- 128 - Novičar iz Krajnskiga. Iz Ljubljane. V Ljubljanskim nemškim časopisu beremo, da želi maršal Ra dečki grad pod Turna m v Ljubljani kupiti, in da je deželnim stanovam, kterih lastnina je ta grad, 60,000 fl. za-nj ponudil;, slavni starček misli večkrat tukaj stanovati in v gojzdu za grad a m lep gaj napraviti. Ker se je nadjati, da bi blagi maršal ne zaperl poti na nar prijetniši Ljubljansko sprehajališč na Cvetliški potok (Rosenbach) memo tega gradu, bi se utegnila ta cela okolica po tem takim še veliko prijetniši spremeniti. — Predlog mestniga odbora: naj bi bil prihodnjič vsak teržni dan v Ljubljani tudi somenj za govejo živino, je pretekli teden deželno poglavarstvo poterdilo in ukazalo , naj kantonske poglavarstva po celi deželi napravo teh novih živinskih tergov v Ljubljani razglase. Kdaj bo začetek teh somnjev, je magistrat že na znanje dal. — Slavni profesor malanja na Dunajski aka-demii g. Steinfeld je prišel po pripomoči ministerstva pretekli teden s 7 svojih učeneov v Ljubljano in se je od tod v Bled in Bohin podat* endi podobe krasnih krajev „rajkse Gorenske okolice" pričo svojih učeneov risat in jih učit, kako se narava v podobah posnema. Slišali smo, da misli potem en teden v Zalogu pod Ljubljano ostati. Pogostama so jeli umetniki v našo gorensko stran zahajati in lepe kraje te gorenske strani, ktera se za-more po pravici z nar lepšimi kraji Evrope meriti, v podobah risati in tako še vse premalo znani ^rajski kraj" svetu naznaniti. Nadjamo se, da se bodo povsod taki možje z veliko prijaznostjo sprejemali! Toplice se zidajo, in, kakor se sliši, jih bo njih sedanji vlast-nik, c. k. pošte vodja, g. Hofman krasno napraviL Le od prenaredbe in poprave ceste *A Mlin ni še zmiraj nič slišati, ktera je zares pavova noga tega lep/ga kraja. Tu se očitno kaže , da se tudi majhine reči ne store, kjer eden sem, drug tje vleče, in poterdi se slavenski pregovor: ?5Sloga jači, nesloga tlači". Iz Leskovca pri Kerskim 17. junija. Ljube Novice! zopet vam moram žalostno prigodbo oznaniti. 15. t. m. o nedeljo (na*sv. Vida dan) ob dveh popoldne, je več sosesk Leskovške fare pri Kerskim velika nesreča zadela; nič manjši kot je lani osoraj na Štajarski strani okrog Brešc, Vidma in Rajhenberga bila. V 8 vaseh na polji, ki štejejo po 30, 40 in tudi čez 50 hiš, je ubogim kmetam, ki so že dozdaj veliko pomanjkanje terpeli, in so že teško noviga kruha pričakovali, neusmiljena toča vse njih žitno polje do čistiga pokončala. Med strašnim pišam je tako debela kot golobje jajca vse njih njive pobelila, ki se je še drugo jutro na polji vidila. Res, lepo je stalo žitor nadjali so se čez dva ali tri dni ječmen iet\y sedaj pa je vse njih upanje pri kraju, ker eni še kositi nimajo kaj, — ne pozna se kje sta ječmen ali pšenica stala. Uboge reve, zmed kterih so se že eni letašnje leto čez 50 gold. za žito zadolžili, zdaj grozno zdihujejo in milo jokajo, da se Bogu užali! Predragi domorodci! ktere je božja milost s premoženjem oblagodarila, in kteri ste že večkrat o takošni sili revnim s svojo milošno na pomoč prišli, usmilite se tudi teh reveže v. Pre-serčno Vas v imenu njih prosim: pošlite vsaki po svoji zmožnosti milodare tukajšnji duhovšini vLeskovc, da bomo zamogli vsaj tistim, ki že lakote omahujejo, kruha kupiti; gotovo vam bo Bog stoterno poplačal! #). Jožef Orešnik, kaplan. *) Kterimu dobrotniku je bolj pri roki, ubogim nesrecnikam namenjeni milodar vredništvu Novic izročiti, naj nam ga pošlje; radi ga bomo berž odrajtali in gotovi prejem v »Novicah« naznanili* Vred. Iz - 129 - Iz Iga 14. ro&nika. Po cenitvi strašniga pogorišča v Studenca na Igu poleg Ljubljane, ee da še le vse prav povedati. Binkoštno nedeljo o pol treh popoldne, ko so ljudje ravno pri keršanskim nauku v cerkvi bili, pride 4 leta in 3 mesce star dečik iz če-terte od tam stoječe hiše k pol leta starjimu fantiču hišne številke 16 z vžigavnim klinčkam v vas, in oba, pervi naprej, splezeta po gredi od zunej v nadizbo, kjer je blizo za dva voza sena bilo. Pervi potegne klinčik po dilji in ga verze v seno rekoč: J5sim že zakuril" in oba zbežita po gredi nazaj, zažigavic zadnji. To sta oba dečka pri izpraševanji sama povedala. Mati etarjiga fantiča, ki je v kleti ležala, zasliši po gredi hoditi, vstane in vgledavši dim v nadizbi steče prestrašena z neko plahto nadizbo, verze še zažigavca, ki ravno doli pleza, izgredi, ter pade z raztegnjeno plahto