GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25 - VIDEM, 1. - 15. DECEMBRA 1953. Leto IV. — Štev. 78 UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir. Od zore v mrak zasmeh, pomilovanje grenilo vam življenje bo vsakdanje. Kot sramni vam pečat, ki ga pravica zločincem vžiga, stal vam bo na čelu, zaslužen si po delu, napis krvavo svetel : izdajica! Ivan Trinlto Propadanje živinpreje pri nas POLOZIU CERKVE V BENEŠKI SLOVENIJI Vlada nima sredstev za povzdig živinoreje, pač pa jih ima za »obrambo italijanstva" v obmejnih krajih / Ni niti potrebno poudarjati, da je živinoreja za našo deželo osnova njenega gospodarstva. Tudi iz gozda bi lahko imeli znatne dohodke, toda na žalost je bilo tisto malo gozdov, kolikor so jih posedovale nekatere občine v Beneški Sloveniji popolnoma uničenih v nekaj desetletjih slabe uprave občinskih upraviteljev. To delo so zaključili potem razni podeštatje, ki jih je vsilil fašizem. O turizmu ne more biti govora, če izvzamemo tisto malenkost, kolikor ga je opaziti v Reziji. Kakršna koli iniciativa, ki ne bi vzela v poštev gospodarske politike v pravcu, da je treba skrbeti za povzdig živinoreje, bo pri nas vselej doživela neuspeh in ne bo prinesla domačinom nobene koristi, kaj še da bi dvignila in izboljšala njihovo življenje. Vedeti moramo namreč, da je več kot dve tretjini zemlje v Beneški Sloveniji, ki leži v visokih predelih, kjer ni mogoče razen krme, pridobivati nobenih drugih pridelkov. Zato je živinoreja pri nas tista osnova, ki bi jo morali najprej upoštevati in poskrbeti za izboljšanje staleža goveje živine. Pred nekaj desetletji se je gojila živinoreja v Beneški Sloveniji v mnogo večjem obsegu in smo imeU tukaj skoraj še enkrat toliko govedi. Tedaj je bilo tudi število prebivalstva v teh krajih v stalnem porastu in nekatere občine sploh niso poznale izseljeništva. Razljudenje se je začelo v naši deželi skoraj istočasno z začetkom propadanja živinoreje. Dovolj je, če pomislimo, da je bilo ob štetju živine leta 1900 samo v okraju Sv. Peter Slovenov naštetih 10.409 glav goveje živine. Letos pa so na istem ozemlju, pod katerega spadajo občine Sv. Peter, Sovodnje, Podbonesec, Grmek, Dreka, Srednje in Sv. Lenart, našteli komaj 5.204 glave goveje živine. Dovolj je samo ta primer, da si lahko ustvarimo približno sliko, kakšni so bili tedaj gospodarski pogoji naše dežele in kakšni so danes. To pa še ni vse. Upoštevati moramo tudi, da pred 50 leti še ni bilo cest, ki bi olajšale prevoze iz kraja v kraj in je bila tedanja ekonomija nekako zaprta v te doline, ter odrezana od ostalega sveta. Kljub temu pa so tedaj domačini lahko živeli mnogo bolje, kot pa živijo danes. Takrat so posvetili veliko pažnjo živinoreji in naši gorjani so imeli bogate zaloge mlečnih izdelkov, telet in govedi, katere so zamenjevali za proizvode furlanske ravnine. Tedaj ni bilo družine, ki bi bila brez denarja. Vsi so imeli svojo hranilno knjižico in Ljudska banka v Čedadu ter Ljudska banka v Tarčentu so lahko uspevale prav zaradi hranilnih vlog naših gor j ano v in danes ne uspevajo prav zato, ker so te vloge odmanjkale. Toda, da se povrnemo k vprašanju raz-ljudenja naših krajev, kje naj iščemo vzroke za gospodarsko propast naše dežele V razmeroma tako kratkem času? V drugih gorskih krajih, ki imajo takšne, ali pa celo slabše pogoje kot pri nas, se kaj takega ni zgodilo. Poglejmo n. pr. Karnijo, dolino reke Bele, ali Kanalsko dolino. Opazili bomo, da tu sploh ne poznajo pojava razljudenja, ampak da je po teh krajih prebivalstvo celo v porastu. Tudi če pustimo pri tem ob strani Kanalsko dolino, kjer, kot je znano, Italija privablja zaradi raznarodovanja na tisoče Italijanov v kraje kjer živijo Nemci ali pa Slovenci, imamo tu Karnijo in dolino reke Bele, ki nam lahko služijo kot vzgled. Pri tem pa moramo še poudariti, da so naravni dohodki teh dveh predelov še dosti manjši od tistih, ki bi Jih lahko nudila Beneška Slovenija. Vzroke za tako kritičen položaj pri nas, je treba iskati predvsem v dejstvu, da se je tu polagoma opustilo živinorejo. Ce bi ta panoga dosegla v Beneški Sloveniji enak ali celo večji razvoj kot pred 50 leti in bi se pri tem posluževali tudi modernejšega načina, kakor to delajo drugod, bi se gospodarski položaj pokazal danes povsem drugačen. Ce je dala naša dežela pred 50 leti možnost življenja skoraj 50.000 prebivalcem, bi danes, z modernimi in naprednimi sredstvi, kot so jih porabili drugod, lahko preživela vsaj 100.000 prebivalcev, ne da bi jim bilo treba hoditi s trebuhom za kruhom po tujih deželah. To ugotovitev bi morali upoštevati vsi tisti, ki proučujejo naše gospodarsko stanje. Glavni problem, ki ga je treba rešiti v Beneški Sloveniji je torej v tem, da se obnovi živinorejski stalež. To je zlasti priporočljivo tudi če upoštevamo, da je živina iz gorskih krajev v vseh ozirih boljša od one, ki jo redijo v ravnini. Zato je priporočljivo, da se z živino iz gorskih predelov stalno izboljšuje živino v ravnini, ki je manj odporna in bolj podvržena raznim boleznim. Res je, da ima največjo odgovornost za tako stanje v Beneški Sloveniji rimska vlada, ki se ni nikoli pobrigala za izboljšanje gospodarskega položaja našega ljudstva. Vendar pa se zaradi tega ne smemo podati. Skušajmo si sami obnoviti naše gospodarstvo, ker bomo le na ta način lahko uspešno kljubovali vsem raznarodovalnim spletkam italijanskih vlastodržcev. Ne dopustimo, da bi nas omamili s tisto krivo propagando, ki vpije na vse vetrove o tem, kaj vse je vlada napravila ali namerava napraviti za nas. Bolje bo, če proučimo pazljivo kakšni so bili gospodarski pogoji naših krajev v preteklosti. Tudi če so bile tedaj naše hiše črne od dima, ki je uhajal iz njih skozi vrata, ni bilo treba nikomur iskati si koščka kruha v tujini in puščati svo< jih kosti v globokih rudnikih Francije in Belgije ali v daljni Avstraliji. Zbrati moramo vse svoje sile, opustiti prazno besedičenje in se zavedati, da leži prihodnost nas samih in naših otrok predvsem v naših rokah. C e bomo združeni in složni, bomo lahko marsikaj dosegli. Od današnje vlade ne moremo pričakovati mnogo pomoči, ker so njeni cilji vse drugačni od tistih, ki si jih naše ljudstvo želi in ki bi mu bili v korist. Ta vlada ne more najti denarja za gospodarsko pomoč našemu trpečemu prebivalstvu in ga za ta namen nikoli ni našla. Pač pa ga je našla vedno za propagando ita-lijanstva v obmejnih krajih. Skoraj milijardo lir potroši v ta namen vsako leto, ne da bi šteli pri tem vse tisto, kar pride pod raznimi drugimi naslovi iz državne blagajne in služi istemu cilju. Mi, ki smo se postavili na čelu v obrambi gospodarskih koristi naše dežele, toplo pozivamo vse naše ljudi, naj ne zapustijo svojih domov in svoje zemlje in naj ne hodijo drugam pri iskanju boljšega življenja. Beneška Slovenija Di lahko nudilà dovolj sredstev za življenje vsem in je ni treba zapuščati. Potrebno je samo nekaj dobre volje, ki v preteklo sti našemu ljudstvu nikoli ni manjkala in treba se je lotiti praktičnega dela. Beneški Slovenci bodo našli močno zaslombo pri takem delu v svoji politični organizaciji, ki ne bo nikoli odnehala v borbi za ustvaritev boljših življenjskih pogojev naših ljudi. Naši predniki niso imeli takšne organizacije, ker se tedaj nihče ni brigal, da bi jim pokazal pravo pot. Danes pa so se časi spremenili in glas našega ljudstva bo slišati povsod, kadar bo to potrebno. Vojmir Tedoldl Od 52 duhovnij jih ima samo 12 slovenske duhovnike - Videmska škofija „svetuje“ duhovnikom noj pridigajo po italijansko in zamenjuje slovenske duhovnike z italijanskimi nacionalisti