VRraSanfa in odgovos i Na razne urgence naročnikov, ki bi radi v najkrajšem času dobili odgovore na svoja vprašanja, opozarjamo, da prihaja zelo veliko vprašanj, prostora za odgovore pa je le malo na razpolago, vsled če«ar morajo prosilci potrpeti, ker se odgovarja v vrstnem redu. Priporočamo čitateljem, da si shranjujcjo Ljudske pravnike ali pa vsaj zapomnijo odgovore, ker nam pomanjkanje prostora ne dopušča, da bi se preveč ponavljali. Ko bi nam vsak, kateremu smo dali pravni nasvet, priskrbe) novega naročnika, bi labko razširili obseg priloge. Onim, ki vprašujejo, koliko dolgujejo za odgovor, sporočamo, da dajemo vse nasvete in pojasnila brezplačno. Odvzem revolverja. V. C. v Š. Pritožujete se, da so Vam orožniki odvzeli samokres, katerega ste pravilno prijavili in ste posedovali dovolilo za njegovo posest. — Zatrjevanje orožnikov, da ima samokres vojaški značaj, ne odgovarja, v kolikot ste popisali ta samokres. Radi tcga sc pritožitc na sresko načelstvo radi odvzema, Vojažka iola. F. Š. pri št. J. Imate 161etncga sina, ki se ni ničesar izučil ter bi rad v kako vojaško šolo ali k orožnikom. — Oglejte si Ljudske pravnike iz zadnjih mesecev ter boste v njih našli popis raznih vojaških zavodov -ter pogoje za spre;em v te zavode ter tudi v orožniško službo. Notb dodelitev agrarne zemlje. L. H. v G. Dfl zadnjega časa ste s svojo ženo in otroci bivali  skupno pri tastu ter mačchi. Leta 1929 Je bila na ime tasta dodeljena agrarna zemlja, pri Semui se je vpoštevalo, da je rodbina sedemčlanska.  Sedaj je prišlo _o spora med Vami in tastora ir  bi se Vi radi odselili ter vprašate, ali bi se Vam dodelil del agrarne zemlje, ki je bila pred leti dodeljena tastu. — Ako v zemljiški knjigi ni vpi- san Vaš tast kot lastnik dodeljene agrarne zcmlje tedaj napravite prošnjo na bansko upravo v Ljub- Ijani, naj Vam dodele del tastove zeralje ter natančno popišite, zakaj da ne morete več živeti z njitn v skupnosti. Ako pa je tast že vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo, tedaj ni več mogoče, da bi Vam upravna oblast dodelila del tastu dodeljene agrarne zemlje. Brezobrestuo posojilo in znižanj«. H. L. v D. Leta 1930 ste dobili od banske uprave brezobrestno posojilo za obnovo vinograda. Vprašate, ali ste deležni kmetske zaščite tudi glede tega svojeg.i dolga..— Po našetn mnenju pritiče zaščita tudi z;i ta dolg, ker posojila niste dobili od priviligirune ustanove kot jih ima v mislih čl. 6 uredbe o likvidaciji kmeČkih dolgov. Banska uprava bo zaprosila ministra za avtentično tolmačenje navedenega člena. Pričakovati je, da bo istega mnenja kot mi. Cestar odlaga blato na travnik. J, C. v B. Ko cestar čisti jarke ob cestah, odlaga blato na Vaš travnik. Vprašate, ali in kam se lahko pritožite ioper to početje. — Ako je zemlja, na katero cestar odlaga blato, nesporno Vaša last, se pritožite na cestnega nadzornika ali pa na okrajni cestni odbor. Potrebna velikost orožnika. A. P. v M. v. Radi bi stopili v orožniško službo, a nimate prepisane višine ,ki znaša 164cm. Vprašate, ali bi Vam pomagala kaka prošnja in kam naj jo naslovite. — Ker je za orožniško službo zelo veliko kompeientov, žal ni verjetno, da bi Vas sprejeli. Eventuelno prošnjo zanesite najbližji orožniški postaji. Služnost živinogonje in svinje. A. B. v P. Pravite, da imate služnostno pravico vožnje m živinogonje po tuiem zemljišču, da ste več let gonili tudi svinje, da Vam pa je v zadnjem času lastnik služečega zemljišča prepovedal goniti svinje, češ, da te pravice nimate. — Zakon nikjer ne določa, da dotičnik, ki ima služnostno pravico živinogonje, ne bi smel goniti tudi svinj. Le pri služnostni pravici paše so svjnje izvzete. Zato se Vam tožbe ni bati, zlasti ako res pazite, da gredo svinje lepo po potu. VknjJžfca služncstne pravice. Isti. Vprašate, ali se <da služnostna pravica vknjižiti in kako se to najvarneje izvrši. —• Služnostno pravico lahko vknjižite, ako