po ognji, misleča ga vdušiti, ali plamen jo spod plahte osuje in vsa obžgana se komej reši iz nadizbe, V hipu je bila vsa hiša v plamenu, kteri je v silni naglosti vse bližnje poslopja in hiše napadel, da večini ljudi ni bilo moč druziga, kot otroke in sebe rešiti. Pri nekim pogorelim podu najdene ožgane koščice prepričajo otožno mater, da je nje poltretje leto staro hčerko, že iz goreče hiše rešeno, po vstavši hudi sapi semtertje podeni plamen dosegel in v pepel sožgal. — Kdor zdaj žalostno pogorišče pregleda, lahko spozna, v koliki nevarnosti je cela vas s 133 hišami od dveh strani in kakor je v severni strani obvarovanje kaplanije, ktera je z opeko krita [in se je že od zadnje strani hudo vnemala, vbranilo, da ni vsa vas z lepo farno cerkvijo pogorela, tako je tudi previdna in neutrudljiva pridnost verlih pomočnikov na spodnji strani pri studencu strašni pogor cele vasi od te strani ustavila. Naj bo tukej vsim domačim in vunanjim pomočnikam, ki so neutrudljivo gasiti pomagali, očitna hvala izrečena. Verli možje si zamorejo flvesti biti, da so veliko družin beraške palice oteli! Po cenitvi znese škoda od 36 pogorelih hiš in 86 dru-zih poslopij 26958 goldinarjev in 4 kr. Zavarvanih hiš je bilo 17, in 19 nezavarvanih; ti poslednji se pač zdaj kesajo svoje nespameti, da se niso ponujene dobrote poslužili, in eni že to leto iz družbe s. Florjana stopili. Zdaj jim večidel ni druziga ostalo, ko gole ob-gorele stene in ni jim mogoče brez milodarov usmiljenih ljudi svojih pohištev napraviti. V živo torej priporočimo, vsim blagoserčnim in usmiljenim bravcam teh verstic naše uboge pogorelce, ktere je tako huda šiba zadela, desiravno jih je nar več med njimi, ki se niso pred tremi leti včinjeniga hudodelstva na tukajšni grajšini celo nič vdeležili; in ne moramo jim odreči spisane spričbe, ktere prosijo, da zamorejo ložej svojo veliko nesrečo usmiljenim ljudem dokazati. In tolikanj potrebniši se nam zdi, tem pogo-relcam spisano spričbo s farnim pečatam podeliti, ker smo z zavzetjem zvedili, de so se neki brezvestni manj potrebni beračuni od tod po Ljubljani in po deželi razšli, se laž njiv o pogorelce imenovaje, kteri tako pravim in v resnici potrebnim pogorelcam milodare prestrežejo. Toraj oznanimo, da so le tisti naši usmiljenja vredni pogorelci, kteri spisano spričbo s farnim pečatam pokažejo. P. 1% Notranjskiga. D. D. V Laž ah, majhni vasi blizo Snožeč so soseskini možje iz hvalevredniga nagiba šolo napravili, v kteri se otroci slovenski jezik brati in pisati učijo; okolj 30 otrok, med kterimi tudi nekteri odraseni, obiskuje to učilnico, in večidel že prav dobro brati in pisati znajo. Slava prebivavcam te majhne vasi, ki za svoje otroke tako dobro sker-bijo! V učilnici se vidi abecednica s sedanjimi čer- kami, kar nam zavoljo tega prav dopade, ker se ž njimi lože bere in hitrejši piše kakor s staro Bohoričico, in je zlasti tudi zato potrebno, ker naši Snožeški vrad-niki vse razglase in ukaze s temi tudi v zakoniku navadnimi čerkami pišejo. Zalibog! da se pri naših Primorskih posebno pri Sežanski sodii tako ne ravna, kjer hočeta sodniška vradnika našim bližnjim sosedam slovenskima naroda laški jezik usiliti, kteriga večidel nihče ne razume. O ljubezniva Furlana! spoznajta vunder, da iz Krašovca ne bosta nikdar Laha naredila, in verjemita nam, da ljudstvo zoper tako vradovanje grozno in po pravici godernja. Posnemajta naše Snožeške vradnike, ki niso zatiravci, ampak spoštovavci naro-doviga jezika, kakor ustava zapove. V lep izgled vsim slovenskim vradnikam zamore naš gospod adjunkt Janez Kersnik biti, kteri daje narodu, kar narodu gre, kadar ima ž njim pismeno opraviti. Brali smo v ^Novicah," da je Jožef Suša iz Snožeč pervi slovensko tožbo sodii podal; na to tožbo je gospod Kersnik slovenski odvet zapisal, in obravnavala se je sploh v slovenskim jeziku; po tem je imenovani gospod večidel v slovenskim jeziku pisal in vradoval, in prepričali smo se, da je naš jezik za pisarnice ravno tako pripraven, kakor nemški ali laški, in hvaležni smo gospodu za njegovo ravnanje, ker je ljudstvu razumljivo. Samo to želimo, da bi se tudi stareji možje pisanja v sedanjih čerkah brati naučili, kar se o pol uri vsak naučiti zamore in se bojo berž popolnama navadili, če bojt) slovenske časopise brali, in če bojo kmetje prebivavce majhne Lažanske vasi, vradniki pa našiga ljudomiliga adjunkta posnemali. __________________/