Ko je bila leta 1866 Beneška Slovenija priključena k italijanski kraljevini, se je vršila v vseh njenih 52 duhovnijah božja služba, pridige in verouk izključno v slovenskem jeziku. Tudi v tistih furlanskih župnijah, ki so imele pod seboj kakšno slovensko vas, so župnikom, ki niso znali slovenščine pomagali slovenski kaplani. Prav tako je videmski nadškof poznal slovenščino, še danes živijo stari ljudje, ki se spominjajo obiskov nadškofa Casasola v Beneški Sloveniji in da je ta nadškof pridigoval in spovedoval naše ljudi po slovensko. Italijanski nacionalizem, ki je že tedaj začel iztegovati svoje kremplje po našem ljudstvu, tega ni mogel prenašati. Slovenski jezik v okviru italijanske države mu je bil odveč in že tedaj je začel s svojo protislovensko kampanjo. Glasnika te kampanje sta bila dva dnevnika, ki sta izhajala v Vidmu. Predvsem so bili tarča teh napadov naši duhovniki. Oblasti niso dolgo čakale, da bi izvedle prvi pritisk. že leta 1868 je kraljevi vladni komisar v Sv. Petru opozoril duhovnike, naj ne rabijo slovenščine pri izvrševanju svojih cerkvenih obredov. Med duhovniki so bili taki, ki so ubogali, bili so pa tudi taki, ki so se temu ul^azu energično uprli. Nekateri od teh zadnjih živijo še danes in za n j mo va imena lah- ko izvemo če prelistamo italijanske časopise iz tiste dobe in čitamo žaljive članke, ki so jih takrat ti časopisi objavili proti njim. »Patria del Friuli« št. 240 iz leta 1909 piše n. pr. naslednje vrstice, v katerih govori o naših ljudeh in naših duhovnikih : »... Do pred nekaj leti je bilo v občinah Dreka, Grmek in Srednje mnogo volivcev, ki niso znali niti čitati niti pisati (v italijanščini op. J. K.). Brez teh pa je bilo nemogoče sestaviti občinski svet. Pokazali pa so veliko željo po izobrazbi, pri tem pa jim ni bilo vedno pomagano, ampak so jih mnogo let duhovniki držali v ignoranci. Kadar je bil uveden obvezni pouk, je duhovščina to izrabila, da je napravila med ljudstvom toliko slovenske propagande, kolikor jo je bilo potrebno za dosego njihovega namena, z razdelitvijo brošur in ustanovitvijo posebnih društev. Brošure so bile često izrecno slovenofilske, tiskane v Avstriji in so jih razširili v na stotine izvodih. Da bi dokončali svoje delo, so se duhovniki posluževali tudi prižnice, k’ so jo spremenili v pravo šolo slovenskega jezika. Citatelji »Patria del Friuli« se bodo spominjali kako se je župnik iz Sv. Petra Slovenov protivil, da bi imel enkrat tedensko pridigo v italijanščini za 111111 n 11111 m 111111 n 11|111111111m111111111111litiiiit11»i11tl » * » » » »i» »♦»im »11» « » » » t » n » i m n 111 • * ». > Radijske oddaje za izseljence /»LTsonzo«, ki jo Slovenci trdovratno imenujejo Soča, teče bistra na vsej svoji poti. Gredoč mimo Koritnice, Kobarida navzdol skozi Gorico do svojega izliva, nas ta reka spominja naših padlih za osvoboditev te dežele. Pod Triglavom, o katerem pravi legenda, da je tu zlatorog potoči nekaj krvi iz rane, ki mu jo je zadal lovec in da so na tistem mestu pognale čudovite rože, tam izvira Soča, ki je tako draga vsem Italijanom. Vse to je del naše zgodovine in Triglav, ki je stal tam gori kot obrambni stolp italijanske zemlje, nam je bil iztrgan po partizanih z rdečo zvezdo.« Tako približno so se glasile besede, ki smo jih ujeli pri radijskem sprejemniku z neke oddaje italijanskega radia iz Rima na kratkih valovih, katera je posvečena furlanskim izseljencem v svetu. Druge podobne oddaje zabeljene z nacionalističnimi gesli, pridejo od časa do časa na vrsto in so posvečene tudi »Furlanom«, takoimenovanih Nadiških dolin. V eni takih oddaj posvečeni beneškim Slovencem lahko slišimo zvonenje naših vaških cerkva. Kar pa je še bolj zanimivo je to, da nam predvajajo tudi dva pevska zbora, ki pojeta v slovenščini. To so glasovi cerkvenega zbora iz Laz in nekega dekliškega kvarteta iz Tipane, ki prepevajo slovenske narodne pesmi kot n. pr. »Soča voda je šumela« in »Zabučale gore«. V presledkih se sliši glas napovedovalca, ki govori v italijanščini in ki kvasi staro zgodbo o »italijanstvu« Beneške Slovenije in reke Nadiže, ki teče skozi to deželo. odberi so za 250 izbranih delavcev takoj začeli pripravljati potrebne dokumente za njihovo preselitev v Kanado. Cez nekaj tednov bodo lahko že odšli na novo delo. Za ostalih 750, ki so se vrnili domov bogatejši za novo razočaranje, ne preostaja nič drugega, kot čakati na nove možnosti zaposlitve v tujini, da bi se tako rešili bede, ki grozi njihovim družinam. Na desetine teh delavcev, krepkih in polnih moči, smo videli s solzami v očeh, ko so se drug drugega spraševali, zakaj so jih zavrnili. Pri tem pa morda niso niti pomislili, da je kanadska komisija potrebovala samo 250 delavcev, ne pa tisoč, kolikor so jih poslale občinske oblasti njihovih vasi. • • J • učenke normalke, ki je bila prideljena šolskemu zavodu v Sv. Petru, med katerimi je bilo na skoraj 150 gojenk, ki so danes na tej šoli, približno kakšnih 20, ki razume slovenščino. Prišlo je tako daleč, da so se učenke morale odreči prisostvovanju pridigi.« Članek je nadaljeval s celo vrsto ža-livk na račun našega ljudstva. V tisti dobi so že odpravili slovenščino v 18 cerkvah zapadne Beneške Slovenije. Naslednje leto so jo izgnali še v Sfoltaci in leta 1919 na Stari gori in v Kodermacih. Samo v cerkvah, ki so spadale pod župnije v Sv. Petru in Sv. Lenartu je bil še v rabi slovenski jezik, toda tudi tu le za malo časa. Ko je prišel na vlado fašizem, je videmski prefekt prepovedal rabo slovenščine po vseh cerkvah, župnike iz Sv. Petra in Sv. Lenarta so odstranili iz teh župnij, ter jih »povišali«. Videmski nadškof mons. Nogara je popolnoma soglašal z odlokom fašističnega prefekta. Našim duhovnikom, ki so prišli k njemu protestirati je dejal, da bi beneški Slovenci po 50 letih odkar so pod Italijo, lahko že znali dovolj italijansko. Kako je končal fašizem je vsem znano. Upali smo, da bodo vsaj potem priznane pravice našega jezika v cerkvi. Toda bila je le iluzija. Pri nas so še vedno v veljavi fašistični sistemi in nič se ni spremenilo. Videmska nadškofija tistim desetim slovenskim duhovnikom, ki še obstojajo v 52 naših duhovnijah »svetuje« (za duhovnika nek nasvet njegovih nadrejenih pomeni prepoved), naj ne pridigajo po slovensko. Ta nadškofija še vedno pošilja v naše kraje italijanske duhovnike, od katerih so mnogi napeti nacionalisti in sovražniki Slovencev, ki ne znajo niti besedice jezika svojih vernikov. Dovolj je pomisliti, da so prišli nekateri od teh italijanskih duhovnikov tako daleč, da so pozivali prebivalstvo, naj demonstrira proti slovenskim duhovnikom ter so se često celo sami pridružili trikoloristom. Vse to se vrši v obrambo »italijanstva« »nadvse italijanskega« prebivalstva Beneške Slovenije. Tako je »krščansko« ravnanje današnje katoliške in krščanske Italije nasproti njenim državljanom slovenskega pokole-nja. Nikjer drugod po svetu ne bomo našli kaj podobnega. Jak Kurinac nwiiiiiiiiiiiiiiiwiwiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Trgovina s človeškim blagom Preko tisoč delavcev, od katerih jih je bilo skoraj polovico beneških Slovencev, se je predstavilo pred nekaj dnevi na pokrajinskem uradu za delo v Vidmu, kjer je uradovala posebna kanadska komisija, ki je najemala 250 delavcev - težakov, za gradnjo železnic v Kanadi. Po končani V Innsbrucku je prišlo do velikih protiitalijanskih demonstracij, med katerimi je prebivalstvo zahtevalo plebiscit na Južnem Tirolskem. Pred tem je vprašanje Južne Tirolske obravnavala tirolska deželna zbornica. Tirolski deželni glavar Alois Grauss je izjavil v zbornici, da je njena naloga tudi ta, da svetu stalno predočuje neoporečne pravice Južne Tirolske. Grauss, ki je član avstrijske krščanske ljudske stranke, je med drugim dejal: »Usoda naših dragih bratov iz Južne Tirolske je za nas živo vprašanje, ki nam je in ki nam bo vedno pri srcu. Južna Tirolska je bila vključena v neko drugo dižavo kot rezultat spletk svetovne politike.