imate potrebno listino, to je poŁodbe, v kateri Vam lastnik služečega zemljišča to vkn.ižbo dovoli ali pa sodbo, s katero Vam je sodišče pravico priznalo, ali kako drugo oblastno odredbo. Z listtno pojdite na uradni dan k okrajnemu sodišču in tam predlagajte vknjižbo. — Ako služnostna pravica ni vknjižena, jo lahko zgubite, ako se služeče zemljišče proda osebi, kateri njen obstoj ni bil znanl Katere terjntve je prevzcla Privilegirana agrarna banka. K. M. R. Zanima Vas, ali je Privlegirana agrarna banka prevzela tcrjatev treke zadruge, pri kateri stc najeli posojilo in nočete, da bi jo imenovali, ali pa se morda dotično zadrugo smatra za zasebnega upnika. — Urcdba določa dovolj jasno, da ima P. A. banka prevzeti terjatve kreditnih zadrug vseh oblik, tistih zadrug, ki so smele po svojih pravilih dajati denarne kredite kmetomzadružnikom (izvz.mši nabavljalnih in potrošniških zadrug). Ako sam nimate pravil Vaše upnice, odnosno jih ne moreti dobiti v pogled, pišite ponovno in jih morda mi dobimo. Ako ste zaščiten kmet in je dolg nastal pred 20. aprilom 1932, ga nikakor niste dolžni takoj plačati, marveč le po -idpkčilnem načrtu. Tožba »s Łeki«. A. M. v B. Več let ste pošiljali svojc prihranke iz inozemstva bratu in sestri z naročilom, da poslani denar naložita v hranilnico. Imehovana pa tega nista storila, marveč nekaj denarja porabila, nekaj pa posodila kmetom. Vprašate, ali zamorete brata in sestro tožiti na povračilo denarja, ko imatc v dokaz lc čeke (priznanice) in pisma, v katerih potrjujeta sprejem delarja; nadalje, ali smetc zahtcvati plačilo tistih obresti, ki bi jih bili dobili v hranilnici. — Tožbo brez skrbi vložite, ker bodo priznanice pošte dovoljni dokaz, zlasti v zvezi s pismi ia Vašim zaslišatijem kot stranko. Ako ste Vi vzlic temu, da sta brat in sestra pisala, da je nevarno vložiti denar v hranilnico, poaovao pisali, naj ga vložita, sta dolžna plačati obreeti kot hranilnica. Agrarni intereseaii v Žičah. A. K. Od veleposestva kneza Windischgratza Vam je bila dodeljena zemlja, za katero plačujete že 12 let zakupnino in baje tudi davek. Vprašate, ali in kedaj feo zemlja pripisana Vatn v last in ali bo plačana z zakupnino. — Lastninska pravica na dodeljeni zemlji se bo vpisala v Vaš prid, čim bo ministrstvo odobrilo celokupni razdelilni načrt. Stvar se zavlačuje le radi gozdov. Zakupnina, ki jo plačujete, se bo vračunala v anuitete odškodnlna za dodeljeno zemljo, tako, da lahko mirnodušno pričakujete prepisa lastninske pravicc na Vas. Anton Macub. v Črc_nicah. Vašo zadevo smo v Ljudskem pravniku že obravnavali. Ker nam v Vaših nadaljnjih dopisih niste ničesar bolj določenega, odnosno natančnejšega sporočili, Vam žal ne moremo dati novih, boljših pojasnil. Občinska komisija in določanje mejc L. S. v J. R. Zadeve z mejniki žal nismo dobro razuraeli, vsled česar ne moremo točno odgovoriti. V 30., odnosno 40. letih se lahko priposestvuje (pod posebnimi pogoji) kak kos zemljišča tako, da potem stari mejniki ne bi vcč veljali. — Brezplačnc razraeritve ceste ni mogoče doseči. Zaprosite za razmejitev pristojno katastrsko upravo, ki to izvrši za mal denar. Naprava občinske ceste — odškodnina. Ist. Občina namerava iz zasebne poti napraviti občinsko cesto. Vprašate, ali to lahko zabranite, ali imate v slučaju odvzema zemljc pravico od odškodnine in odračunanja davkov, — Občina ima po zaRonu o samoupravnih cestan pravico zaseči tujo (zasebno) nepremičnino za neposredno, kakor tudi za posredno potrebo samoupravne ceste. Zoper zadevni odlok se lahko pritožite v 14. dneh na višjo upravno oblast. Seve mora občina za razlaščeno zasebno imovino plačati odškodnino po predpisih o razlastitvah. Davka Vam od razlaščene zemlje ne bo treba plačevati — morate pa obvestiti davčno in katastrsko upravo. Širina občioske cestc — oddaljenost dreves ia ograj. L. S. — Zakon ne predpisuje občinskih cest v metrih, marveč le