OB LETALIŠKI CESTI
Prvi suhozemski terminal v Jugoslaviji
• Novvoznired prilagojen potrebam potnikov
Železničarji so pred dnevi iz-daii nov vozni red, veljaven od 29. maja letos do 2. junija pri-hodnje leto. V njem so uposte-vane vse spremembe, ki jih je po-gojeval premik začetka delov-nega časa 27. marca letos. Poleg tega pa so v ŽG Ljubljana pri-sluhnili potrebam potnikov za čas turistične sezone in prizadeva-njem za varčevanje 7 gorivi. V zvezi s tem prinaša nov vozni red nekaj novosti. Železjiičarji priča-kujejo, da bodo vse organizacije uresničile priporočila in sklepe skupščine SR Slovenijc za do-končno ureditev vprašanj o de-lovnem času in da zato 25. sep-tembra 1983, ko bomo ponovno premikali urne kazalce, ne bo treba spreminjati sedanjega voz-nega reda...
Bralce Nsk je prav gotovo pri-jetno presenetila novost v pri-mestnem prometu. Z novim voz-nim redom namreč ustavljajo na postališču Litostroj, ob Djakovi-čevi ulici v Ljubljani vsi potniški vlaki med 6. in 22. uro, medtem ko so doslej na tem postajališču ustavljali le tako imenovani de-lavski vlaki...
V Železniškem gospodarstvu Ljubljana so v okviru možnosti pokazali razumevanje za varče-vanje z gorivi, sedaj pa je v veliki meri odvisno od potnikov, ali bodo znali pravočasno, to je vsak mesec dni pred nameravanim po-tovanjem izraziti svoje želje in potrebe in si že v predprodaji ku-pili vozne karte.
Za potnike so v ŽG Ljuhljana izde-lali žepne vozne rede, stenske vozne rede pa so že tudi poslali vsem večjim organizacijam združenega dela. Vsi drugi zainteresirani (krajevne skup-nosti, šole, turistične poslovalntce itd.) jih lahko dobijo pri šefih železniikih postaj.
ŽG LJUBLJANA
Maja letos je zaživel lerminal za kontejnerski promet ob Letaiiški cesti, ki je sknpna naložba sozda Železniško gospodarslvo Ljubljana in sisa za železniški in luški promeL To je prvi tako imenovani suhozemski terminal v Jugoslaviji, saj smo doslej imeli le tri luške terminale (Koper, Bar in Reka), drugod po dr-žavi pa so v glavnem le prekladalne postaje. Ljubljanski lerminal sicer še ni zgrajen v celoti, končana je le prva od štirih faz, vendar gre v naslednjib fazah le za povečanje obsega dela.
Na trinajstih hektarih površin, ki jih ub Letališki cesti zavzema tozd Kontejnerski terminal (prej je ta tozd deloval na petih lokacijah v Ljubljani), je zdaj zgrajen le del skladiščnih površin, postavljen je en sam žerjav, preseljen je kamionski park in zgrajena je začasna stavba za upravo. V nasledn jih fazah, pač odvi-sno od tega, kolikšno bo povpraše-vanje po kontejnerskem prevozu in seveda od denarja, ki bo na voljo, se bo povečalo število žer javov, urejene bodo deponije in prostori za vzdrže-vanje mehanizacije in kontejnerjev, potrebna pa bi bila tudi nova upravna stavba.
V pravem kontejnerskem termi-nalu, tak kot je ta ob Letališki cesti, morajo za razliko od prekladalne po-staje, poleg pretovora kontejnerjev z železnico na cesto in obratno, oprav-ljati še druge storitve; imeti morajo prostor za kratkotrajno skladiščenje praznih ali polnih kontejnerjev, ka-mione za njihov razvoz, službo za osnovno vzdrževairje kontejnerjev in mehanizacije in seveda oddelek za organizacijo prevozov. Ta oddelek poskrbi za hiter prevoz kontejnerja od dobavitelja do kupca. V njem so takorekoč zgoščene vse storitve, ki jih nudi železnica. Tako je tudi mo-goče, da je postopek v primerjavi s prevozom po cesti hitrejši in cenejši.
Program gradnje kontejnerskega ternunala na področju Železniškega gospodarstva Ljubljana je bii sprejet leta 1975. »Žal pa ugotavljamo, da se novi transportni sistemi pri nas ra-zvijajo na pritisk od zunaj, v našem gospodarstvu pa zanje ni kakega po-sebnega zanimanja. To je najbrž po-slcdica tega, da nihče ne pozna in ne zasledujc transportnih stroškov. Do-kler bo tako, kakega bistvenega premika v tej smeri ni pričakovati,« je dejal direktor tozda Kontejnerski tenninal Zvonimir Štrukelj, ko je
govoril o razvitosti kontejnerskega transporta pri nas in v svetu.
Delovne organizacije se namreč odlo-čajo za kontejnerski prevoz blaga zaradi zahtev tujih poslovnih partnerjev, ne pa zaradi materialnih koristi, ki jih nudi tak način transporta. Celo podjetja, ki imajo industrijske tire, se ne poslužujejo tega
načina prevoza. Dejstvo je, da smo v ra-zvoju kontejnerskih sistemov zaostali in marsičesa, kar je v svetu že ustaljeno in v navadi, pri nas sploh ne poznatno.
V tozdu Kontejnerski terminal, ki v taki obliki obstaja šele Stiri leta, so namenjali precej pozornosti izobraževanju delavcev. Od 126 zaposlenih jih je okoli 40 z nadalj-njim šolanjem pridobilo višjo kvalifikacijo ali izobrazbo. Tako so si iz svojih kadrov vzgojili predvsem varnoslne, strojne in promgtne inženirje ter ekonomiste. Ti prav zdaj, ko se je tozd preselil na novo lo-kacijo in povečal obseg dela, končujejo šolanje.
DARJA JUVAN