« Grauss je tudi izjavil, da se kolon za-cija Italijanov na Južnem Tirolskem, ki se je začela pod fašizmom, sistematično nadaljuje in da Italija ne spoštuje niti onih obveznosti, ki jih je sprejela s pariško pogodbo iz leta 1946. Dodal je, da bi morala imeti Južna Tirolska isto pravico do plebiscita kot jo zahteva italijanski ministrski predsednik za Trst. Ob priliki te demonstracije je bil ves Innsbruck'preplavljen z letaki, ki so za- htevali »konec umiranja Južne Tirolske« in vabili vse tirolske domoljube, naj se udeležijo večernih zborovanj za Južno Tirolsko. Za obrambo italijanstva Pri šolskem skrbništvu v Vidmu so ustanovili poseben urad za obrambo italijanstva v Beneški Sloveniji. Ta urad nosi naslov: »Urad za posebne predele«. Kolikor smo lahko izvedeli deloma tudi iz krajevnega tiska, je ministrski svet v Rimu nakazal temu uradu začasno, ali kot prvi prispevek 24 milijonov lir. Nismo še mogli izvedeti za imena ljudi, katerim je poverjeno vodstvo te nove ustanove. V Italiji stavkajo Sindikalni boj v Italiji se čedalje bolj zaostruje : stavkali so prosvetni delavci in napovedane so stavke nameščencev ministrstev za obrambo, javna dela, državnega monopola in državnih podjetij za ceste. Sindikati zahtevajo povišanje plač državnih uslužbencev in uvedbo tri- REZIJA Podelitev plemenske živine Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo (Camera di Commercio, industria e Agricoltura) bo podelila v kratkem tudi našim krajem nekaj dobre plemenske živine. Podelila, mislimo namreč reči, da bo izročila posameznim kmetom, ki imajo odvišno količino sena, živino in sicer pod gotovimi pogoji: prejemnik bo odplačal prejeto živino v petih letih, to je v petih letnih obrokih brez obresti, a plačati bo moral 2% kot zavarovalnino za slučaj, če bi žival poginila, ker mu bo v takem primeru podeljena druga. Ta podelitev po teh dovolj ugodnih pogojih pomeni za naše gospodarstvo zelo velik korak k napredku. Kot znano, ima naša dolina, ki je obrobljena okrog in okrog z gorami, dosti sočnih pašnikov in zato bi se moglo rediti mnogo več živine nego se goji danes. Vzrok temu je bilo vedno pomanjkanje sredstev za nabavo živine, posebno plemenske živine. Ker je pridelek sena v naši dolini aktiven, smo ga prodajali in seveda nismo zanj nikdar toliko prejeli, kot bi pridobili z večjo rejo živine. Ta vest, da bo država pripomogla k razvoju naše živinoreje, nas je silno razveselila. Tako si bo mogel marsikdo nabaviti dobro živino in jo bo v kratkem času brez velikih težav plačal. Vsi zainteresirani, ki bi radi prejeli živino pod zgoraj navedenimi pogoji naj napravijo prošnjo, ki naj bo naslovljena na »Ispettorato dell’Agricoltura - Tol-mezzo«, kjer bodo dobili tudi vsa pojasnila. TEČAJ ZA EMIGRANTE Letošnjo zimo se bo na pobudo prosvetnega ministrstva (Ministero Pubblica Istruzione) in inštituta za delo Treh Be-nečij (Istituto Tri veneto del Lavoro) vršil brezplačni tečaj za emigrante v Tol-meču. Ta tečaj bo trajal 72 ur od katerih se bo poučevalo 45 ur tuje jezike, 27 ur pa zemljepis, zakonodajo o delu, o socialnem zavarovanju, o zdravstvu, profi-laksi itd. To je zelo pametna zamisel, ker je Costi naših emigratov, ki nimajo pojma o teh predmetih in zato jim je delo in življenje v tujini še težje. Rezijani - emigranti sicer skoraj vsi obvladajo dva ali tri tuje jezike, koristno pa bo to za mladince, ki so še neizkušeni in nepoučeni. KDAJ BO ZASVETILA ELEKTRIČNA LUG V BELEM POTOKU? V Rezijanski dolini, kot je znano, obstoja -rečej velika električna centrala, ki projzvaja električni tok ne samo za našo občino, ampak tudi za Furlanijo. Marsikdo bi mislil, da imajo vse vasi ob-č.ne Rezije električno razsvetljavo, a temu ni tako. Čeprav električna centrala obstaja več kot trideset let, še do danes nimajo električne luči Beli potok (Učja) in Liščeca. Beli potok šteje preko 400 prebivalcev, Liščeca pa približno 250 in zato se nam zdi, da bi tako veliko število prebivalstva imelo pravico do električne razsvetljave, posebno če pomislimo, da voda, ki proizvaja električni tok, izvira prav na ozemlju, ki je last prebivalcev teh dveh vasi. POROKA Pretekli tjedan sta se poročila v Vidmu Letič Dario po poklicu brusač in Butolo Ana. Želimo jima dosti sreče v zakonu NEME Deseta obletnica černejskih žrtev fašističnega terorja Na dan svete Lucije se bomo spominjali tistega tragičnega dne pred desetimi ljeti, kar so padli pod fašističnim plom-bom osam naših najbuojših mož: Picco-gna Anton, Sturma Valentin, Sturma Alojz, Skubla Alojz, Skubla Jožef, Vidimar Ivan, Piccogna Jakob in Skuntaro Jožef. Biio je ljeta 1943 zjutraj, kar so šli naši možje po seno u senožeti na Cufine, so oré iz Nem uderli fašisti an usakega človjeka, ki so obrjetli po poti, so ga divjaško ubili. Takoviš te točalo našim vaščanom, ki so se vračali glih iz senožeti z brjemanom na ramana. Ob deseti obljetnici njihove smarti se jih bomo spominjali an u ta namen se bo brala tud majša u naši ejerkvi. PADEC PREBIVALSTVA SLOVENSKIH VASI U ZADNJIH 30 LJETIH Pred tridesetimi ljeti, slovenske vasi našega kumuna, so tvorile ’dnó tretino njenega prebivalstva. Cjeu njemej ki ku-mun, ljeta 1921, e štču 6165 ljudi. Od tjeh te 2106 Slovencu, ki so naseljeni u tjeleh vaseh: Vizont, Karnica, Cemeja, Dobje, Gorenjene an Ramandol. Ljeta 1931 :o spek nardili censiment an u tjeh vaseh so šteli 1503 ljudi. U zadnjim cen-simentu, ki so ga nardili ljeta 1951 so u slovenskih vaseh šteli samo 1043 ljudi. U ejelim kumunu pa so šteli 5421 ljudi. Medtjem, ki furlansko prebivalsfvo našega kumuna te narastto, te številke no nam jasno kažejo, ki u slovenskih vaseh prebivalstvo te padlo kar na póu. GORJANI Slovejsko prebivalstvo razburjeno Ker naša miništraejon kumunal na nejče pristati zak’ na bodi sprejeta domanda Brježenou an Flipanjenou za se odcepiti od gorjanskega kumuna, so usi kapi fameja sklenili nominati no komi-šjon, formana od domačih može, k’ na té mjeti kompit za narditi rikorš čje u Rim. Z drugim krajam judje so močno razburjeni zavoj tega, ki no nejčejo naši ku-munski poglavarji pustiti, ki njih vasi no pojté pod bardski kumun. Te rjes, ki Gorjani o bo muoru jeti potém pod kumun od Rtinja, zak’ o ne bo mogu s tekaj malo judi, ki ne bi tjeli ostati pod njim, se sam uzdaržati, ma judje no pravijo, ki to nje jušto, ki zavoj tega no méjta štantati dvje vasi, za ketere fin donàs njeso maj nardili no djelo, z drugim krajam pa so jim storli plačati zlo visoke tase. Pred šterimi ljeti so par nas nardili no veliko manifestacjon pred kumunom, lani Slovenji njeso šli votuàt an zatuó, ne vje-mó kuó to če diventati če autoritat na ne bo poslušala judi. GRMEK Smrtna kosa Pretekli tjedan je umrla po dougi an hudi boljezni Vogrič Angelina iz Gorenjega Brda. Renka je bla uduova an je bla stara 60 ljet. Zapušča hčer an sina. TAJPANA Dosti ie poklicanih ■ malo pa izvoljenih Pretekli tjedan je šlo 25 naših mož u Videm na zdrauniški pregled, za jeti na djelo u Kanado. Od 25 mož so bili potrjeni samo 10, ki boju šli preko Oceana čez kak tjedan. Djelouski kontrat, ki so podpisali z imprezo pod katjero boju dje-lali, pravi, de boju imjeli 7 dolarjeu na dan, od katjerih boju muorli plačat 2 Telkrat vam pišemo tu našim