določa, naj se grade tako, da ustrezajo vozilom, ki se rabijo v dotični občini in potrebam krajevnega prometa. Gozd mora biti od zunanjega roba cestnega zemljišča oddaljen najmanj štiri metre. Glede sadnega drevja se pazi le aa to, da veje ne segajo v zračni prostor cestišča. Ograje se ne smejo postavljati bližje nego cn mcter od zunanjega roba cestnega zemljišča. Zfgraditev pešpoti ob občinski cesii. Isti. Ob občinski cesti teče pešpot, katero ste uporabljali že čez 40 let, sedaj pa Vam jo posestnik brani in jo je zagradil. Vprašate, ali imate pravico do te pešpoti in v koliko sc inora ograja odstraniti od ceste. — V 40 letih ste pravico do uporabe pešpoti priposestvovali, ako ste v dobri veri smatrali, da Vam pritiče in ste jo javno in ne na prošnjo uporabljali. Odgovor glede oddaljer.osti ograje najdete zgoraj. Mlinar in članstvo pri združenju obrtnikov. J. O. v D. Vprašate, ali ste re sdolžni postati član Združcnja obrtnikov, ko posedujete kmečki mlin, ki je»prost obrti in zgradarine«. — Ako meljete za drugc ljudi in proti nagradi, se boste morali včlaniti v navedeno združenje, sicer pa nc. VUina obresti nezaSčitenih terjatev. T. Z. v D. Posojilnica Vam noče priznati zaščite, ker ste dolg, ki je sicer nastal leta 1929, prcvzeli šele lani ob nakupu obremenjenega possetva. Vprašate, ali morete doseči vsaj znižanje obresti pod 7%, ako že ne znižanja glavnice. — Vprašanje priznanja zaščite ob prevzemu dolgov pri nakupih posestcv še ni dokončno rešeno od najvišjeg* sodišča. Sodišča je večinoma ne priznajo. Ako dol_ ne spada pod zaščito, žal tudi znižanja višine obresti pod 1% ne bosle mogli doseči. 5000 odvetniških stroškov. A. R. v Sp. R. Odvetnik Vas je zagovarjal v kazenski stvari ter Vam računal 5000 Din. Vprašate, ali ste dolžni plačati te stroške in ali sme odvetnik toliko računati. — Ker je teklo kaz. postopanje zoper Vas, morate svojega zagovornika sami plačati. Ako bi Vi zamogli doprinesti dokaze, da je bilo dekle, ki je povzročilo ovadbo zoper Vas, nasnovano h krivi izpovedi, bi Vam moral nasnovatelj povrniti Više izdatke. — Višina stroškov se nam zdi pretirana. Ako si odvetnik rtroškov ni dal sodno odmeriti, predlagajte Vi sami pri kazenskem sbdišču, naj se odvetnika pozove k predložitvi stroškovnika in naj sodišče stroške o^imeri, Ako bi odvetnik računal kaka dela, katerih mu niste naročili in niso bila potrebna, pa bi kazenskt sodnik vseeno priznal nagrado tudi za ta dela, bo moral odvetnik nagrada, v kolikor bi mu je Vi ne hoteli plačati, iztožiti pri civilnem sodišču, ki ima v stvari zadnjo in odločilno besedo. Zoper odmero stroškov od strani kaz. sodišča imate pravico pritožbe, zoper sodbo civilnega sodišča pa pravico priziva. Ncmožnost plačila obroka Privilegirani agrarni bankL R. J. v B. Vprašate, ali je P. A. Banka upravičena terjati plačilo obroka od zaščltenega kmeta, kateremu je radi elementarnih nezgod bilo oproščeno plačilo 75% osnovnega davka. — Uredba določa le, da dolžnik, ki svojega dospelega obrolča le radi tega ni plačal, ker ga je doletela elementarna nczgoda, zaradi katere je bil oproščen plačila davkov, če ne zgubi dobrote obročnega plačevanja in ni dolžan plačati celotnega ostanka. Kakih drugih določb v Vašo korist ni, tako da od P. A. Banke ne morete ničesar zahtevati, marveč ste odvisni od njene uvidevnosti. Odicžitev dražbe posestva, ker letina dobro kaže. E. K. v S. Vprašate, ali bi zamogli doseči odlog razpisane dražbe Vašega posestva, ker letina zelo dobro kažc in bodo kotičile štiri plemenske svinje. — Le v slučaju, ako se da v enem letu poplačati celo izvršljivo terjatcv s pripadki (obrestmi in stroški) vred iz donosnih prebitkov, ki jih je pričakovati, lahko dosežete odložitev d r a žb e, pri čemer pa bo sodišče zaukazalo prisilno u p r a v o Vašega posestva. Zadevni predlog se mora storiti vsaj osem dni pred dražbenim narokom, odnosno 14 dni po sprejemu obvestila o dovolitvi