Kako na Nemškem cenijo koprive.
Časnik „Rbein. Courier" piše o koprivah tako-le : „Zadnja leta se mnogo govori in piše o dobičku, ki bi ga kmetovalci dobili, ako bi se poprijeli pridelovanja kopriv. Cel6 to že nekateri trdijo, da ta prediv-nata rastlina, za katero se dozdaj nihče ni brigal, je v stanu, p a vol o nadomestiti. Al praksa je vse kaj dru-zega. Nihče se ni hotel potruditi, kopriv sejati, nihčo ni hotel s kopriv prediva delati. Gospa pl. Rossler v Langenschwalbachu bila je prva, katera je več polja obsejala s koprivami. Na njeno priporočilo in po njenem poduku je potem neka vas v okraji Langenschwal-bachu prva začela koprivo pravilno sejati in jo kot konopljo obdelovati. Mi smo predivo videli. Bilo je fino kakor svila, preja pa nič manj močna in nič manj lepa kakor konopnena. Zdaj, ko je prvi začetek narejen, se v okolici tega okraja že prav veliko kopriv prideluje. Kraljevi nadgozdnar je v gozdu odločil več krajevs kjer po narejenem načrtu koprivo sejejo; prihodnjo jesen so bode pridelek v pisarnici okrajne gosposke v Schwal-bachu na cente vagaL Minister poljedelstva dr. Frie-denthal v Berolinu je s posebnim pismom gosp6 Ro3S-lerjevo zarad njenega občno koristnega in vspešnega truda pohvalil in ukazal , da se ima njen pridelek — od presne koprive do najfineje preje — v kmetijskem muzeji v Berolinu in v obrtnijskem muzeji v Kas-selu na ogled postaviti. Vrh tega so na spodbudo gospe Rosslerjeve grajsčaki vWetterau-u in udje kmetijske družbe v Frankobrodu na M. sklenili, da vsak izmed njih hoče en oral dobre psenične zemlje s koprivami obsejati. Potem se bo pokazalo, ali kopriva, katera je z vsako zemljo  zadovoljna,   v posebno dobri
66
zemlji ne d& še boljega pridelka. — Že dohajajo gospej Rosslerjevi od mnogih kmetijskih družeb iz Nemčije, Ogerske, Svajce itd. vprašanja, kako ona ravnd s setvijo kopriv in daljim obdelovanjem. Se to naj opomnimo, da je v jeseni najugodnejši čas, koprivne zatiče saditi, kajti koj drugo leto se morejo dvakrat, v prihodnjih letih pa petkrat žeti ali kositi."