jeziku, tu tistem jeziku, ki tud vi druz ga ho-uórità nimar u vaši hiš. Muorta preča zastopit zaki gre. Gre za tisto »petiz o-ne«, ki sta podpisal, kot pravijo videmski žornali, za Organizacijo Združenih Narodov dol u Vidme par prefektu za pro-testjerat pruot spomenici, ki so jo poslali zastopniki Siovjenu u Italiji OZN, na ka-tjeri je bluo pišeno, de italijanski governo naj da tud Slovjenom videmske provin-cije slovenske šuole. Ce je rjes tuo kar videmski žornali pišejo, vi sta podpisal, de naši ljudje nej-čejo slovenskih šuol an potlé ku ste »ristabilito la realtà dei fatti«, ste j al’, de naša zemlja je italijanska an de nobe-dan ne muore tega zanikat. Povjedejta nam, kje sta adnó tajšno debelo skuhal. Kedaj so naši ljudje za-vamil šuole u svojem materinskem jeziku. Kakuó je mogoče, de bi jih naši ljudje zavarnil, té do donàs italijanski governo jih ni ankul ponudu. Al vjesté, de prej se muora adnó rječ ponudit an šelč potlé se lahko rečč, de jo je adàn zavar-niu? Zaki nista pomislil’, kadar sta tisto »petizione« podpisal, de tuó kar je u njej pišeno ne odgovarja resnici? Organizacija Združenih Narodov vje dobró, de u Nediški dolini živijo samo Slovenji an de tam od domačinou nje nobednega Italijana. Spomenica, ki so jo zastopniki Slovenju u Italiji pošjal u Lake Success, odgovarja resnici an resnica je samo adnà. An u njej nje bluó niti usegà povjedano, IZ NAŠIH VASI dolarja za hrano an spanje. S kontratom so se tud obvezali, ki no té stati tu Kanadi najmanj tri ljeta. Emigrantom želimo dosti sreče par djelu an de bi se zdravi varnili na njih duome. PODELITEU DREVESC ZA POGOZDOVANJE Culi smo pravič, de boju tud našemu kumunu podelil več taužentou malih drevesc, de jih bomo posadili po senožetih. Te drevesca bo dala forestal brezplačno an djelouce, ki jih boju sadili boju plačali en tulk po drevescu. Ce bi governo tuo naredu že pred 30. ljeti, bi donàs tu našim kumune mjeli dosti gozdou, kar to pride rejči imjetiTo-gastvo par svej hiši an ne bi mjeli bizu- V skladu s prevzetimi obvezami ter predvsem z določili člena 6. in 116 Ustave, Slovenci v videmski pokrajini zahtevajo, da se izda posebna manjšinska zokono-tlaja, ki naj velja za vse Slovence, ki bivajo v Italiji in ki naj s posebnim deželnim zakonom zajamči: 1) določeno število zastopnikov Slovencev v poslanski zbornici in v senatu, v deželnem parlamentu in v pokrajinskem svetu; 2) obstoj in nemoten razvoj slovenskega osnovnega in srednjega šolstva; 3) enakopravnost slovenskega jezika v In ottemperanza agli obblighi assunti e specialmente alle disposizioni degli articoli 6 e 116 della Costituzione republ -cana, gli Sloveni della provincia di Udine chiedono che venga promulgata un’apposita legge per le minoranze valevole per tutti gli Sloveni che vivono in Italia e atta a garantire con apposite leggi statali e regionali: 1) Un determinato numero di rappresentanti degli Sloveni alla Camera dei deputati, nel Senato, nel Parlamento regionale e nel Consiglio provinciale; 2) Uguaglianza di diritto all’uso della lingua slovena in tutti gli uffici pubblici in quei paesi, dove vivono gli Sloveni; 3) L’istituzione di scuole elementari e ker če bi usé povjedal kakuó današnji italijanski governo runa s slovenskimi manjšinami bi bluó potrjebno zapisat cjeio bukvo. Gaspuodje šindiki, povjedejte nam, al’ ste pomislil kar ste podpisal tisto »peti- »... Il sindaco dei nostri comuni generalmente è un galantuomo, ma una testa di legno... il segretario comunale è quello che fa e dispone...« »... Župan naših občin je na splošno pošten, a lesena glava... občinski tajnik je tisti, ki dela in razpolaga...« Carlo Podrecca v »Slavia Italiana«. zione« kakuó zuom vaš priimek. Al’ ne vjeste, de se vam boju na Organizaciji Združenih Narodov smejal? Smejal’, pač, se boju kar boju bral na »petizione« vaše pristno slovenske priimke : Pavletič, Cičigoj, Podoreščak, Spehonja, Podreka, Birtič itd. Buojš bi bluó, de bi pošjal kajšno »petizione« govemu, de bi se kaj več zauzeu za naše gospodarske probleme, zak’ slovenskih šuol nobedan par nas ne bo mogli zabranit, ker do tistih imajo naši ljudje popouno pravico an zatuó italijanski governo prej al’ potlé jih bo muoru dat'. An venč part italijanskega ljudstva je za tuó, de bi se dalo Slovenjom šuole u nje oku hoditi gledat djela za se zaslužiti kos kruha. Proverbjo o pravi »buojše pozno ko maj« an ejtako, če naši judje no bojo anjelé sadili, boju mjeli otroci buojše živenje. Zatuó to bi ne smjelo beti majedne fameje, ki ne bi sadila več k’ na more na gole senožeti. NESREČA PAR DJELU U PROSNIDU Pretekli tjedan se je hudo udarila Filipič Roza, stara 55 ljet, taz Prosnida. Zena je šla u gozd po darvà an kar se je uračala s težkim brjemanom na harbatu se je spotaknila an padla na tla. Par padcu se je takuó močno udarila na čelo, de je obležala na tleh brez zavjesti. Na srečo so jo hitro zagledali nekšni vaščani, ki so šli po tisti poti, an jo parpejali da- vseh javnih uradih v onih krajih, kjer prebivajo Slovenci; 4) nemoten razvoj slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij; 5) kaznovanje onih oseb, ki bi se pregrešile proti določilom manjšinske zakonodaje; 6) razpustitev zloglasnih terorističnih trikolorističnih tolp in kaznovanje njen h pripadnikov. Predvsem zahtevamo, da se čimpreje popravijo vse krivice, katere je fašističn režim povzročil Slovencem v Italiji in dr se uvede proti njim nov kurz strpnosti in razumevanja, ne pa raznarodovanja. medic, dove la lingua d’insegnamento sia quella materna; 4) Sviluppo indisturbato delle organizzazioni slovene culturali, economiche e politiche; 5) Sanzioni contro quelle persone che trasgredissero la legge delle minoranze; 6) Scioglimento delle famigerate bande terroristiche del tricolore con la conseguente pun'zione dei suoi membri. Innanzitutto chiediamo che venia quanto prima riparato a tutte le ingiustizie commesse da! fascismo ai danni d ■-gli Sloveni in Italia e che nei loro riguardi venga introdotto un nuovo indirizzo di tolleranza e di comprensione e non d snazionalizzazione. njih materinskem jeziku takuó kot so jih dal’ tistim od Val d’Aoste u francoskim an tistim u Južnem Tirolu (Eolzano) u njemškem jeziku. Vanac Drekonja INOZEMSKI ŽURNALISTI SE ZANIMAJO ZA NAS Pretekli tjedan so paršll u našo dolino trije inozemski žumalisti Smith Jean, Wurgy Louis an Duparte Francois; parva dva sta Amerikanca, tretji pa Francoz. žumalisti so ogledovali folklorne an etnične zanimivosti naše dažele an se tud zanimali u kajšnih razmjerah živijo Slovenci u videmski provinciji. Tuó ni prvikrat, de hodijo juški žur-nalisti po naših vaseh. Se so pisal ameriški, francoski, švicarski an angleški žornalisti od naše dažele an od naših ljudi an povjedal svjetu resnico kakuó italijanski governo postopa s slovensko manjšino, ki živi u videmski provinciji. Telikrat so si žumalisti še buj natanko ogledali naše stanje an se njeso storli spoznat zatuó kar so, zak’ so vjedali, de bi jih lahko kajšen oviru par njihovem djelu. Bli so u dostih vaseh u hribih an pot so nardili peš. Z lastnimi očmi so se lahko prepričali kajšno politično an kulturno svobodo imajo beneški Slovenci. 