dražbc. Investicije po cenitvi in pred dražbo pesestva. Isti. Po izvršeni cenitvi Vašega posestva ste prekrili streho, nasadili drevje, popravili orodje, posejali žito in nasadili krompir. Vprašate, ali boste pri dražbi vse to izgubili. Posevki in manjša popravila gredo Vam v izgubo. Radi večjib. popravil in investicij pa predlagajte novo ocenitev posestva, odn. zvišanje cenilne vrednosti ter najmanjšega ponudka. Prepoved vezanja splavov na pašniku. J. Z. v D. Ste od leta 1901 Ia3tnik pašnika, na katerem so se doslej proti odškodr.ini vezali splavi; vprašate, ali smete zabraniti nadaljno vezanje splavov, ker nameravate pašnik spremeniti v travnik. — Ako so splavarji res plačevali odškodnlno, tedaj niso mogli kake pravice »priposestvovati in jim smete nadaljnje vezanje splavov prepovedati. Vendar poizvejte, ali jim morda ne pritiče pravica iz kake pogodbe z Vašim lastninskim prednikom. Ako take pogodbe ni bllo in šc tudi ob lazdelitvi bivšega skupnega pašnika ni ničesar določilo glede vezanja na Vašem delu, Vam ni treba dopustiti nikake omejitva Vaše lastninske pravice. I_pla_ila vlojf pri avstrijski poštni hrartttolci in vojna posojila. L. T. v V. Vprašate, ali se odredbe glede izplačila vlog pri bivši poštni hranilnici v Sarajevu nanaš&jo tudi na tretje vojno posojilo, ker ste svojčas zadevno rentno knjižico morali poslati navedeni hranilnici. — Stvar j« sedaj urejena le glede hranilnih vlog pri navedeni hranilnici. Vojna posojila se ne izpla5ujejo in ni mnogo upanja, da se kedaj bodo. Boljši položaj dolžnika, obro.no odpUvfeianje, mižanje obresti. G. J. v Z. Vprašate, ali sme upnik od kmeta-dolžnika, ki je v boljšem gmotnem položaju nego upnik, zahtevati takojšnje plačilo celega dolga in dogovorjenih obresti, ali pa morda velja tudi za takega dolžnika dobrota plačevanja v 12 letnib. obrokih ia le 3% obresti. — Po členu 36 uredbe ne uživajo dolžniki, ki so <t boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov, nikake zaščite in morajo ves dolg vmiti po prvotnem dogovoru. Rubež vzlic plačila prvega obroka. Isti. Plačali ste prvi obrok dolga, nastalega leta 1931, ste kmet, niste ničesar odtujili in vzlic temu je sodiSče dovolilo zoper Vaa izvršbo. Vprašate, kaj Varri je storiti, ker se smatrate zaš.itenega. •— Predlagajte pri izvršilnem sodišču ustavitev izvršbe, ker da Vam pritiče zaščita, in navedite vse to, kar ste nam; hkratu predložite potrdilo o zaščiti od občine. Ako Vam okrajno sodišče ne ugodi, vložite rekurz na okrožno. Položaj »raalih« upnikov vsled zaščite krnetov. M. B. Ne moremo prorokovati, ali bo sodišče smatralo, da je Vaša dolžnica v boljšem gmotnem položaju kot Vi, vsled čeaar ne bi uživala zaščite. Vsekakor predlagajte pri sodišču, pristojnem za dolžnico, po členu 36 zadevno odloCbo, saj je postopek nesporen, tako da ne potrebujete zastopnika in tudi taks ni treba plačati. Ako mislite, da je <"olžnica zmožna plačati več kot 50% svojega dolga, smete po členu 37 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov do 26. septembra 1937 zahtevati, naj sodišče zniža znižbo; predložiti pa morate potrebne dokaze o zatrjevani plačilni zmožnosti dolžnice. Spremeraba uredbe o »zaš-iti kmetov«. Ista. Ni pričakovati, da bi se navedena uredba kaj spremenila v prid malim upnikom. Res ima uredba precej senSnih strani; a ne smete prezreti, da tvori kompromis med nasprotujo.imi se interesi in da je vlada, ko nima dovolj denarja, da bi sama krila ves izpadek radi znižanja dolgov, pa. bila prisiljena pritegniti k temu tudi upnike. Kmet-rudar in zaščita. P. F. v L. Imate kmetijo, veliko 2ha, in ste prisiljeni hoditi na delo v rudnik, da zamorete odplačevati dolgove, odnosno obresti. Pritožujete se, da Vam Posojilnica radi tega noče priznati zaščite. — Ako Vaš dohodek iz rudarske službe presega dohodke iz kmetijstva, Vam žal res ne pritiče zaSCita po uredbi in ste odvisni le od dobre volje Posojilnice.