri projektnem delu je sproščena, če odrasli otroku z načinom dela omogočimo aktivnosti, ki jih otrok zmore. Projektno delo razvija in spreminja vzgojiteljev pristop k otrokom na način, ki jim omogoča doživljanje občutka uspešnosti. Tako spodbujamo in utrjujemo otrokovo samozaupanje ter dosledno spoštujemo otrokov izdelek. Za kakovostno izvajanje in vnašanje sprememb v likovne dejavnosti v Risba mame (deklica, starost: 4 leta in 7 mesecev) Risba očeta (deček, starost: 5 let in 2 meseca) Reprodukcija slike Joana Miroja in slika dečka (starost: 5 let in 6 mesecev) Reprodukcija slike Joana Miroja in slika deklice (starost: 4 leta in 11 mesecev) vrtcu je potrebno kvalitetno znanje vzgojiteljev s področja likovne metodike, ki naj bo usmerjeno v likovni razvoj posameznega otroka in ne v pričakovanja odraslih. LITERATURA Belamaric, D. (1986) Djete i oblik. Zagreb. Školska knjiga. Jontes, B. (2001/02) Likovni razvoj in otroška risba. Študijsko gradivo. 70 Didakta 198 Reprodukcija slike Poljub (Gustav Klimt) in slika deklice (starost: 5 let) Jontes, B. (2002) Metodika likovne vzgoje. Študijsko gradivo. Karlavaris, B. (1991) Likovna vzgoja. Državna založba Slovenije. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Otrok v vrtcu, priročnik h Kurikulu za vrtce (2001). Maribor. Založba Obzorja. Vrlič, T. (2001) Likovno ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana. Debora. Relief deklice (starost: 5 let) Relief deklice (starost: 4 leta in 6 mesecev) l