62. OBLJETNICA CJERKVENEGA PEUSKEGA ZBORA Ljetos je ejerkveni peuski zbor u Dolenjim Barnasu praznovii 62. obljetnico svojega obstoja. Tist praznik je biu 22. novembra, na dan svete Cecilije, ki je patrona muzike. Tist dan je bla maša pje-ta troglasno, druga ejerkvena muzika pa štiri do pet glasno. Ob tej priliki so se peuci spuonmil’ tud 18 ejerkvenih peucu, ki so u dobi 62 ljet umrli. mù. Ker je bla rana na čelu precej velika so Filipičevo pejal’ u videmski špitau, kjer se bo morala zdraviti najmanj tri tjedne. BRDO italijanski in furlanski priseljenci o našim kumunu Dna komišjon taz Vidma na že več mjesceu djela za ugotoviti kaj Slovenju to živi tu naši provinciji. Komišjon ne formana od znanih furlanskih an italijanskih kulturnikou, med njemi tud unf-verzitetnih docentou, k’ no majó namjen Stampati no publikacjon. Ta komišjon ne pred kratkim nardila sve indadžine tu Terski dolini an s pomočjo nekaterih naših domačinou, ne zledala sóuse fameje bardskega kumuna, ki no šče govorijo no slovejsko. Rezultat tega raziskovanja to je tele. Njivica: 77 famej. Od tjeh no govorijo slovejsko tu hiši 67, furlansko 8, italijansko 2. Podbrdo: famej 74. Od tjeh na govori furlansko kuj ’dnà. Te drue no govo e use slovejsko. Ter: fameje 118. Od tjeh no govorijo slovejsko 110, furlansko 5, italijansko 3. Muzac: fameje 43. Kle tu nje majedne fameje, ki na govori tu hiši drugi jez k ko j slovejski. Brdo: fameje 104. Od tjeh no govore 101 po slovejsko, 2 furlansko an 1 italijansko. Zavrh: fameje 117. Od tjeh no govore 115 slovejsko an 2 furlansko. Sedlišče: fameje 42. Kle use fameje no govore koj slovejski jezik. Takoviš, tu našim kumune, od 575 famej, ki to jih je usé skupaj, no govore 551 slovejsko, 18 furlansko an 6 italijansko. Te fameje, k’ tu hiši no govore furlansko ali italijansko so vsi priseljenci, ki so paršli tu naš kumun po parvi svje-touni uéri an skoraj usi več ali manj no kapišajo slovejski jezik. Tu tjem zadnjem censimentu od judi njeso tu Taliji prašali kuó to se za 'dan jezik govori par hiši. Zatuó, težje, ki no majó uójo vjedati kaj Slovenje to je tu naši republiki no muorejo se sami narditi njih kalkulje. Governo talijan e sigurno naredu tuó za skriti resnico o obstoju Slovenceu, a resnica na pride prej ali potém usednó na dan. Komišjon, ki ne to djelo nardila na če vjedati po vjedati svetu kaj to nas je an kake dirite no nam demokristjanski governanti dajejo. AHTEN Povečali družinski davek Na zadnjem konseju našega kamuna, so sklenil povečat za ljeto 1954 družinski dauk (fogatik). Tuo je kamun muoru nardit, ker difi-cit njegove bilance znaša več milijonou lir. Pretekli tjedan so karabinerji denun-cjal na sodnijo, 36 ljetnega Anselma Kranjac iz Subida zavoj tega, ki je žaliu vojake an Italijo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiin POŠTA E. S. - Pariz — Prejeli smo vaše pismo. Zaostale številke smo vam odposlali po pošti na vaš naslov. Prosimo, da odpišete, če ste v redu prejeli. T. V. - Spittcl (Francija) — Zanimali smo se za vašo zadevo pri tozadevnem uradu. Za dvig vsote pa Je potrebno, da vašim domačim pošljete pooblastilo in vaš podpis mora biti overovljen od italijanskega konzulata v Franciji. K. J, - Buenos Ayres — Hvala lepa za pripovedke in pesem. Ob priliki bomo objavili. Veselilo bi nas, če bi nam poslali tudi kaj iz življenja naših emigrantov v Argentini. N, I. - Forges (Belgija) — Zal nam je, da slike nismo prejeli. Ali ste napisali točen naslov? F. F. - Viktoria (Australija) — Sporočamo vam, da so poravnali vaši domači naročnino za naš Ust, ki vam ga pošiljamo. A. B. - Viskorša — Proučili smo vaš slučaj in se nam zelo čudno zdi, da vam občina noče plačati bolniških stroškov. Ce nimate, ne morete plačati in zalo ne imejte skrbi. Vedite, da bolniški stroški nimajo nič skupnega z davki kakor vi mislite. Ce ne plačate davkov vam lahko zarubijo to kar imate, za bolniške stroške pa tèga ne morejo storiti. Illllllll!l!l;l!l!l!lllllllllllllllllllll!l!linillllllllll|lll 11:11 IIllllilllllllll llIllllllllllllllllllllllllll lirillUIIII IIIIIIIIIIlllilllllllll l!lll l!IO!|:|irillllllllIIIIIIII1I1IIIHI1 lllllllllllllllll lllllllUil.M I‘1'11 l l l lO J III I I III'lllil I l i rllllllll'll:llllllll l < >1 I II SV. PETER SLOVENOV Sindikom Nediške doline Naše zahteve Le nostre rivendicazioni Štev. 78 MATAJUR Stran 3 ZA NAŠE DELO Spravita kapus za zimo Kapus se spravi u kljet pozno, tuo je decembra mjesca kar pride slana an hud mraz. Kapus, ki ima tarde glave, je trje-ba porjezat takud, de ostane kajšnih štjer centimetru storža pod glavo. Tiste tarde kapusove glave je trjeba zložit u kljeti, ki ni preveč mokra, na lesene police. Tist kapus pa, ki njema tardih glau, izruj te s koreninami vred an ga posadite u kljeti u zemljo. Zagrebsti ga je trjeba takuó globoko, de gleda samo glava iz zemlje. Za zasut lahko nucate pje-sak al lahko zemljo, a gledati muorate, de se ne smije tikati glava glave, ker drugač bi začele gnit. Glih takuo ku kapus lahko spravite tud karfjolo. Kar buosta spravjali kapus muorate gledat, de ne bo mokar al rosan. Kljet tie smije bit preveč gorkà al preveč mokra an muora bit tud zračna (ariosa). Zatohla kljet se muora podnevi odpjerat an tuo u tistih dneh kar je gOrkuó, de se ne bo preveč ohladila. Narbuojša temperatura je 4—6 gradou C. Kaduor njema kljeti lahko spravi kapus tud na odpartim, na sončnem kraju, kjer je zavarovano pred vjetrom. Kapus zložite takuó ku u kljeti, potlé pa ga pokrite z vejami, povarh pa še s slamo al listjem, a tuo takuó, de muore a j ar prit notar, če četč kapus zavarovat pred mokiuoto, nardite malo strjeho iz desk, ki jo položite na kolé al zid. Shra-hjen kapus muorate večkrat pogledat an proč odtrgat gnile liste. Živina je ostala u hljevu Začelo se je zimsko fuotranje živine, tuo se pravi s suhim fuotram. če čete imjeti lepuo rejeno an zdravo živino pa ne smijete dajati samo seno, ampak tud fuotar, ki po svoji sostanci odgovarja elenemu fuotru an upliva na mlječnost rau. Tist fuotar so bjetula, korenjé an ilaža. Kar dajete pit muorate gledat, de ne lajete pit marzie vode, ker se živina lah-;o prehladi, breje pa zavoj tega lahko ovaržejo. Pitanim svinjam povečajte part moč-lega fuotra (sjerak’; dajajte pa jim za-UÓ manj bjetule an drugega vodenega uotra. Fuotar za pitance naj bo nimar luj gost an par tjem jim dajajte nimar Udi malo živinske šoli, de boju buojšr irebavljali. De buoste vjedah kakuo an tulku se praseta ridijo, jih vagajte usa-tih 14 dni. Tiste pitance, ki kažejo slab »rirastek na pejzu jih prej ubite al pa jih Podajte. U tjelim mjescu lahko začnete tud piati perutnino. Ker je fuotranje kokoši u zimskim času zlo drago, zatuó daržite čez zimo le dobre jajčarice an plemenske peteline, drugo pa opitajte za prodajo al za ubit. Zjutraj dajajte kokošam mehàk fuotar an če muorete naj bo gorak. Dajajte jim rjepo, bjetulo, kuhan krompir z otrobi an kuhinjski ostanki. Večerni fuotar naj bo zrnat: ušenica, ječmen al oves. Zeleno pašo pa nadomestite z ostanki solate al s sjerovo bjetulo. Djelo u kljeti U tjelem času se je že posjerode spre-meniu mošt u vino an zatuó ga je trjeba pretočit, posebno še, če je zarjavelo. Prej ku buoste pretočili muorate videt kulku vino zarjavi. Ta esperiment se nardi takuó, de se uzame iz soda ’dan glaž vina an se ga pusti čez nuoč odpartega. če je vino čez nuoč zarjavelo u glažu, dajte u sod 5 do 10 gramu metabisulfita. Metabisulfit dejte u 'dan zakjič, ki ga parvežite z varvico an ga spustite u sred soda. čez osam dni pretočite vino. Sevje-de je trjeba vino pretočit u čist an zdrou sod an muora bit pouàn do varhà. če sod ni pouàn vina ga je trjeba nad vinom zažveplat. Sode se zažvepla z 'dnim na-strom na dva hektolitra. Par pretočenju je trjeba vino dobro prezračit (dati ajar). de gre proč žvepleni duh, ki ga pusti metabisulfit. Sadjarsko an vartnarsko orodje Sadjarsko an vartnarsko orodje je zlo drago, zatuó je trjeba nanj dobró gledat. Use željezno orodje: nuože, škarje, lo- pate itd. je trjeba dobro očistit, če je po-trjebno tud nabrusit an namazat s kaj-šno neosoljeno mastjo, najbuojš je vazelina. če njemate drugega par rokàh, je dobar tud petroljo. Tud lesene nasade dobro očistite an jih namažite z 2 par-stuotno bakreno galico (solfato di rame), de ne zgnijejo. Pozimi nasadite tud sadjarsko an vrtnarsko orodje, popravite Ijesnice an drugo, de bo u času djela use par rokah an ne bo nepotrjebnega gledanja an zamude časa s popravljanjem. Posebno muorate skarbjet za sadne škropilnice. Ce jih ne znate sami razdret, očistit an dobro namazat, jih dajte pregledat tistemu, ki se na tajšne reči zastop. Zapuom-nite si tale star pregovor: red uzdaržuje svet ! Mufa na salame Kadar zagledate na zunanjosti kože na salami mufo, še ni posebna nagobarnost za notranjost salame. Na usako vižo pa je trjeba mufo prej ku muorete odpravit an tuo se nardi s soljo. Uzamite pest soli an dargnejte salamo tekaj časa, de postane suha. Sol uniči bakterije, de se salama spet za nekéj časa shrani. De pride mufa na salamo je znak, de je shramba preveč mokra. Če imate več mufovih salam, jih muorate potlé ku ste jih dobro očistili, prenest u drug prastór. Poškropite breskve Hitro kar pade listje iz drevja od breskev je trjeba poškropit drevje s 3 par-stuotno raztopino modre galice (solfato di rame) an j apna. Tisto djelo je zlo potrjebno, ker varje breskve pred bol jeznimi. Drugkrat buosta škropil breskve na pomlad. Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave L. 170 do 215 Voli » 235 » 240 Jenice » 230 » 250 Ovce » 150 » 160 Koza » 90 » 100 Praseta » 300 » 320 Teleta » 380 >> 420 ŽIVINA ZA REJO Krave mlekarice Jenice breje Junci po glavi L. 127000 do 130000 » 126000 » 180000 » 100000 » 140000 (iiiiiiiiiiniMiiiMiiiniiiniiiiiiiMìiiiriiiirniiiiiniiiiiiiiMiMiiiiiMiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiniHiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiilimiiir iiiiiriiiiiiriiiiini minili iiiiiiniiiriiiiiiiiii Za naše gozdarje Praseta 12-20 kg) » 4000 » 4500 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA po kg. Kokoši L. 550 do 600 Piščanci » 625 » 675 Race » 400 » 450 Purani » 500 » 570 Gosi » 450 » 500 Zajci » 35 » 36 ŽITARICE po kuintalu Ušenica L. 6700 do 6800 Sjerak » 4600 » 4900 Ušenična moka » 8200 » 9400 Sjerkova moka » 6000 » 6200 Ušenični otrobi » 3700 » 3800 Par mjeri za Ijes an drva je trjeba dobro ločit kubični meter od piostorninske-ga metra (prostorninski meter =■= metro stero). Kubični meter si mislimo 'dan meter visokó, 'dan meter široko an 'dan meter globoko kocko (kubo) iz ljesà. Pišs se m8 al plm., kar če rejč pouni meter. Na kubični meter se mjeri okrogli Ijes (hlode, kolé, drogove) abdjelan Ijes, tesan an rjezan Ijes (daske). Prostorninski meter (po taljansko metro stero) pa zauzema prastór kubičnega metra, u katjerem je zložen lješ takso, de je med njim več al manj prastora. Zatuó ima prostorninski meter nimar buj malo ljesa ku pa kubični meter. Medtjem ku vaga 'dan kubični meter bukovega ljesa 750 do 1000 kg., vaga 'dan prostorninski meter, za katjerega se piše skrajšano prm, samo 450 do 600 kg. Pouprečno se računa, de ima 'dan prostorninski meter 25 do 50 procent manj ljesa ku kubični meter. Tist procent se raunà po kualiteti ljesa an kakuó je Ijes zložen. Cjepljena drva na primer dajo na pr> storninski meter več ljesa ku vejevje. Na križ zložena drvà imajo manj ljesa ku na glih zložena. Stara mjera namjesto prostorninskega metra je bla seženj al klaftra. Seženj, ki ima 'dan meter douga drvà, je 'dnak 3,6 prostorninskega metra. Vjemó, de muorate dostikrat računat presežne metre u kubične metre an tuo djela dostim velike težave. Zatuó vam borrio donàs na kratko povjedal kakuó se tuo nardi: Kubično mjero se ušafa, če moltiplici- rate prostorninski meter s številom, katjerega visokuóst se raunà po različnih varstah zloženega materjala, ki pa je nimar manjši ku 1. Ponavad je tisto število za zložen tehnični Ijes od 0,75 do 0,80 cjepljena drvà od 0,60 do 0,75 okrogla drvà od 0,50 do 0,65 vejevina od 0,30 do 0,45 Prostorninske mjere pa se ušafajo glih naspruotno iz kubičnih metru, če molti-plicirate s številom, ki je nimar venčo ku 1. Za posamezne sortimente je telo število : zložen tehnični Ijes od 1,33 do 1,25 cjepljena drvà od 1,66 do 1,33 okrogla drvà od 2,— do 1,54 vejevina od 3,33 do 2,22 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!l!lllllllllilII!IJII'l 111 l!l MII lil i l ili l!lll IUII111 lllllHill lllillllllllllMIIIIII l!lllil!l!lllilll!l!|!| lll!l IIIII1IMII l!MIIII!lll!l!lll!l!1illl!l 1 STEKLINA Steklino ušafajo največkrat psi. če pa stekel pes ugrize psé al druge živali, se lahko steklina razvija tud par njih. Pa tud človek lahko zboli na steklosti, če ga je oklu stekel pes. Ce okoje stekel pes al kajšna druga stekla živau človjeka al živino, se pocedi strupena slina u rano an rana je zastrupljena. Male ranice, ki samo malo karvavijo so še buj nagobarne kuj velike, ker pride par malih ranah še buj lahko u kri, ker par velikih ranah strup oteče s karvjo. Za ljudi so najmanj nagobarne tiste rane, ki so pokrite z ob-ljeko, ker ostane strupena slina na njej. Zračunali so, de zboli od stuó oklanih psóu kakih 30 do 50, od 100 oklanih ljudi pa 20 do 25, sevjede če se njeso zdravili. Stekel človek al živau sta zgubjena, ker steklost zahteva svojo žrteu, če se je ne zdravi u pravim času. Kar se je steklost že pokazala, zdravljenje nič ne pomaga. če okoje stekel pes človeka al živau, preteče nedoločen čas, prej ku se pokaže boljezen. če je stekel pes oklou konjà, kravo, ou-co al praseta je trjeba oklane živali dar-žati na samem za najmanj tri mjesce, če paj ušafajo steklino jih je trjeba ubit. Par psu poznamo dve varsti stekline: divjo an tiho. Znaki divje stekline so teli: psi se u začetku nekam čudno obnašajo, ne ubogajo, utjekajo od duoma, kojejo kar jim pride na pot an tulijo. Ponavad taki psi rata j o zlo suhi, iz gobca se jim cedijo sline an jezik jim stoji izvon gobca. Pruoti koncu življenja mu postane zadnji del telesa martu an ne muore več odpret gobca. Ponavad pogine peti al sedmi dan po začetku boljezni. Par tihi steklosti so psi buj tihi an žalostni, kojejo, tulijo, ljetajo okuol, a ne takuo ku par divji steklosti. Martvoud-nost pride prej an tud prej poginejo. Kar vidite take reči par psu, ga muorate ujét an zaprjet an še buojš, če ga hitro ubijete, če* okoje stekel pes človeka, je trjeba hitro jeti h zdrauniku, de ga cjepi pruot pasji steklini. GRADBENI LES po kubičnem m. Bukovi hlodi L. 15500 do 16000 Orjehovi hlodi » 18500 » 20000 cerješnjovi hlodi » 17500 » 19000 Smrjekovi hlodi » 15500 » 16500 Jesenovi hlodi » 18500 » 19500 Borovi hlodi » 11500 » 12000 Kostanjevi hlodi » 14500 » 15000 DRVA po kuintale Bukova (suhe) L. 950 do 1050 Bukova (surove) » 800 » 900 Mehka drva » 650 » 750 Bukovo oglje » 2700 » 3000 SER AN MASLO po kg. Mlekamiško maslo L. 970 do 1000 Sir do 2 mjesca star » 420 » 460 Domače maslo » 650 » 680 Sir čez 2 mjesca star » 650 » 680 Menjava denarja Zlata Sterlina 6500 Napoleon 5600 Dolar 635 Sterlina karta 1660 švicarski frank 147 Belgijski frank 12,20 Francoski frank (100 fr.) 160 Dinar 92 Avstrijski šiling 24 Zlato po gramu 745 Srebro po gramu 18 IVAN TRINKO: u im u illuminili minimi H ....................................... CRTtCE )N SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE Ovčji kaplan »No, vidiš!« mu je rekla, »tukaj boš ih s tema dvema se boš dobro imel, saj Sta tudi ona dva Slovenca.« Prišla sta že prejšnji dan; sedaj sta bila zdolaj, najbrž v vrtu. Poklicala ju Je, da se spoznajo. Pepič je buljil vanju ih ni vedel kaj reči. Bil je kakor izgubljen in zbegan. Nič ga ni zanimalo. »Prvi dan so vsi taki,« pravi gospodinja, »pa bo že bolje. Jutri boš že vesel kakor ta dva; v šolo poj deš in se kmalu Privadiš.« Oče ga je potem peljal po mestu, da ihu nakupi to in ono, kar mu je bilo še ireba. Nazadnje sta šla še skupaj kosit v beko gostilno. Prišel je čas ločitve. Deček se je držal béeta kakor vtopljenec zadnje rešilne 1eske. Ko pojde oče nazaj domov, vtone ''se skupaj. Slovo je bilo težko in mučno. Pantek ni zinil niti besedice, samo ihtel in se tresel. Strašno mu je bilo. Sam, Sam, sam!... med tujimi ljudmi! Silno zahrepenel po domu in se krčevito Prijel za očetovo obleko. »Domov grem, nazaj grem,« se mu je nazadnje izvilo iz prepolnih 'prsi. »No, ne bodi muš! Molči! Kaj ti pada v glavo!« ga je tolažil oče. Težko ga je spravil na stanovanje, kjer ga je izročil in toplo priporočil gospodinji, Pepič je bil neutolažljiv. Ni gospodinja ni tovariša ga nista mogla razvedriti. Tiščal se je v sobi in nič mislil; le topo je gledal pred se. Zvečer so ga spravili doli, pa ni mogel jesti. Zmolili so rožni venec, a on je molčal. Legel je celo brez večerne molitve in dolgo se je solz.l pod odejo. Naposled je vendar zaspal. Ko se je zjutraj zbudil in zagledal tovariša in neznano sobo, se je ustrašil, Tovariša sta se mu smejala. Molče se je oblekel in umil ter šel za njima v pritličje. Gospodinja ga je prijazno pozdravila. Kava je bila gotova. Popil jo je, a kruha se ni doteknil. Potem so ga peljali v šolo, kjer se je med množico kričečih in razposajenih učencev počutil še bolj tujega in izgubljenega. Grozno breme thu je ležalo na duši; splašil se je in se malodušno tiščal na svojem mestu kakor ogrožen zajček. Nekateri so se vsuli okoli njega in ga začeli nagovarjati in mu nagajati. Govorili so furlanski; on seveda ni razumel in ker so ga le preveč nadlegovali, je zajokal v veliko veselje razposajenih gojencev. Vstopil je učitelj in napravil red. Po šoli se je doma utešil in umiril; tudi jedel je in odgovarjal na vprašanja in naposled se je malce tudi razgovarjal s tovarišema. Po popoldanski šoli so ga peljali po mestu. Sli so tudi na znameniti »vragov most«, pod katerim teče v glob ni med belim prodom prozorna Nadiža. Most je menda iz petnajstega stoletja; legenda ga je, radi c’.rzne konstrukcije, pripisala vragu. Pepič je debelo gledal in se čudil prekrasnemu razgledu. Pred njim se je odpirala na široko med visokimi skalnatimi in obraščenimi stenami globoko udrta. prostorna in vijugasta in se izgubljala daleč v prostrano ravan, z belimi hišami in cerkvicami na obeh straneh. Pa lepše, in ne po krivem, se mu je zdelo, kadar se je obrnil v nasprotno smer proti domačim goram, ki so se krasno vrstile in smehljale v podvečernem soln-cu. Po vseh obronkih so se med zelenjem prikupljivo belile majhne vasice in osamele cerkvice. Nad vsem Je kraljeval ogromni, gladko zakroženi Matajur in zadaj je v solnčnih žarkih blestel raz-krhani Krn. Pepič je kmalu razločil domačo goro in vas nad malce oddaljeno cerkvijo. Vsa notranjost se mu je zrahljala in po duši mu je zavalovilo. Silno hrepenenje po domu se mu je zopet vzbudilo v srcu. Gledal je in gledal, kakor da bi hotel razločiti, kaj se godi tam gori. Kaj delajo naši? — Kaj dela mama? — Kaj oče? — Videl je, kod je pasel ovce — ah, kako je bilo lepo !... Globoko se je zamislil. Tovariši so mu razkladali, katera je ta ali ona vas, kako se imenuje ta ali ona gora. Pa Pepič jih ni poslušal; zatopljen je bil v domače kraje. Vrnili so se domov, tovariša, navajena iz prejšnjega leta, povsem brezskibna in ravnodušna; on pa nasičen s preobilico sladkih in grenkih občutkov ... Drugi dan je bil sličen prvemu, tretji drugemu in naš junak se ni mogel vdati novemu načinu življenja. Ni mislil, da bo tako. V šolo je sicer hodil, toda silno raztresen je bil in nič ni razumel, kar je učitelj govoril. Poredni sošolci so mu nagajali, se norca delali iz njega in ga sirovo žalil. Pepič je molčal, a nestrpno mu je bilo. Kam je prišel! Kam pride!... Kaj jim je storil, hudobnežem? ... Zakaj so taki? Zakaj ga zasramujejo? ... Spomnil se je, da so ga doma vsi radi imeli. Ah, dom ! dom !... Kadàr je bil prost, Je tekel na most, da se nagleda domače gore in vasi. To je bilo njegovo edino razvedrilo in veselje. Vsa duša mu je takrat plula k svojcem. Zvečer ni mogel takoj zaspati, kar se mu ni doma nikdar zgodilo. Mislil Je in mislil. Zabilo se mu je v glavo, da se nikoli nič ne nauči v tem kraju. Cernu vse to? Cernu se učiti? Kaj treba? Bolje ne biti za gospoda, nego toliko trpeti !... Doma, doma! Kako je biti doma! Zakaj je zapustil dom? ... Potem se je še posebno zamislil v mamo, v tato, v strica in v bratca. Se nikdar jih ni tako živo ljubil. Sto let je že, kar jih ni videl. Kaj delajo? Kdo ve, ali so zdravi? Ce zboli mama ali pa tata? ... Poglobil se je v to misel; domišljija mu je strašno risala najhujše, da ni mogel spati. Ko je vendar zaspal, so ga pa sanje begale in vznemirjale. In tako je prišlo, da se mu je začelo v dušnih globočinah nekaj snovati in se plaho dvigati iz podzavestnih predelov potem se je jasneje oblikovalo, razlikovalo in trdno zorelo v trden sklep. Misli in občutki so se mu strnili v določeno smer. »Biti študent ni lepo, kakor sem mislil ! Kakšno življenje je to? Stokrat lepša doma ovce pasti!... Naj gre za gospoda, kdor hoče ! Jaz ne grem ... Ven, ven iz mesta! Domov, domov! Domov za gotovo, in sicer v soboto! V soboto pride oče ; ž njim se vrnem !...« (Nadaljevanje sledi.) Za naše mlad Dragi mladi bralci! Mata me pardonati, če zadnji bót to nje bo dosti prauc za uàs. Ne kudajta, k' jo bodi uàs uzabu, sem muorou konten-tati še te, k’ no rado beró štorjo naših krajou. Tej k’ ve vidita, sem anjelé napisu več k’ sem mogu an jo šperan, k’ ne bosta se lamentali. No rječ bi tóu uàs prosit, dragi mladi bralci. Anjelé, k’ te mraz an vi sta večkrat zbrani oku ohnjišča, prosita uaše te stare, k’ no uàm povjedejta kako ljepo prauco an jo pošjite mené, de jo bom dau Stampati, zak’ no jo berita še drugi otroc'. Anjelé čon uàm povjedati še 'dno drugo novico. Temu, k’ mi bo poslóu najto-ljeušo prauco, čom mu poslati po puošti 'dan ljep regal. Bodita bruni an ložita se pisat. Uàs pozdravja čez hore an doline uàs barba »MATAJUR«. 0 SV. lili Praucc pošjite na tole direcjon: »MATAJUR« — Via Mazzini, 10 UDINE !| 111111111 » 11 » I » 11 » M * I M M I M I H 111111 « » I M 11 » 1111 » 11111! I II 111 111111 II 11 li l'I I l’H I »II M Mi M II M 11 M li 111 li 'p/zstjeA. N (Vi kaM$Ì£ (Djalet Terske doline) U adnàm velikem mjestu je živu pred dostimi an dostimi Ijeti pobuožen škof, ki mu je bluó ime Miklauž. Zlo rad je imu mladino, posebno pa otroké. Ker so mu zapustil starši dost denarja, je rad daju otrokom darila, posebno brumnim. U svojim škofouskim mjestu je ankrat zvjedu za 'dno ubogo družino. Biu je tuo ocà s tremi hčerami, ki so se Miklaužu zlo smilile. Miklauž je skleniu, de jim pomaga. Tri noči, 'dno za drugo, je po-skriuš paršu do hiše tiste uboge družine an vargu usakikrat po un zakjič denarja skuoz okno. Dobri škof je umru an paršu u nebesa. Ker pa u nebesih ni bluó ubogih otruok, Palček an razbojniki (Prevca u nediškem narečju) Dan bót u e biu 'dan senatič, k’ e pasu usak’ dan sve oučice. Te pastjer e móu ime Nardin an e stau par svoji stari materi, zak’ u nje mu matere an oči an u e bi dosti božac. Dan bót e Nardin obrjetu na planini 'dan ljep zuon-čič, e a pobrau an a nesu stari materi. Stara mati ne merkala zvončič an potém ne džala, k’ u a ljepo ta loži an če a bo keteri ledóu, naj mu a uàme. Nardin u e naredu itako tej k' ne mu povjedala stara mati. Kar e spek šou past oučice, e vidu škarifiča, ki e sedéu ta na nej skali an e plaku. Nardin e mu prosóu, k’ zakuó u itako plaka an škarifič e mu povjedu k’ e zubou zuončič an k’ u čč anjelé njea ospodar a spuditi od kiše, če u ne bo a obrjetou. Nardinu e se smilu škarifič an zatuó e mu dau nazat zuončič, k’ e a prej obrjetu tu tjem kraju, škarifič e bi potém kontent an e mu dau 'dno palico, k’ ne djelala mirakulje. Kar e pastjer kako rječ tóu mjeti, e udaru s palico po tleh a žej e móu tuo k’ e tóu. Nardin e šou kontent ta njea kiši an pokazu stari materi kuo e mu dau škarifič za te zvončič. Obadua sta potém živ-jel’ ljepo, kupili so ljep palač an Nard n, k e bi anjelé boàt e uzéu za ženo 'dno ljepo principeso. Sve otroké e simpri učiu, k’ obrenčene reči to ma simpri uàr-niti temu, k’ e jih zubou. Leu je biu zadovoljen an živali so mu rjes pošljale usak dan po eno žartou. Nek dan so odločile, de muora star zaje iti h levu. Zajc je švi na pot an gredoč je mislu: »Z levom smo sklenil mjer. A kaj tuo mené pomaga, če muoram za tist mjer dat živenje. Smart pride nimar preveč hitro. Zatuo bom pru počas hodù.« Kar je zaje paršu h levu, ga leu jezno upraša: »Zak; si pajšu takuo paznó?« »ZadaržCi me je 'dan drug leu u dolini an mi je jau, naj ne hodim h tebi, ampak naj kar par njemu ostanem. On de me bo tud branu, če bo trjeba!« je jau zaje. Leu se ujezi an por’čč: »Hitro mi p.> kaži pot do tistega leva, de mu jest pokažem kaduo je kraj Matajurja an usjeh do.’in deléé na ckuole!« m Zajc gre naprej an peje leva do vodnjaka (poč). »Tle notar je tist leu!« Leu se spregne nad vodnjakom an vid samega sebe u vodi. Nič ne misli u svoji jezi an skoči notar u vodnjak an se potopi. Zajc vjesu gre skakoč pruot. svojemu duomu an od takrat na Matajurju nje več no-bednega leva. katjerim bi mogii nardit kajšno dobruo-to, je postu žalosten. Buoh pa se ga je usmilu an mu je dovoliu, de lahko gre ankrat na ljeto spet na zemljo an tuo na predvečer svojega imendana 5. decembra. Zatuó hodi sv. Miklauž usako ljeto na zemljo an parnese pouno daril usjem brumnim otrokom. Zakuò o je mjesac nah Sv. Miklavž prihaja Zajc an leu Na Matajurju je živu enkrat leu, ki jo biu zlo karvoločen. Moriu je živali use od kraja, ki jih je srečavu. Pa so se ži vali doguorile an jale levu: »Zakl moriš živali tud kar njesi lačen? Sklenile smo de ti rajš mi same pošjemo usak dan po eno živau!« Dan bót e mjesàc na oblace džau svoji materi: »Mama, naredi mi obljeko. Usi judje na zemji so oblječeni, še jà bi tóu rado beti oblječen !« Sv. Miklavž le v srčka poglej, vse nam odpusti in nam povej, kaj naj storimo drobni in mali, radi bi dobri otroci postali. »Ljepi muoj sinič,« ne mu džala mati, »ejtake obljeke jo ne znam šiuati. Dan bót si cjéu, zàt to je tebé samo póu, an zàt to te je zlo malo. Majedna obljeka na bi te ne šla dobró.« An zatuó mjesac o je še u današnjih dneh nah. Pa smo poredni, glasni in živi, trmasti tudi in nagajivi; mamice svoje večkrat jezimo, pridni smo pravijo, le ko zaspimo. Sv. Miklavž glej vse nam oprosti, saj si prinesel vsega zadosti, ko pa se vrnrš z angeljci v raj, nam še v srca pridnosti daj. Ankrat sta živjela mož an žena, ki pa njesta imjela otruok. »Ah,« si je željela žena, »usaj tajšnega otroka bi rada, ku je muoj palec, če venčega njesam urjed-na.« Njena želja se ji je rjes izpounila an dobila je otrokà, ki je biu takuó majhan ku njen palec. Zatuó je dala otroku ime Palček. Kar je biu Palček star 12 ljet, ga mati pošje u gozd, de nabere gobe za juženo. Palčku pa se je u gozdu dremalo, sedne na veliko kačjo gobo an zaspi. Pozno po-noč pa se zbudi, ker se je nekšan spo-taknu vanj. »Kaj me cabaš?« zajoka Palček. Tisti, ki se je biu spotaknu ob Palčka, je biu razbojnik. Drugi razbojnik je ŠD za parvim an tud tist zadene z nogó ob Palčka. »Par j atei j,« se zadere Palček, »al te ni sram, de me po krivici cabaš?« Razbojnik gleda, gleda, pa nobednega ne vid’. Paržgč fulminant, pa zagleda de na gobi čepi majhan možiček. »Glih tebe nucamo, Palček,« poreóé parvi razbojnik. »Ti boš naš narbuojši pomagač, ker si takuó majhan. Puojdi z nami!« Pa pridejo do bogatega posestnika. Tam pošjeta Palčka, de jim znotraj od-pré urata, ker čejó konja ukrasti. Palček rjes zljeze skuoz luknjico u hljeu. Razgleda se an vidi dva konja: starega an mladega. Zatuó kar na glas upraša razbojnika, ki sta čakala pred urati: »Starega al mladega?« »Tiho, Palček, tiho!« ga opuomni parvi razbojnik. »Lahko se gospodar zbudi an potlé muormo zbežat proč s praznimi rokami.« »Al četa starega al mladega!« zaupije Palček ves jezen. Gospodar se rjes zbudi an pride z lučjo u hljeu. Sevjede, sta se razbojnika že prej skrila. »Zakl mi svjetiš, noràc?« zauekne Palček na gospodarja, — Gospodar gleda po usjeh kotih, od kuod parhaja takuó močan glas, pa nobednega ne vidi. »Prosim te, ne svjeti mi glih u oči!« se oglasi spet Palček. Gospodarju so se že prej pokonc postavili lasje, kar pa spet čuje glas an nobednega ne vid, se ustraši an žbjež’ u hišo. Medtjem časom pa mu tatovi odpejejo r.arljeušega konja. Par drugi hiši je bla gospodar ž-n-.i. Razbojniki se ložijo dakordo, de ji pokra- dejo maslo, an spet pošjejo Palčka naprej. »Veliko al malo?« upraša razbojnike. — »Buodi tiho, drugač nam use pokuariš!« mu poreéé razbojnik. »Veliko al malo?« se še buj zaderé an že sedi na pounim loncu masla. žena se zbudi an preča misli, de ji če-jó ukrast maslo. Zatuó luči niti ne par-zgé, ampak leti kar u temi u kljet an zagrabi lonàc z maslom, de bi ga skrila. »Kam me pa neseš, baba?« zauekne Palček na loncu. Tega se gospodinja takuó prestraš, de spusti lonàc an zbježi nazaj u kambro an se dobro zaklene. U tjem času pa ji razbojniki ukradejo use maslo. »Konja an maslo že imamo,« prav’ parvi razbojnik. »Sada nucamo še meso.« Pa pridejo do mesarja an spet poženč Palčka u mesarijo. »Ceté kuože al meso?« »Tiho, Palček, tiho!« ga učijo razbojniki. »Lahko se zbudi mesar.« »Kože al meso?« zauekne Palček an že sedi na kup mesa. Mesar se rjes zbudi, gre hitro u mesarijo, pograb meso an kože an té use skup odnest. »Norae, kaj mi takuó tiščiš,« se oglasi Palček. »Joj, tuo je pa višno sam zluodi!« se prestraš mesar, spusti kože an meso na tla an zbježi u hišo. Kar se je razbojnikom use takuó posrečilo, grejó damò u svojo pod velikim brjegom skrito hišo. Parpravijo si dobro večerjo an jedó an pijejo. Za Palčka Pa se nobedan ne zmisli. »Hoj, gaspuodje, kaj pa jest? Ali naj samo sline požderjam? !« porečč Palček. »Tud jest sem lačan.« »Ti pa grizi kože!« se zasmeje parvi razbojnik, drugi pa se mu režijo. Palček uzame šibo an gre gor na str-' jeho. »Hišo vam razbijem,« se dere an ml®' ti po strjehi. »Vi gardi, nehualežni raž' bojniki!« Pravijo, de še donàs sedi Palček n» strjehi, razbija an učče. Naj ljudje le vidijo, de rjes ni urjedno pomagati raž" bojnikom. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica Založnik: »Matajur« d. z o. *.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 4? z dnem 26.7.1950 j£judska praofjica : Lovec in začarana Deklica M V neki samotni hišici je živela uboga deklica, ki se je preživljala s šivanjem. Nekega jutra potrka na njena vrata stara beračica in jo poprosi za milodar. De- m r klica, ki je usmiljenega srca, ponudi starki krožnik tople juhe. Starka, ki je hu- dobna čarovnica, vzame v roko svojo čarodejno paličko in začara ubogo deklico v malo ptičico, Ptičica poleti v bližnji g o» in tam vidi vse polno strupenih kač ^ At «Cf t m % (o-i 1 ,